Tamalanna Atropa Belladonna – Bella (oziroma baraba)
Bella
Foto: Neža JerebSpet slišim smrčanje, ki se vali čez stanovanje ... ampak saj ni nikogar doma. Malo pomislim in se spomnim, da je najbrž Bella spet zasedla svoj usnjeni fotelj in mi želi s smrčanjem povedati, kako se ima lepo.
Bella je na svet prijokala 20. januarja 2007. Mamica Betty se je odločila, da bo vzrediteljico presenetila z devetimi kepicami in skoraj vse so bile kopija mamice ... razen Belle in njene sestrice None.
Bella se je v leglu lepo "namestila" ter ukazovala svojim sestricam in dvema bratcema. Vedno je bila mala baraba in to še zdaj vsak dan poudarjam.
"Štrukelj fajt"
Avtor: Neža JerebPrvič sem jo videla 11. februarja 2007. Usodni dan. Nikoli si nisem mislila, da bom prepričala starše. A so nekako "morali" popustiti (čeprav imam občutek, da jim ni žal
).
Po pogovoru z vzrediteljico smo pokukali v "puppy room". Vsi mladički so se ob šumu vrat prebudili ter pokukali s tistimi zaspanimi očmi. Ko sem vstopila, sem v trenutku zagledala le en par oči - Bellinih. Ljudje radi rečemo, da je to ljubezen na prvi pogled, in mislim, da je res nekaj na tem
.
Vzrediteljica je kmalu opazila, da sem se "zapičila v Bello", in srce mi je kar zaigralo, ko mi jo je podala v naročje. "Štrukelj mali", sem si mislila, ko sem poslušala "papcanje in pupcanje" preostalih mladičkov.
23. marca 2007 je prišel "zadnji obisk". Kar hudo je bilo, ko smo jo morali tako odpeljati od doma, a upala sem, da ji bo pri nas všeč. Doma je bila Bella tako šokirana. Vse je bilo prazno in nikjer ni bilo nobene "žlahte". Kar težko mi je bilo pri srcu, ko sem jo poslušala. A je kmalu prišla k sebi in začela iskati nekoga, ki bi ji delal družbo. Vedno sem ji bila na voljo in tega se še zdaj držim - seveda zna to mula odlično izkoristiti
.
Mali štrukelj je začel rasti in počasi sva začeli šolanje. Lonček priboljškov je pripomogel k hitremu in učinkovitemu učenju, saj se je Bella naučila dati tačko v pičlih petih minutah. Težje pa je bilo odvrniti tisti hudičev nos od tal. Še zdaj se sredi gozda "nalima na tla" in odide, kamor jo nesejo vonjave. Ko ugotovi, da je sama, pa jo zagabi panika in kot formula pridrvi k meni, da mi pove, da sem jo pozabila.
Kljub vsemu sva opravili malo ter osnovno šolo, kamor je Bella rada hodila in kravžljala živce inštruktorici, ki ni in ni vedela, kako bi ukrotila 11-kilogramsko zver. BBH izpita nisva opravili, saj je sedenje pri miru preveč dolgočasno za mojo hiperaktivko. Iz tega razloga jo zdaj "mučim" z agilityjem.
Bella med izvajanjem trikca cik-cak
Foto: Tala KordišTudi razstave nama niso tuje in Bella na njih zelo uživa. Najbolj pomembno ji je, da je v središču pozornosti, in na razstavah to izjemno dobro uveljavlja. Sicer nisva pridobili nobenega naziva, mi je pa zato pomagala v junior handlingu do drugega ter prvega mesta.
Prepričana sem, da sodnik, ki nama je napisal to oceno, ne bi mogel bolj zadeti njenega karakterja. Ima vesel temperament, kar izkazuje s poskočnim in veselim gibanjem ter neprestanim mahanjem z repom (kot da bi brali standard za španjela
).
Bella in jaz po razstavi v Mariboru - pokala za 1. mesto ter skupno 1.
Foto: Neža JerebImeli smo tudi kar nekaj težav z zdravjem. Najprej z vnetimi ušesi, saj je te dolge uhlje težko obdržati suhe in čiste. Pri enem letu pa je imela hudo alergijo ter grde krvave rane pod gobčkom in na vratu, ki so nastale zaradi neprestanega praskanja. Zdaj ne sme jesti piščanca in govedine, zato še toliko bolj uživa v ribah.
Posebno poglavje so tudi cepljenja proti steklini. Ob prvem cepljenju se še zavedala ni pikice, dokler ni bila igla že nekaj sekund zunaj - seveda so sledile operne vaje. Pri naslednjem cepljenju je bila celo "pravočasna" in je cvilila takrat, ko je bilo treba. Letos pa se je odločila, da bo zacvilila malo prej ... mogoče pa le ne bo tista igla zlezla pod kožo.
Za španjele pravijo, da so požrešni. Sprva sem se spraševala, kaj je z Bello narobe, saj nobeni briketi niso bili dovolj dobri zanjo (najbrž je problematična beseda v tem stavku briketi
). Pred pol leta pa je začela "fehtati" za hrano, kot da jo stradam že en mesec. Mislim, da sem edina, ki se lahko upre njenemu "fehatarskemu pogledu", saj ve, da ko sem jaz v kuhinji, ne bo nič "padlo s pulta" (niti po nesreči ne). Zato pa hodi v prazno kuhinjo "fehtati" in od vsega napora in lepih očk tam pogosto tudi zaspi.
Ne smem pozabiti še na eno veliko značilnost španjelov. Voda. Ni pomembno, ali je umazana, čista morska ali samo bedno močvirje, pomembno je, da je VODA. In Bella se tega zelo lepo drži.
Ne spomnim se ravno prve luže, v kateri se je kopala, se pa zato še predobro spomnim našega prvega morja z njo. Prvo srečanje z morjem je bilo čudno in Belli ni bilo všeč, saj ji je pljusknilo v nos, ko ga je hotela podrobno preučiti (s svojim nosom seveda
). Ker se meni ni več dalo čakati, sem se brez nje odpravila v vodo. Seveda je Bella začela tuliti, da sem jo pozabila. Ker pa se drži tudi načela "vedno sledi svojemu gospodarju", je priplavala za mano. Najbrž mi ni treba omenjati, da sem prišla iz vode kot zebra, Bella pa je po petih minutah želela novo rundo.
Uživanje na plaži (šefica je bila prisiljena ostati na skalah)
Avtor: Neža JerebKer pa vsi šolski piflarčki vemo, da voda obstaja tudi v obliki snega, vam povem še to, kako se Bella obnaša na snegu. Norenje po snegu je ena izmed najlepših stvari, dokler je sneg tak, da ne napada boge Belle s kepami (na žalost trpijo vsi dolgodlaki štirinožci). Kepe so velik problem in Bella se jim junaško upira, dokler je ne pokopljejo pod sabo ali se, v mojem primeru, spremenijo v pitbulla
.
Bellina preobrazba iz španjela v pitbulla
Foto: Neža JerebVsi psi pa vedo, da je družba še kako pomembna. In Bella ima veliko pasjih prijateljev. Najraje ima Murko, ki ji dela družbo vse poletne in nekatere zimske počitnice, ter Charlija, ki ga vidi takrat, ko ni pri Murki
. In kot dober prijatelj zna tudi Bella nagajati ter dovolj hitro bežati, da je ne ujamejo ... baraba pač.
Edina izjema je Saja, ki je od Belle hitrejša le zaradi tega, ker je za dve številki boljša, kar se tiče FCI-skupin.
Bella, Charlie in Saja
Foto: Neža Jereb
Murka in Bella
Foto: Neža JerebRada se pohvalim, da imam doma tipičnega španjela. "Who cares", če nima pravih kotov in močne glave ... pomemben je karakter. In to je tisto, kar pri njej kar sije. Vesel repek, ki neprestano pometa domači (ali tuji) parket, nasmešek do ušes ter oči, ki izražajo neskončno ljubezen in željo po hrani. To je Bella in upam, da taka ostane.
Foto: Neža JerebAvtor zgodbe: Neža Jereb
Zgodba sodeluje na natečaju "moja pasja/mačja zgodba". Kopiranje teksta in fotografij je prepovedano.
Jana. Vse pravice pridržane.
