mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
petek, 29.03.2024 : 00:56:09

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zavetišče Horjul  |  Arhiv Zavetišča Horjul (Moderatorji: kaja, Smetka, Zavetišče Horjul, Sine)  |  Tema: Biti prostovoljec ali ZH skozi moje oči,...
Strani: [1] 2 3 4 5 6   Dol
Natisni
Avtor Tema: Biti prostovoljec ali ZH skozi moje oči,...  (Prebrano 13349 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
bonny
rad pišem
****
Sporočil: 440


« : ponedeljek, 28.06.2010 : 21:56:08 »

Predlanskega decembra, ko se je večina družin že pripravljala na božične dogodke, sem se tako kot nekaj drugih udeležila izobraževanja o mačkah v Londonu. Nikdar ne bom pozabila, kako presneto strah me je bilo v tistem mrzlem dnevu skaditi cigaret s Polono, ki sem jo spoznala dan prej. Predstavljala sem si jo kot celo tabu osebo, pred katero je treba paziti kar izrečeš ali delaš, da se ne bo v njenih ušesih kaj narobe slišalo. Strahospoštovanje je bilo na najvišjem možnem nivoju in nisem upala pričakovati, kam se bo razvil najin pogovor.

Kako zelo sem bila v zmoti in zastonj prestrašena, sem ugotovila v naslednjih dnevih, ki smo jih preživeli v izobraževalnem duhu, in kljub nizkim temperaturam  sva takrat  prebili led.


Še danes se spomnim našega izraza, ko nam je nekdo izmed članov Cat's protectiona zaupal njihovo število prostovoljcev. Kaj kmalu smo ugotovili, da jih je pri nas 100 procentov manj in da si je torej njihovo pomoč obetati brezpredmetno. In takrat sem dala besedo Poloni. Spomnim se stavka, ki sem ji ga izrekla:«Jaz bom prostovoljka v tvojem zavetišču.« Nisem sicer še točno vedela, kako bom to izpeljala, niti nisem imela znanja, pa tudi kar nekaj km me je ločevalo od Horjula, ampak dala sem besedo.

In takrat se je pravzaprav začelo. Teden dni po prihodu domov sem v Garmina optimistična tipkala Smrečje. Itak, ga ni zaznalo.


Od takrat naprej se trudim vsak teden preživeti vsaj en dan v zavetišču Horjul. Nedelje, ko je večina družin na kupu in so nekje na kosilu, so moji dnevi. Cel teden jih komaj čakam in če je le možno si jih ne pustim vzeti. Niti 160 km v  eno smer me ne ustavi, pravzaprav smatram, da si ta čas podarim, da razčistim stvari, ki so se dogajale med tednom, da se lahko praznih misli povzpnem na hribček poln zelenja, gozdov, čistega zraka in seveda nenazadnje živali.


Sem včasih mislila, da je biti prostovoljec pač mačji kašelj. Malo pobiranja drekcev, čiščenja mačjih wc-jev in božanja živali. Groza, kako zelo sem živela v zmoti.


Preko Polone in njenega zavetišča sem se pravzaprav zelo realno šele začela spuščati v živalovarstveno sceno in njene razsežnosti ter pereče probleme, povezane z živalmi. Vsak teden novi primeri zanemarjanj, nove zlorabljene živali, meni nove težave in nepoznane bolezni ter poškodbe.

In na drugi strani ona, ki tako suvereno pluje in rešuje vse sproti. Ki ji je v štartu jasno, kakšen naj bo do posamezne živali pristop, kaj bi lahko bil vzrok njene bolečine (psihične ali fizične) in kaj storiti, da se stvari spremenijo na bolje. In to počne vsak dan, z vsako živaljo, znova in znova. Vedno je pristop prilagojen, pa tudi rezultati so različni. Ampak ona in čas v Horjulu delata čudeže.


Minilo je že dobro leto, v katerem se je povečalo število prostovoljcev, pa tudi število živali. Dobro leto, v katerem sem spoznala prenekatero kruto resnico in se naučila mnogo stvari, ki se jih ne bi mogla naučiti nikjer drugje.

Sem spoznala, da mora človek zelo malo podariti, da prejema ogromno.

Vso ljubezen tam zgoraj, vsak posamezen primer zanemarjanja, ki v ozadju pravzaprav nosi celotno zgodbo, z glavo in repom. Borba za njihov boljši jutri, tako za vsakega posameznika tam zgoraj, kot tudi za vse njih, kot celoto. Zato, da bo nekega dne drugače, bolje, za njih, ki si to tako presneto zaslužijo.

Ne morem niti opisati, kakšen poseben občutek je, ko te Pepsi z gromenjem namesto laježa pozdravi na vhodu, kako sem po več kot letu dočakala, da se mi je Azrael vsedel na trebuh in mi dajal buce, kako je Slash v vsem svojem godrnjanju in zgodbi, ki jo ima za sabo, pravzaprav srečen, ko ga Polona vzame v roke in si to celo čisto malo tudi prizna. Pa kako ti še tako poseben Čips, pokaže, da ve kdo si, pa čeprav samo za sekundo. In Ajda, plašna in prestrašena pride in se carta. In Jun in Čuri, Liza, Brčica,…  Ni konca iskrenim občutkom, ki jih dobim tam. 


Ko se konec dneva srečaš z vsakim in z vsemi temi zgodbami, si sicer mogoče res utrujen na smrt, ampak uživaš ob času, ki še ostane za pogovore. Pogovor z nekom, ki ima takšno kilometrino, toliko znanja in nasvetov pa zgodb, ki jih pripoveduje tako živo, da jih kar vidiš pred seboj, je pa res neprecenljiv.


Enkrat pozno zvečer, velikokrat po polnoči, se vsedem v avto in se odpravim svojih 160 km proti domu. In vmes podoživim dogodke dneva še enkrat. Razmišljam, kaj bi še lahko naredili, kako se lotiti stvari z drugega vidika in narediti spremembo. Predvsem pa komaj čakam, da mine ponedeljek in torek ter vsi preostali nesmiselni dnevi, ki morajo preteči do nedelje. Do moje nedelje, ki jo podarim sebi oziroma pravzaprav njim.


Biti prostovoljec je nekaj, kar težko napišeš, nekdo, ki ne čuti podobno, pa verjetno pravzaprav niti ne razume, kaj to je. Jaz razumem.


Hvaležna sem za vsak trenutek, ki ga lahko preživim v Zavetišču Horjul, hvaležna za vsak nov dober dom, ki ga žival najde, hvaležna tudi za vse krute resnice, ki izoblikujejo našo družbo in nas silijo delati spremembe, na področju, ki tako velikokrat ostane spregledano.


In hvaležna sem njej, ki je v življenju storila že toliko,  ker sem predvsem zaradi nje odprla oči, se našla, in se tudi sprejela takšno kot sem.


Logiran
Smetka
Moderator
*****
Sporočil: 20.189



WWW
« Odgovor #1 : ponedeljek, 28.06.2010 : 22:26:51 »

Strah  ...
Hvala, ker si naša prostovoljka. Upam, da bo opogumilo še koga, ki bi rad bil prostovoljec kjerkoli...
Logiran

bonny
rad pišem
****
Sporočil: 440


« Odgovor #2 : ponedeljek, 28.06.2010 : 22:27:53 »

Posranka pač. Grin
Za ostalo pa, saj veš,... Wink
Logiran
pridna
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.335



« Odgovor #3 : ponedeljek, 28.06.2010 : 22:28:56 »

bonny, hvala za zgodbo.  Smiley
Logiran

Ustvaril sem si svoje mnenje. Prosim, ne zmedite me z DEJSTVI. (neznani avtor)
bonny
rad pišem
****
Sporočil: 440


« Odgovor #4 : ponedeljek, 28.06.2010 : 22:30:22 »

no problem, itak. Wink
Logiran
Trixi
odvisnež
*****
Sporočil: 792


WWW
« Odgovor #5 : ponedeljek, 28.06.2010 : 22:52:46 »

 Kiss Kiss
Logiran
Urla
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 431


WWW
« Odgovor #6 : ponedeljek, 28.06.2010 : 23:21:49 »

Bonny, super napisano Afro.
Logiran
vixi
midi
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 938



WWW
« Odgovor #7 : torek, 29.06.2010 : 06:13:23 »

Bonny, res super napisano. Hvala za tole. Se vidim v kar parih stavkih Smiley od tistega, da sem se Polone bala na začetku iz ponižnega spoštovanja, preko odpiranja oči in informacij, znanja, do tistega posebnega občutka med živalmi. In še mnogo, mnogo več, pa nisem redni prostovoljec.
Polono še vedno močno spoštujem, bojim se je pa ne več  Evil No mogoče malo, saj ji večkrat uspeva nemogoče, večkrat gara preko meja mogočega in večkrat ima potrpljenja veliko čez meje mogočega. Včasih se zdi, da je čisto malo več, kot samo človek  Kiss
Logiran

luna7
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.656


« Odgovor #8 : torek, 29.06.2010 : 06:59:17 »

Bonny, hvala. Super povedano. Afro
Da bi jih še več stopilo na tako pot ali vsaj kako drugače prostoljno pomagalo, kolikor zmorejo. bravo
Logiran
Notja
nekaj malega že vem
***
Sporočil: 225


WWW
« Odgovor #9 : torek, 29.06.2010 : 07:08:33 »

Zdi se mi, da bi se tole Tvoje razmišljanje moralo dotakniti večih ljudi, ne le nas na forumu. Daj, pošlji v kakšen tiskan medij.
Logiran
SunnyDay
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 5.364


« Odgovor #10 : torek, 29.06.2010 : 07:48:40 »

Bonny, iskreno in nepatetično, I like it so much! super Afro
V bistvu res ne bi smelo ostati samo na forumu ...
Logiran
kaja
Moderator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 6.951


Če ni ves moker in slinast ni pravi poljub! Wuf


« Odgovor #11 : torek, 29.06.2010 : 08:54:31 »

bonny, tole je bilo pa res za dobro jutro. Super povedano, se najdem v napisanem , ker sem tudi sama vcasih hodila na hribcek.  Kiss  In pogresam Smetko, pa Lizo, pa Brči in ostalo bando. Kiss Smetko pa poznam se iz casov, ko se ni bila Smetka, ko se ni bilo Horjula in vam povem, da je povsem enaka kot je bila: se vedno si zasluzi vse moje spostovanje.  Kiss Strah me je pa res nikoli ni bilo. pevka pevka pevka Wink
Logiran

Jana
Jana Pahovnik
administrator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 29.296


Sijejo zvezdice na nebu ...


WWW
« Odgovor #12 : torek, 29.06.2010 : 10:03:49 »

bonny, pri vsem sedanjem dogajanju je pravi balzam, da si svoja obcutja delila z nami. Smiley
Ceprav nekateri tocno vemo, kako in kaj stojijo stvari, je vec kot dobrodoslo, da kdo pove to na glas.

Jaz sem imela prvi stik s Smetko, ko je bila se Daisy Wink
Saj menda ne misli kdo kaj slabega o marjetkah Smiley
Logiran

Smetka
Moderator
*****
Sporočil: 20.189



WWW
« Odgovor #13 : torek, 29.06.2010 : 10:13:37 »

Hehe, sam nehi, k si Daisy s foruma zabrisala  predaja Azn. Valda sem morala identiteto zamenjat  Cool.
Logiran

kaja
Moderator
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 6.951


Če ni ves moker in slinast ni pravi poljub! Wuf


« Odgovor #14 : torek, 29.06.2010 : 10:35:10 »

Citat
Jaz sem imela prvi stik s Smetko, ko je bila se Daisy Wink
Saj menda ne misli kdo kaj slabega o marjetkah

 
Logiran

Strani: [1] 2 3 4 5 6   Gor
Natisni
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zavetišče Horjul  |  Arhiv Zavetišča Horjul (Moderatorji: kaja, Smetka, Zavetišče Horjul, Sine)  |  Tema: Biti prostovoljec ali ZH skozi moje oči,...
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines