Najka

[moonbeam]

Jaz sem sledni povodec zacela uporabljati sele, ko sva imela  izdelan odpoklic, sele, ko se pes malo navadi nate. Na kaksnih sirokih gozdnih poteh tudi uporabljam sledni, ampak tam so skusnjave in vonjave in zvoki raznih zivali zato se je treba prilagoditi psu. Ce je za psa vse to toliko motece in bezlja sem in tja, je mogoce res bolje, da ga v gozdu ne uporabljas in scasoma vidis, ce je kaj napredka. Flip je na zacetku bil kar obremenjen z vsem, zdaj ne vec in tudi, ce kaj zavoha, slisi, ga lahko usmerim stran od tega.   Drugace je pa res fleksi super za po gozdu, kot je rekla Alba

[skogkatt]

To je pač treba prej poštimati.
Načeloma begosumnost itak velja za vse pse, redko kateri ne bo podlegel skušnjavi odprtih vrat.
Psica kot taka verjetno ne bo ravno iskala možnost izhoda, pač pa ne bo niti premislila, ko bo zasledila vonj/plen na drugi strani odprtine. Ne bo ji v interesu zbežati od vas, temveč samo slediti nagonu.

V bistvu se je treba samo malo preorganizirati, tako kot dom preurediš varnega za otroka, pač lahko tudi za ta primer. Če so otroci in vrata problem, je treba pač kakšno dodatno varovalo umislit, dodatna ključavnica izven dosega, dodatna vratca,... koristilo bo vsem S poštarjem se pa tudi da zmeniti, ali pa poštni nabiralnik prestaviti, ali.... Vse je možno, če je volja.

Ni noben problem imeti takega psa, v prid ti je če si en mal en kontrolfrik, pa imaš vse svoje na broju in oči na pecljih itn... Lahko ti pišem samo na splošno iz mojih izkušenj, Najke ne poznam, je treba zaupati Polonini oceni, imam pa eno podobno doma. Super nam gre, povodec za nas ni ovira na sprehodu, v hribih je na 15m+,  pri igri/cufanju je sledni tudi kdaj lahko na tleh pod nogo, gremo na poligon na agility, zaposlimo se zunaj in znotraj, itak je največji žur mečkanje na postelji, kjer ne rabi ne ovratnice, ne povodca

[Alba]

Aleksandra takole bom napisala. Moja huskyca izkoristi vsak milimeter, ki bi ji bil dan, da bi popihala. Ampak jaz se s tem nisem posebej obremenjevala oziroma da ne bo narobe razumeno, zame to ni bila ovira.
Sicer če bi jo dobila s tem znanjem, ki ga imam danes, se najbrž tistih par pobegov, ko je izkoristila napake, ne bi zgodili. Tudi da pes odpre vrata na zapah mi na kraj pameti ni prišlo. Ključavnica vsepovsod, morda omejiti sprav prostore kjer se pes nahaja, da se izolira možnosti pobega.

[miskica]

Da še jaz pristavim en lonček "pametovanja"

Tako, kot si se odločila za otroke in vedla, kaj vse prinašajo s sabo v tvoje življenje, ga prilagodila, kjer je bilo treba, prilagodila tudi vaše življenjsko okolje, da so varni, tako narediš tudi s psom.

Otrokova varnost = pokriti štekerji, zavarovane stopnice, varnostni pasovi in sedeži v avtu, oči na pecljih in ušesa s posebnimi sposobnostmi.... pasja varnost = povodec (tak ali onak), zaprta vrata, gibanje omejeno na "varne" prostore, oči na pecljih in ušesa s posebnimi sposobnostmi .

Vse se da.

[vis in nox]

Jaz pa lahko povem samo to, da je vsem našim psom čisto vseeno ali so na povodcu ali spuščeni. Spustim jih v bistvu zaradi lastne komoditete (v varnem okolju, seveda), da mi ni treba "štrikati" s 4 fleksiji v rokah.

[fižolova župca]

Jaz mislim, da boš ob majhnih otrocih (si predstavljam, da se boste veliko sprehajali skupaj) itak laže sprehajala na štriku. Pozornost se razdeli na več bitij in edina šansa da jo zavaruješ, je pomoje vrvica. Če ti nekam odluta, ta malih pač ne moreš pustit samih in tekat za njo.

Glede odpiranja vrat, otroke se da nenormalno veliko naučit. Večji morajo tako ali tako pazit, da se vrata zapirajo in ta mali 'pleničar' kam ne odtava, pade po stopnicah, zaide v kopalnico in pije čistila in šampone, se gre po štirih sam sprehajat na cesto itd. Po mojem to dvoje komot združiš, ker gre za zelo podobno vižo. Ni pa pes tako kot muc, da bi ves čas raziskoval naokrog in stikal po hiši za luknjami, kjer bi se dalo prit nekam ven. Verjetno bo večinoma sodelovala pri življenju krdela in ne bo medtem tičala sama v predsobi in delala na odpiranju vrat.

Aja, pa posvojitelj, ki ga je strah in dvomi, je verjetno tisti, ki se zaveda nevarnosti in svojih šibkih točk, torej zna bit, da je odgovoren in kar primeren . Joj, kako bi želela Najki eno luštno krdelce ...

[aleksandrina]

D
O, punce, vse ste tako pijazne! Vaše izkušnje mi vlivajo pogum.
Si že ogledujem internetno ponudbo mrežnih vrtnih ograj ki bi rešile vse probleme pasjih želja po sosedovih putkah.
Pes na vrvici se mi res ne zdi težava.  Se pa vedno lahko zgodi kaj nepredvidenega, kar je pri begosumnem psu lahko večja težav kakor pri "običajnem". Lahko se naprimer zgodi, da otroček po nesreči spusti vrvico.....saj tudi pri vas kdaj otroci poprimejo povodec? In če pes, ki čuti, da je popuščen, takoj zdirja, je hudo.
Zavedam se, da bi z Najko potrebovala nekaj časa, da se navadiva druga na drugo, da mi začne zaupati, me gledati, poslušati itd itd.  Sprva brez ostalih članov družine, samo midve.... Enako verjetno velja za Scottya. Oba, do sedaj vsakega posebej, sem si poskušala predstavljati v našem življenju, nenadoma pa se mi zdi, da sta še najbolj srečna kombinacija skupaj.

p.s. Naša pokojna Bina je bila lahko skoraj stalno brez povodca, kar tudi ni prišlo čez noč, a je prišlo! Težave so bile, če je kdo v bližini jedel sendvič. Takrat je sedla in nepremično zrla, dokler si ni preislužila koščka..
Počakala je tudi pred trgovino, celo pred mesnico! Zdaj zakaj sem jo puščala odpeto pred trgovino: Nekoč je nekoga v samoobrambi ugricnila, ke jo je vztrajno božal, bezal in ne vem kaj še, ker me ni bilo zraven. Ona se ni mogla umakniti, tako da je šavsnila.....
V gozdu je odšla za sledjo in se vrnila. Prišla je na klic. Hočem reči, da nkaj let izkušenj imam tudi sama, a pes se razlikuje od psa....

[Houdini]

Ne vedno. Nekateri psi so paè taki, da nikoli ne bo varnega spušèanja, razen v ograjenem prostoru. Naj razložim: moja starša sta posvojila lovskega psa. In èeprav se ta pes pri njima izredno dobro poèuti, ju ima rad itd., ko je na sprehodu v naravi, mu (dobesedno) pade mrak na oèi. In bi šel po svoje, kamor bi ga paè vodila sled. Takemu psu ne gre nikoli zaupati in na srečo se tega zavedata tudi starša. Sicer pa mu ni hudega: ima 8-metrski fleksi in ograjen vrt. Drugaèe pa je prav tako scrkljano bitje, kot vsi naši ostali psi in zadnjiè je celo oèe priznal, da si nikoli ni mislil, da je tudi lovski pes tako fajn (ker smo do sedaj vedno imeli samo take pse, ki se niso oddaljili od èloveka veè kot 2 m in se je vsem zdelo nepredstavljivo, kako je imeti begosumnega psa)

No pa saj to sem napisala  - pri tistih, ki so preveč begosumni, da ne bi bili na povodcu so te svoboščine daljši povodci, sledni povodci, ograjeni vrtovi.
Sprehajati Yina na povodcu prvih 14 dni je bil žur nad žurom, ker smo se zapletli okrog vsakega drevesa, ki se je kar naenkrat postavilo na pot, če bi imel še daljšega, bi bili verjetno še sedaj zavozlani nekje na Golovcu. Hotela sem poudariti to, da so stvari lažje, ko se lastniki s psom bolje spoznajo. Tudi spuščanje v ograjenem prostoru, če pes nikakor noče nazaj do tebe je lahko precej zabavna dogodivščina, kot tudi predolg povodec, ko še ne poznaš dobro moči svojega psa on pa ne svojih omejitev.