Loto

[Smetka]

Bi se že kdo odločil, prosim?

[Smetka]

Čas je, da gre.

[frigga]

Lotko bo tudi pognal korenine v zavetišču... Na začetku malo plašen, potem, ko se navadi, pa skos opleta okoli tebe. Išče dom!

[Katja T.]

Pozdravljena Smetka,
Vidim, da je Lotko kar velik kuža. Dvomim..., ampak a misliš, da bi bil za v stanovanje?

[moonbeam]

Lotko me po izgledu malo na Flipa spominja. Ko sem pripeljala Flipa domov, mu je bilo na začetku malce vroče tu pri nas v stanovanju. Ampak, se je hitro navadil, vsake toliko ga fajn sfurminiram in krtačim, tako da res ni problema   Če je lahko Nemška doga v stanovanju/hiši, potem pa tale mali res ne bi smel biti problem 

[asila]

Jaz imam doma Lotkovo mamico Lili. Je stalno v stanovanju, čeprav smo v hiši, ker sploh noče ven . Tako da mislim, da bi se tudi Lotko navadil, sploh ker je taka nežna duša kot Lili.

[Lanabela]

Še en edinstven Horjulski kuža. Nežen, nekonflikten a plašen. Mislim res PLAŠEN. Ko je zagledal naju z Rokom je dobesedno otrpnil od groze, ko ni mogel pobegniti se je sicer pustil božati, a ga je bilo na smrt strah in bi se najraje vgreznil v zemljo, če že zbežati ni mogel. Pričakovala sem psa, ki se boji neznanih ljudi,  a z drugimi psi hitro naveže stik. In sem mislila, da bi potem, ko bi se navezal na psice lažje navadil na druge ljudi, pa na okolico....Žal temu ni tako. kuža se boji vsake spremembe: neznane osebe, neznani psi, neznano okolje, celo sprememba rutine v znanem okolu mu povzroča težave. Povsem neprimeren pes za začasnika. Če bi po nekem čudežu prebolel šok, ki bi ga čakal, ko bi prišel k nam - in pri nas je točno tisto, česar on nikakor ne mara: bil bi v hiši, v stalnem stiku z ljudmi, živce bi mu cefralo 5 psic, ki sicer niso žleht, ampak življenje v taki skupnosti vseeno ni preprosto... pa okrog bajte hodijo neznani ljudje, pa promet, pa za mejo parkirajo tovornjaki...- bi potem, ko bi po drugem čudežu dobil stalnega lastnika, še enkrat doživel povsem enak šok. Ne socializirat ampak prav udomačiti bi ga bilo treba še enkrat od začetka.
Pa je v bistvu silno nezahteven. Njegove potrebe me spominjajo na potrebe kakšnega zelo starega, že malce senilnega psa. Ki povsem v redu funkcionira, dokler je v znanem okolju, med znanimi ljudmi, nekje, kjer ni komplikacij v obliki sprehodov v neznano, neznanih oseb in neznanih psov. Kjer so vse stvari preproste in vlada vedno enak red. Rabi ograjen košček vrta, uto, hrano ob vedno istem času, nežnega in prijaznega vodnika in mogoče še enega prijaznega pasjega tovariša, ki ga ne bi preveč gnjavil. Drugega nič. Ne rabi sprehodov, ne rabi nenehne pozornosti,  še svojega kavča ne rabi.
Aja, pa lep kuža je. Vsaj za moj okus. Lep črno - zlat vzorec, pa elegantna postava, pa prav pripraven je, velik kot švoh zlata prinašalka.

[Lanabela]

Saj, takoj, ko je bil na varnem za ograjo je čudežno oživel, rep mu je šel gor in je bil videti silno zadovoljen.