Ta druga nora štajerka, prisotna danes pri odvzemu sem bila seveda jaz.
Kmalu potem, ko je bilo Smetki javljeno, smo bile na lokaciji. Policaj (mimogrede zelo pogumen in še za hece
), veterinarski inšpektorki, pa še dva, ki sta spadala nekje tu zraven in polno psov, prestrašenih, zanemarjenih, ki so lajali v vse smeri.
Preden se prav pozdravimo s prisotnimi, mi je bil v roke že položen mladič, Helena je bila opremljena z hrano za prvo silo, Smetka pa je dirkala s psi sem in tja tako hitro, da jih nismo mogli niti prav prešteti. Psi so živeli v hiši polni iztrebkov, z živalskimi trupli, smrdelo je na km (med drugim v ta isti hiši živi še stara gospa-bivša lastnica psov).
Človek je šokiran. Da se ne dogaja tam nekje, na televiziji, ampak pred lastnim nosom, da vidiš na lastne oči, da vohaš in vidiš to bedo,....
Najlažje je bilo stopit na stran in se nadihat svežega zraka.
Pa je to storila Smetka?
Itak da ne.
Med samim drekom je popokala še zadnjega psa, ki se je zaganjal v njo kot divja zver, ga spakirala v boks in pogledala, če smo vsi. Kot, da je mimo še en navaden dan.
Polona tako kot sem ti povedala, si res baba in pol. Ali pa še več. Po moči, ki sem jo danes videla
bi lahko rekla, da si močna za dva deda.
Pa vendar se je tukaj skrb za te pse komaj začela,...
Jana. Vse pravice pridržane.
