Toško

[kaja]

Hja, lepotec, kaj pa ce bit drugega.

[Smetka]

[binulja]

Včasih ne moreš kaj, da ne bi zašel v nesoglasje z nečim, kar so ti celo življenje vbijali v glavo. Ena od teh je naprimer tale: vedno povej po pravici! V zavetišču Horjul, se trudimo to lepo navado kar se da skrbno negovati, za kar smo seveda obilno nagrajeni. Nagrade se pojavljajo v različnih oblikah, najpogosteje v obliki velikega števila "neposvojljivih" živali. Zanimivo, kajne?
V Tošetovi temi sem namerno. Je simpatičen pes. Ima (vse)4 noge, simpatično glavo in posrečen rep, ravno prav dolgo dlako treh barv in zeloo temno rjave prijazne oči. Združljiv je praktično z vsemi in prepričana sem, da bi se neskončno navezal na svojega skrbnika. Do sem je praktično popoln, vendarle pa ima majhno "napako". Ko mu enkrat daš hrano na tla, mu je ne smeš več vzeti, ker postane precej jezen. Za običajnega posvojitelja je zadnji stavek  dovolj dober razlog, da navdušenje izpuhti v hipu. Pogovor se zaključi z "aha, dobro bomo premislili pa pokličemo" (kar se seveda ne zgodi), ali pa "aha, kaj pa tisto Majo, em...Čebelico Majo, a tisto maste še"? 
Vsak dan srečujemo pse, ki čuvajo hrano, igrače, ne marajo otrok, so alergiki, plašni...pač takšni in drugačni. Imajo dom, imajo skrbnika, kljub temu da niso popolni. V zavetišču psi s katerokoli od omenjenih posebnosti, iščejo dom mesece, leta, ali pa ga preprosto nikoli ne najdejo. Zgolj zato, ker niso popolni, ali zato, ker mi v zavetišču vsakič sproti napravimo "resnicoljubni samomor"?

[Smetka]

Je samomor. Seveda ga bomo izvajali še naprej. Ker povemo, kako je s posamezno živaljo, odvrnemo posvojitelje. Tako je in slabše je itak težko.

[cink]

Stara šola pasjih voditeljev zna takšno obnašanje relativno hitro odpraviti, brez prisile, samo s priboljški in pohvalami pa to žal ne gre...   

[vis in nox]

Ali to čuvanje hrane pomeni, da mora jesti izoliran od drugih psov? Če drug pes zraven je iz svoje sklede je to zanj v redu, ali hoče še njegovo skledo? Kaj pa če daješ posladek, malo temu, malo onemu, kako reagira v takem primeru?

[Smetka]

Ja, hrano dobiva posebej. S priboljški ni težav, tudi če so drugi zraven, se pa temu vseeno izogibamo zaenkrat.

[Alba]

Meni to niti ni taka napaka. Psu daš posodico na tla in greš stran. Počakaš, da poje in to je to. Alba pusti, da jaz šarim po hrani, ne mara pa, če pazim prijateljičinega huskyja, da bi on želel jesti hkrati z njo. Eden poje v pesjaku, drugi pa v miru notri. Problem rešen. Glede pitja ni problema.

[Houdini]

Jaz ubistvu nisem izražala mnenja do samih teh oddaj na AP, samo hotla sem reči, da potenicalni posvojitelji, ki te oddaje mogoče kdaj gledajo, lahko na podlagi tega potem Toškovo posebnost vidijo kot še večji problem.

[deteljica]

Zdi se mi bedasto označit pse,ki čuvajo hrano kot nevarne. Še ljudski rek (kmeči !, pa s eve kaj so kmetje in njihov odnos do živali)pravi, da pes zasluži pri jedi mir. To se zlahka naučijo tudi čisto majhni otroci. Vsaj moji so se, čeprav naši psi ne čuvajo hrane in je to pač samo pravilo (bolj za red in za vsak slučaj zaradi tujih psov in ker je navsezadnje res, da pes tudi mir pri jedi zasluži).
In kadar kakšen pes kaj ima kar naj ne bi imel mu mi res samo izjemoma jemljemo fizično iz gobca. Pač pa poveljujemo spusti, otroci morajo po mojih navodilih zahtevat še odmik od zadeve (tudi za ograče, žogice in palčke velja to pravilo za otroke) in potem šele stvar vzamemo ( pregldeamo in vrnemo ali pa damo kaj drugega, če je hrana ).
Meni se res ta lastnost, da je pe snagnjen k čuvanju  sploh ne zdi noben problem in nobena ovira.

Ob posnetkih na AP , ko poberejo nekje do smrti sestardanega psa, ga mal k sebi spravijo in potem evtanazirajo, ker "čuva hrano" pa mi gre na bruhanje. M ezanim akako bi s eoni obnašali v takem primeru. To so Debili z veliko začetnico. Zame so sadisti ne pa RSPCA aktivisti.

[Lanabela]

Meni se branjenje hrane tudi ne zdi nek zelo hud problem - pod pogojem, da lastnik to lastnost vzame resno. Vendar pa je bilo nekje napisano, da se časi spreminjajo, da kmačka pamet izginja, da so ljudje izgubili samozaščitni nagon...in (kar se mi zdi najhuje) da se moramo temu prilagoditi.

[svrk]

Naš pes je ob prihodu ponorel, ko je zagledal hrano in še dolgo časa nismo smeli blizu. Potem se je navadil, da bo hrane vedno dovolj in sedaj se z drugim psom celo izmenjujeta pri skledah, če v njih ni slučajno kakšna kost. Tudi polno skledo lahko dvignem, kadar noče jesti briketov.Kakšne posebno dobre verjetno ne bi smela. Vendar niti ne vem, zakaj bi jo. Tudi jaz ne bi gledala prijazno, če bi mi kdo jemal in vračal krožnik. Sploh, če bi bila gor kremšnita.

[fižolova župca]

Ne vem, deteljica, če je tako smiselno.
Po moje je treba dat živali priložnost (seveda če le gre glede na finančno in prostorsko stanje) - šele po nekaj časa namreč postane jasno, ali se bo pobrala ali ne.

Kako ugotovit, ali bo do kosti prestradana žival tudi kasneje pretirano težavna pri hranjenju, jemanju zadev iz ust... Ne da se, pomoje. Nekatere se sčasoma da sestavit do te mere, da so znosne, drugih žal ne. Vsaj ne s časom, energijo in financami, ki jih imajo na voljo. Problem je dejansko bolj človeške kot živalske narave - po več mesecih sestavljanja živali se odločit za nekaj, kar ni nuja recimo iz zdravstvenega vidika in za kar vpreteni vedo, da je killing in nič drugega, je - če imaš srce - blazno obremenjujoče. Po dnevu ali dveh, ko žival nima ne imena, ne skupnih trenutkov s teboj, ko ti še ni naklonjena..., bi bilo s čustvenega vidika zagotovo lažje. Je pa verjetno bolj fer do živega bitja, ker se mu da vsaj neko šanso. Ne govorim tu o tistih totalno sesutih in divjih izjemah, pri katerih je več kot očitno kako in kaj - takrat je seveda kljub vsemu najbrž najpametnejše odločitev sprejet čimprej.

Sicer pa ves čas upam, da je to, kar vidimo, le en segment testiranj, kot neka 'predstava' za gledalce in da se naredi pred dokončno odločitvijo kaj obsežnejše teste.

[deteljica]

vem da zakonsko ni mogoča, kar pa ne pomeni, da je zakon dober  .
Vem tudi, da onesnažujemo temo  , ampak en začne in pol se debata kar sama nalaga  . Se Tošku opravičujemo in v izgovor prilagamo,da je zaradi malo onesnaženja vsaj ves čas na vrhu lestvice vidnih  .

Začeli smo s tem, da je ta konkretni pes delikaten v pogledu čuvanja hrane in bistvo vsega onesnaženja teme je v tem, da samo nagnjenje k čuvanju hrane  ni nek dramatičen odločujoč problem, je pa seveda treba bit z njim seznanjen in se primerno vesti  .
Kar naj bi pomenilo, da če komu od potencialnih posvojiteljev nekako sede ravno ta pes po ostalih lastnostih, ni treba da ga samo čuvanje hrane pretirano skrbi  .

[Vixen]

Radljac, to drži do neke meje. Ko je "primernih", "sprejemljivih" in "pogojno sprejemljivih" živali preveč, pa... Ne vem. Povej, če imaš kakšno idejo, ki je boljša kot evtanazija?

[AngSeter]

Eh. Ne vem zakaj primerjaš življenje v svojem domu z zavetiščem. Žal na enak način ne gre. Za moje pojme si dolžna poskrbeti zalastne živali z ustreznim zdravljenjem. V zavetišču, ki je prepoln in se koplje v minusu in pri čemer kot posameznik ne moreš narediti več, kot da vsake toliko malo everčkov gor pošlješ, ne moreš gledat na tak način.
Ni fer!
In po tem kar si napisala se ne more določat katero je dobro zavetišče in katero ni. Ker je to dejansko manj pomembno. In s takim delom kot ga delajo tukaj, ne more biti slabo zavetišče pa če evtanazirajo živali ali ne.
Sama tudi menim, da če pač ne gre drugače, da se pri težje bolnih, kroničnih, težko posvojljivih najprej potegne črto in pretehta možnosti. Dobrine kot so prostor in denar niso neskončne.

In škoda se je obremenjevat z ljudmi, ki privoščijo komurkoli smrt. Če sploh obstajajo, niso vredni toliko kot je črnega za nohtom...

[Radaljac]

sanco1a:
Toško srečno! 

[uncas]

Mislim, da ne zagovarjajo evtanazije le zaradi dejstva, da je pes hud pri hrani, pač pa imajo kriterije, zaradi katerih jih evtanazirajo, ker jih je preveč in jih enostavno morajo po nekem ključu "odbrat".

Odvisno od posamezne države in zakonodaje v le-tej. Federalnega zakona ni, na AP kažejo le tisto peščico držav, ki imajo stvari približno poštimane...

[AngSeter]

Dvomim, da bi kdo tako delal. 
To je samo eno filozofiranje, ki je totalno brezveze.

[Smetka]

To je samo eno filozofiranje, ki je totalno brezveze.

Ampak res.

[Soul]

[Smetka]

V novem domu.