mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
petek, 29.03.2024 : 09:12:47

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  člani med seboj  |  v spomin  |  Tema: Moj mali princ
Strani: 1 2 [Vse]   Dol
Natisni
Avtor Tema: Moj mali princ  (Prebrano 12503 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
spelca888
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 172


« : torek, 22.02.2011 : 10:44:59 »

Danes se je končalo tvoje življenje, ki je bilo kratko in polno bolečin.

3 leta in pol nazaj se je pod našo teraso zaslišal šibak "mijav". Pa še en. Nekaj časa tišina.
Odgovorim, "mijav?"

In ti mi odgovoriš, takoj. Tako se pogovarjava, poskušam ugotoviti, kje se skriva ta klepetava muca. Pod teraso je izvrstno skrivališče in šele po kakem mesecu puščanja hrane in mleka pred njimi te prvič vidim.
Majhna črna muca, čisto suha in očitno zapuščena. Sploh nisi znal piti mleka in jesti hrane, zato si sprva samo pomakal jeziček v mleko in lizal hrano. Postal si prava atrakcija, vsi v domači gostilni smo te skušali nahraniti, pobožati, prijeti, vendar si se bal vseh ljudi.

Mislim, da sem se te prvič dotaknila po pol leta, in še to na hitrico. Takrat sem te z zvijačo speljala v transporter in peljala k veterinarju, da te sterilizirajo, saj sem se bala, da se boš kmalu parila. Ko se vrnem, mi veterinar pove, da te je kastriral in ne steriliziral, in da te bomo iz Bučke morali preimenovati v Bučkota.
In tako si postal Bučko, moj Buč, moj mali muc. Od kastracije naprej se je najino razmerje poglobilo, postala sva prijatelja. Še vedno se nisi strinjal z mojim tihim načrtom, da bi postal notranji muc, vendar si z leti vse več časa preživljal v moji bližini, razvil nežno in toplo razmerje z mojimi starši in našo psičko.
Nikoli ne bom pozabila, kako si ji izkazoval pozornost. Naša psička je nate ljubosumna, zato si vedel da se ji lahko približaš samo v določenih situacijah. Ko je počivala, si se zrinil k njej na posteljo in se stisnil k njej, ko je jedla si ji dajal male buce, ki jih je naša smešna psička razumela kot da ji hočeš ukrasti hrano. Ampak ne, ti si ji želel izkazati le nežnost. Glavico si privil k njej in jo buckal po vratu, kot si to počel z mojimi nogami, pravili smo da si izvrsten maser.
Ni bilo lepšega kot priti domov, zagledati tvoje kot krožnik velike očke, se usesti na kavč in iztegniti noge, takoj si pritekel in jih začel nežno buckati in grizljati.

Bil si umirjen muc vendar tudi hudomušen, božanje se je hitro sprevrglo v igro in trenutno imam na zapestjih še nekaj odtisov tvojih zobkov, upam da te brazgotinice nikoli ne izginejo in me bodo večno spominjale nate.
Trajalo je kar veliko časa, da si dojel, da si naš in nehal "klošarit". Svobodo si moral tudi plačati z nesrečo z avtom in zdaj se sprašujem, je bil takrat začetek tvojega konca?

Na veterini niso ugotovili ničesar, le veliko modric. Rentgen je pokazal običajno sliko, bi te morala pripeljati nazaj čez kak mesec, čeprav ni bilo videti posledic?
Od nesreče naprej si se končno odločil, da boš naš, nisi več utekal in vedno več časa preživljal doma. Vendar si vedno hotel svojih nekaj minut svobode, če bi ti jih odrekla bi doživel pravi živčni zlom. Navadili pa smo te, da si si svojo svobodo ogledoval s terase, s katere si imel malo lestvico (še vedno stoji in je ne morem vzeti dol) na naš vrt, tvoj najljubši kotiček, daleč stran od ceste.
Zadnji dve leti sta bili krasni, bil si čisto moj in jaz čisto tvoja. Ko se ti je zjutraj zazdelo, da bi bil čas, da vstanem, si rekel "mijav", na svoj poseben način, in če se nisem zbudila si rekel mijav še enkrat, tokrat glasneje.
Ker si bil po nesreči na antibiotikih, si dobil glivično okužbo, ki sem jo mazala z antimikotikom. Od takrat naprej si imel tam belo piko, ker je zdravilo uničilo pigment. Črnuh z belo piko, čudovit si bil.
Nežen, umirjen in prijazen muc, ampak samo do nas štirih, ki smo bili tvoja družina. Drugih ljudi si se bal in izogibal, razen nekaterih redkih srečnežev.

Nekoč si mi ležal v naročju in opazila sem, da dihaš skozi usta. Ker te je mamica zapustila in kot je ugotovila veterinarka, si bil vedno bolj šibak in tvoja pljučka so bila malce majhna za tvojo velikost. Včasih smo rekli, da si naš mali pohabljenček. Najprej sem občasno dihanje skozi usta pripisala temu potem pa opazila, kako se ti med dihanjem polni cel trebušček.
Čas je bil za veterinarja.

Pričakovala, ne prepričana sem bila, da ne bo hujšega. Da ti šibko srce malo popušča ali imaš astmo. Za umirjen način življenja pri nas tako nisi rabil srca atleta, zato me ni niti skrbelo ko sem te peljala, želela sem le, da te pregledajo in ugotovijo, če te težko dihanje ovira ali boli in če se ga da kako omilit.
Pa ne...diafragmatska hernija. Po rentgenu se ni dalo reči, kako huda je, veterinarka je bila kar optimistična, saj ti je eno pljučno krilo še delalo.

Rekla je, da se to zgodi ob nesrečah ali ko muca kdo brcne. V dveh letih, ko si čisto naš, garantiram sama, da te ni nihče brcnil, niti nisi imel nesreče. Veterinarka se ne strinja a jaz vseeno vidim edini možni razlog v nesreči z avtom, kjer se je mogoče trebušna prepona pretrgala in so čez čas organi začeli vdirati na področje pljuč?
Bi te lahko rešila, moj mali princ?
Operacija je pokazala, da je s tabo hudo, moral si tudi precej trpeti. Najhujše mi je dejstvo, da te je nekaj bolelo ko si bil z mano in jaz tega nisem vedela. Bil si živahen, jedel in pil, celo malo požeruha si postal. Kakec čvrst, urin lep. In ti, moj mali princ, si predel, predel ves čas. Zakaj mi nisi pokazal, kako je s tabo, veš da bi naredila vse da ti olajšam bolečino.


In zdaj te ni več. Tudi bolečine ni, kar je edina stvar, ki mi je v uteho. Tvoja izguba nas je vse prizadela, jočemo in trpimo. Življenje stoji na mestu, božam praskice, ki so mi jih pustili tvoji zobki in zrem v tvoje slike.
Nekoč se ti pridružim, mali princ, in takrat ti bom iz dna srca rekla "oprosti", "oprosti, ker nisem videla tvoje bolečine in oprosti, ker sem izbrala napačne odločitve".

Vedno boš v mojem srcu, mali princ. Hvala za čas, ki si ga preživel z mano in za srečo, ki si mi jo dal.

http://www.mojalbum.com/spelca888/moj-mali-princ-in-njegova-ljubezen
Logiran
mamaF
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 9.066



WWW
« Odgovor #1 : torek, 22.02.2011 : 10:49:31 »

Sožalje, spellca888 Cry Kiss
Logiran

Unikatne tablice in portretki
Cats
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.266


« Odgovor #2 : torek, 22.02.2011 : 10:51:13 »

Iskreno sožalje.
Logiran
branka
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 8.174


« Odgovor #3 : torek, 22.02.2011 : 10:53:17 »

Iskreno sožalje, hudo mi je zate  Cry Bučko je bil prelep muc  Kiss
Logiran
slavica
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 254


WWW
« Odgovor #4 : torek, 22.02.2011 : 10:53:33 »

Sožalje  Cry Cry
Logiran
moonbeam
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.289


« Odgovor #5 : torek, 22.02.2011 : 10:54:14 »

Sožalje  Undecided
Logiran
maj
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.664


« Odgovor #6 : torek, 22.02.2011 : 10:58:57 »

Sožalje  Cry
Logiran
Yo
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.836


« Odgovor #7 : torek, 22.02.2011 : 11:04:13 »

Sožalje  Cry Cry Cry
Logiran
Pepsi
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 6.033



« Odgovor #8 : torek, 22.02.2011 : 11:04:38 »

Tudi moje sožalje. Cry
Logiran

A home without a dog is just a house.
(Anonymous)
AnaJ
midi
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.903



WWW
« Odgovor #9 : torek, 22.02.2011 : 12:11:13 »

Moje iskreno sožalje  Cry Cry Cry
Logiran
sanco1a
živim tukaj
***
Sporočil: 6.031


« Odgovor #10 : torek, 22.02.2011 : 12:23:31 »

Sožalje Cry
Logiran
spelca888
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 172


« Odgovor #11 : torek, 22.02.2011 : 13:08:13 »

Hvala vam. Saj vem, da ste večinoma dali že vsi to skozi. Zanimivo, vedno sem mislila da sem bolj "pasja" kot "mačja", zdaj vidim da je to predalčkanje čisto brezvezno.
Jutri ga gremo iskat, naredili mu bomo lep grobek v njegovem najljubšem kotičku vrta. Bolj za nas kot zanj, njega tako ni več. Če pa bi lahko izbral, kje bo počival, bi gotovo izbral to mesto.
Logiran
AngSeter
tukaj sem doma
**
Spol: Ženska
Sporočil: 2.679


WWW
« Odgovor #12 : torek, 22.02.2011 : 13:24:01 »

Sožalje...  Cry
Logiran
moksa
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.901


« Odgovor #13 : torek, 22.02.2011 : 18:14:33 »

A ni hecno, kako misliš, da si čisto pasji, pa pride nekega dne v tvoje življenje en mali črni muc, in...
Žal mi je, spelca888.
Logiran
an-ja
rad pišem
****
Spol: Ženska
Sporočil: 255


« Odgovor #14 : torek, 22.02.2011 : 18:20:54 »

Moje sožalje.
Logiran
spelca888
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 172


« Odgovor #15 : torek, 22.02.2011 : 18:51:33 »

...in si čisto ven. Hecno, ja.
Sploh moja mama, ki je govorila da so mački posesivni in da srkajo energijo iz ljudi...Zdaj je pa čisto izgubljena brez njega.
Logiran
Sreda
odvisnež
*****
Spol: Ženska
Sporočil: 627


« Odgovor #16 : torek, 22.02.2011 : 19:57:39 »

Sožalje  Cry
Logiran
Luna95
rad pišem
****
Sporočil: 379


WWW
« Odgovor #17 : torek, 22.02.2011 : 21:28:23 »

Sožalje Cry
Logiran
čaja
rad prihajam sem
*
Sporočil: 1.037


WWW
« Odgovor #18 : torek, 22.02.2011 : 23:01:29 »

Iskreno sožalje.  Cry
Logiran
Luvanna
rad pišem
****
Sporočil: 308


« Odgovor #19 : sreda, 23.02.2011 : 09:58:56 »

 Cry Cry Cry
Logiran
Desobediencia
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.488


« Odgovor #20 : sreda, 23.02.2011 : 14:07:30 »

Me spominja na mojo Yaguo, tudi ona je bila tak divjacek. Moje sozalje.
Logiran
pipikus
rad pišem
****
Sporočil: 314


WWW
« Odgovor #21 : sreda, 23.02.2011 : 20:55:10 »

Sožalje  Cry
Logiran
spelca888
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 172


« Odgovor #22 : sreda, 23.02.2011 : 21:06:16 »

Danes je opravil svojo zadnjo pot. Na vrtu ima lep grobek in nekaj v meni je pomirjeno, da je ostal pri nas.
Še vedno pa je tu doma tako prazno, nihče mi ne masira nog, nihče tečno ne zamjavka, da bi zdaj pa malo pojedel, nihče mi ne rine v naročje...
Sad
Logiran
Lynn
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.504


« Odgovor #23 : četrtek, 24.02.2011 : 00:45:41 »

Iskreno sožalje tudi od mene... Cry  Bil je čudovit mucek in zelo ljubljen. Kiss
Logiran
SunnyDay
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 5.364


« Odgovor #24 : četrtek, 24.02.2011 : 22:43:50 »

Iskreno sozalje.  Kiss
Malo lazje je, da je spet doma, ceprav ga ni vec ... vsaj travo lahko pobozas. sram Cry
Logiran
tamcek
rad pišem
****
Sporočil: 367


WWW
« Odgovor #25 : sreda, 02.03.2011 : 21:41:37 »

Zelo mi je žal za tvojega srčka. Meni so prav črni najbolj pri srcu, mogoče zato, ker sem lansko leto tudi jaz izgubila svojega črnuha. Zato te mogoče še toliko bolj razumem. Pusti času čas in postopno bo tudi bolečina čedalje manjša. Začela se boš spominjati lepih trenutkov. Žalost bo popustila, pozabila pa verjetno ne boš nikoli.
Logiran
spelca888
nekaj malega že vem
***
Spol: Ženska
Sporočil: 172


« Odgovor #26 : četrtek, 03.03.2011 : 00:54:00 »

Hvala vsem za spodbudo in tolažbo. Nekako rinemo čez dneve in se izogibamo pogledom v kotičke hiše, kjer se je najraje zadrževal, bolečina je pa še vedno zelo huda:(
Življenje je tako nepošteno, kako je lahko izgubil življenje on, ko je komaj začel živeti? Po tako groznem otroštvu je končno našel domek in postal srečen, končno smo ga obkrožali ljudje, ki smo ga imeli radi.
Logiran
Strani: 1 2 [Vse]   Gor
Natisni
mojpes.net  |  člani med seboj  |  v spomin  |  Tema: Moj mali princ
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines