mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
četrtek, 28.03.2024 : 17:17:41

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zavetišče Horjul  |  Arhiv Zavetišča Horjul (Moderatorji: kaja, Smetka, Zavetišče Horjul, Sine)  |  Tema: Flik
Strani: 1 2 3 4 5 [6]   Dol
Natisni
Avtor Tema: Flik  (Prebrano 19736 krat)
0 članov in 1 gostov pregleduje to temo.
skogkatt
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 5.691


Dogs have owners, Cats have staff ;)


WWW
« Odgovor #75 : nedelja, 01.07.2012 : 12:30:39 »

Flik je prijeten  in sproščen spremljevalec na sprehodu - navezan; ne kaže nobene težnje/ želje, da bi moral hoditi samostojno ali biti nenavezan v vidnem polju.

Afro Kiss
Logiran

No Jinx
živim tukaj
***
Sporočil: 5.323


« Odgovor #76 : nedelja, 01.07.2012 : 12:31:31 »

Ker ponavadi s teranomt zapiševa opažanja s sprehoda v ZH s posameznim psom  in če to sploh še koga zanima:

Flik je prijeten  in sproščen spremljevalec na sprehodu - navezan; ne kaže nobene težnje/ želje, da bi moral hoditi samostojno ali biti nenavezan v vidnem polju.
Super!  Kiss Fliku!
Logiran
moksa
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.901


« Odgovor #77 : nedelja, 01.07.2012 : 13:14:30 »

Popolnoma razumem pasemske preference, sama očitno tudi padam na določen tip psa, ma ne morem mimo tega da sem dobila občutek, da so setri eno stopnjo nad ostalimi, da samo setri rabijo simbiozo z lastnikom" ostalim navadnežem zadostuje ukaz in učenje.

Predvidevam, da ni bilo tako mišljeno in v bistvu dobronamerno, ima pa takle branje grenak priokus, ob vsem tem trudu poudarjanja, da so vsi psi, ki v zavetiščih iščejo dom enakovredni ter si vsi zaslužijo najboljše nove domove,... in ne samo ti podobni neki trendi pasmi.

Menda si za vse želimo, da ne bi trpeli v pesjaku v zavetiščih kjer so eden izmed mnogih, temveč da najdejo pravo osebo zase Smiley

Poleg tega ni podatka, ali je Flik rodovniški, ko že tako povdarjamo setra.
Kaj če hipotetično gre za mešanca med setrom in xy in je po izgledu čist setrski in po značaju niti najmanj?
Torej je poleg pasemskih značilnosti vseeno najbolj pomembna obravnava psa kot individualca, kar sem prepričana da je v primeru Flika zagotovljeno.
Jaz nikakor nisem dobila občutka, da bi v damayantini "ampak setri" bil niti najmanjši namig postavljanja neke "pasme" ali pa skupine psov nad ostalimi. Izpostavila je neko domnevno razliko in najbrž ve, o čem piše.
To, da ima prav vsak izmed nas določeno preferenco tako med psi v zavetiščih, pa je menda jasno vsakemu - eni se pogosteje oglasijo v temah, kjer iščejo dom lovski psi, drugi v temah, ki se tičejo dalmatincev, tretji padajo na terierje, četrti na polarce itd. Najbolje, da se sploh nič več ne napiše, razen "iiii", "šccc, hitro v nov dom" in sorodnih polnil.
Razlika je zgolj v temu, da nekateri nimajo zadržkov pokazati svojih pasjih šibkih točk, medtem ko drugi to rade volje uporabijo za kazanje s prstom nanje s kakšnim ciničnim "no, sej" za poudarjanje svojega navideznega super partes statusa. Enako velja za mačke. Se je že koga križalo, ker je izrazil željo do posvojitve "takepatake" muce. Bi bil skrajni čas, da se s tem neha.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #78 : nedelja, 01.07.2012 : 14:02:24 »

Ma ne vem no, na lovske se ne spoznam toliko kot tisti, ki se gredo lovsko šolanje čeprav niso lovci. Imam pa tko no občutek, da so setri med lovci ene take mehke dušice, ki jim negativne izkušnje pustijo dolgotrajne posledice (za razliko od nemških ptičarskih  pasem recimo). In da so med setri angleži najbolj mehki. Gordoni pa najmanj. Da je moral imeti Flik kar precej travmatičnih izkušenj, saj ni imel samo enega bivšega lastnika, ampak ima za sabo že eno drugo zavetišče in vsaj eno neuspešno posvojitev. In vsaj dva uspešna pobega (ali neuspešni vrnitvi z lova/potepa). Tako da dodatne pogoje o nespuščanju povsem razumem.
Logiran
šum
novinec
*
Sporočil: 4


« Odgovor #79 : nedelja, 01.07.2012 : 14:44:41 »

Poglejte  dragi  moji, pišem  zadnjič, ker   sem  razbrila nekatere  ljubitelje različnih  pasem.Dragi  moj  skogkatt Huh
po   slikcah   vidim,  da  si  ljubitelj/ca drugih pasjih prijateljev. Setrčki so  res  posebneži,  težko  nas  razumejo  tisti, ki  nimajo setrov -  seter se  zaljubi  v  svojega  lastnika,  še predno   se  lastnik  zaljubi   vanj. Imela  sem  leglo  setrov, 10 mladičkov, in  vsakega  posebej  sem  spremjala,  vsak  od   teh   10  kužkov/kužik  je  imel   svojevrsten karakter.  Hiperaktiven, lenušček, kaj  me  briga, ta  glaven, si   svoje  mislim, mnjam, mnjam, juhuhu, a sem  tvoja,  in  eden  je   bil in postal  moj Banantry -  skupek  lastnosti vseh iz  legla. Čudovit  kuža.
Kar pišem, najbrže  občutite  vsi  lasniki,  ampak   mogoče  me   razumejo   samo  ljuvje, ki  imajo  opravka   s  setri.
Vse  pasme kužkov/kužic,  so  enakovredne,  samo   smo   določeni  ljudje, ki   so  nam karakterji   setrčkov   bližji kot   drugim. To   so   fantastični  prijatelji - ne  verjamem , če  v  povezavi  človek-pes razumete  besedo  prijatelj. Lastniki  setrov (mogoče   se  tudi  najde  kdo, ki  ne   razume  te  besede)  imamo ljubeznive, ljubeče, radostne kužke, ki   te  gledajo   v oči, se  s  teboj  pogovarjajo, odgovarjajo, poslušajo  pravljice, obračajo  glavico levo in  desno, redkokatera  pasma  psov - mogoče   se  motim,  ampak  ....  te lahko, z  veseljam gleda  v  oči  ko  komunicira  s  tevoj. In moj  Bantry, in  moj   Šum  so  komunicirali  z  menoj, pogovarjali  so   se  z  menoj. Verjetno   kdo , ki  me  je  poznal, me  pozna, lahko   to  tudi  potrdi. Simbioza  pes-človek -  tistim, ki  imajo  psa  za  čuvanje,  to  ni  razumljivo,  tistim, ki  imajo  psa  iz  ljubezni  do živali, me  bodo   razumeli.  Psi   so   svobodni  po  karakterju - in  z  šolanjem, jih  naučiš,  da  so   še   vedno   svobodni,  ampak,  da  te  morajo   v  določeih  situacijah ubogati. Ja, mogoče  je  moj  Batntry ali  pa  Šum  deloval  kot  izgubljen kuža   v  soseski  BS-3,  a  vendar sta kužata  vedela,  da  sem  vsaj  5  metrov  za  njima svojega  gospodarja, pač  bila  sta  lovsko  šolana psa -  in  kdor  ni  hodil   z   svojim  lovkim  kužkom/kužiko  v  šolanje,  resničo  zelo težko  razume, kaj  pomeni  šolan  pes, ki  na  prst, spremembo  glasu, gib,  razume  kaj  njegova  ljubljena  oseba  hoče  od  njega.  Da  vam  pa  povem - šolanje  lovskega psa, pa  najsibodi  katerakoli  pasma je hudičevo   težka  zadeva. Inštruktor  zahteva  eno,  tebi   se  trga srce, ker  tvoj  kuža ne  more  razumeti  določenega  ukaza,  dikler  sam  inštruktur ne  poseže   vmes in  kužu/kužiki  razloži, mogoče   večkrat ,  kaj  pravzapravm  hoče  od  njega.
Ponovno  imajo   v  LKD izvrstne  inštruktorje, in  če   bi  mi  Zavetišče  Horjul  zaupal  svojega  FLIKA bi   skupaj  hodila   v  lovsko  šolo, in naučila  bi  se  ponovno   vsega, kar  so   nas  naučili  z  Bantryer, in kar  so  naju  nqaučili  z  Šumom.
Moj  nasvet  je -  če  imaš  lovskega  psa/psico  obiskuj  lovsko  šola ,  ne  šolo  Pika, poka, Miš  mas, pikapolonica itd.  Lovski  psi  imajo  posebne  karakterje, in  ti  moraš spoznari   ta karakter - vesel, žalosten,  zamerljiv,  trmast, posmehljiv,  vzvišen, nedostopen.... - mogoče  bi  tu  inštruktorji  lahko  kaj  komentirali.
Moja   dva  omenjana  setra  sta  bila  po  karakterju  izredno   trmasta  psa -  po  mnenju  voditeljev/inštruktorjev,  ampak  psa  sta postala  najbolj   vodljiva psa  v  skupinah,  dosegla   sta  po  98  točk.
Kdor  je  obiskoval   s  svojimi  psi lovsko  šolo, ve  kako  zelo   težko  je   doseči  te  točke.  Ko   sva z  Šumom  obiskoval   te  tečaje  je   edino   irska   setrka  Beja  od  Boštjana  dosegla   100 točk.

Dragi  moji  mogoče   sem  razrešila  kakšno  vašo   dilemo, o  vzgoji, ljubezni, pripadnosti kuža - človek , ampak  samo  ljudje, ki  imajo   setre  razumejo   setre.  Zato   se  čudim  raznoraznim  ljubiteljem  različnih  pasjih  znamk,  da  komentirajo. Je  pa   res  tudi   vsak   seter je  verjetno   drugačen - pa   saj   sem  jih  spoznala   na   srečanjih, na  posebnih  specialkah, na  razstavah, veliko   setrov. Seter  je  pač  seter, in če   te  sprejme,  si   ti  njegov  za   vedno.

In  dragi  moji  seter Flik, je  mene  sprejel (poklicala  me  je   veterinarka?? iz  Zavetiča   Horjul in  rekla,  da  kaj   takega  še  ni  videla -  simbioza človeka  in psa), in  jaz   sem  sprejela  njega, kljub  ogromni  žalosti  za  Šumom - pa   saj  to   razume  le  malokdo.....

ZAVEDAM  SE  DA  Z   FLIKOM  NIKDAR  NE  BOVA  LUBEČA   DRUŽABNIKA, ker  so  žalostni, nesrečni  ljudje  iz  Zavetička  Horjul ,  proti   temu,
jaz  mu  lahko   samo   želim  3 leta  staremu  Fliku  - kužku, ki  je  že   bil  šolan, pa  je   tako  inteligenten,  da  ni  pozabil  ukazov,  ampak  jih  v  zavetišču  Horjul  ne  znajo  nadrajevati....  žal

Če  mi  ne  verjamete  pojdite  v  Zavetišče Horjul  -  tudi  vi  veliki  podporniki tega  Zavetišča  Horjul , predno  komentirate,
pojdite  si  pogledati  kužka FLIKA , pa  potem  ocenjujte/komentirajte/grajajte/ bodite  nesramni  kolikor   se  da, vzemiti   si  svoj   dragoceni  čas, ki   ga  preživljate  pred  računalnikom in pisarite kr  neki, ocenjujete, nalagate izlivate   svoj  žolč, pojdi  ga  pogledati,  ne  zaupajte  fotkam,  dotaknite   se  ga,  občutite  ga , pogovarjajte  se  z  njim, pobožajte  ga

 - najprej   boste  videli hudo  sestradanega  kuža Flika ( vipetki   so   taki) , z  zavozlano/neurejeno  svilnato  dlako, ponekod  ker  je   tako  neurejen  pobrito   dlako, in  kdor  pozna  setre ....,  in kar  je  najbolj  žalostno - z močno  rjavimi  zobmi (moj  Šum je  imal pri   12,7  mesecev  starosti popolnoma  bele  zobe ), predolgimi  nohti ..... je  pa  res,  da  nima  umazanih  ušeš, ker  so  mu  jih  pozdravili - pohvalno)

Vzamite   si  čas, poglejte FLIKA v živo v  Zavetišču  Horjul, ne  po   sliki lepo  prosim  -  v  živo   si   ga  poglejte,  potem  pa  komentirajte.  Jaz   sem  ga  videla   2  x
Logiran
uncas
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.368


« Odgovor #80 : nedelja, 01.07.2012 : 15:19:16 »

Od cepetanja k žalitvam - sem jih prebrala vsaj 7 v temle spisu... Žalitve do skrbnikov ne-setrov kot do Horjula. Lepo, lepo, kar ta ko naprej...
Logiran
terant
rad pišem
****
Spol: Moški
Sporočil: 309


« Odgovor #81 : nedelja, 01.07.2012 : 15:33:54 »

Jaz z "gorenjskega" stališča ga. Šum čisto razumem. Lepo je dobiti dobrega psa, nekaj že naučenega, za malo denarja. Razlika je med 50 in 500, med 100 in 1000;
ko sem Flika peljal na sprehod, se mu ni nikamor mudilo, ni hitel in raztegoval štrika, pač pa je imel čas za ovohavanje, za radovednost. Tudi mene je gledal direktno v oči, ko sem z njim govoril in ga čohal, medtem ko se je povzpel na zadnje tace.

Pa vendar, tudi moji štirje doma, različnih mešanih pasemskih skupin in osebnosti me gledajo v oči, ko kaj hočejo in mahajo z repom, ko jim je ugodno, ... ali kaj podobnega. Tudi doma se s psi pogovarjam, po vasi me čudno gledajo - ko jim razlagam, kako se morajo postaviti, ko gre mimo avto ali podobno - vsak pes se navadi na lastnika, četudi je nikakav, kajti samo tega ima. Pa moji imajo družbo, ko so sami doma, ko spremljajo sosede ali ko ležijo po dvorišču. Če si sam, se navežeš na žival, katero imaš doma. In ne mi razlagat, da je nekdo s psom 24/7 na teden. Samo, če si ali invalid (in te ne peljejo nikamor) ali pa si ljudomrznež in si še trgovinske reči naročiš na dom. Ja, lepo je imeti psa, ker ga imajo sosedi, ga peljati v šolo, ker se tako zagre in ga potem spustiti, da sam hodi naokoli, ker je enkraten in oh in ah in se pač takrat ni potrebno ukvarjati z njim. In to podre 24/7, kajne.
Ampak vsak berač svojo malho hvali, vsak je zadovoljen s tistim, kar ima in si nehote želi še več - smatram, da se vsak ukvarja s svojim psom - ampak sem že doživel, ko so šli na moje tri pse trije buldogi in je lastnik rekel, ker so bili nenavezani, naj jih kar brcnem in bodo že šli proč.

Lepo je biti navezan na nekoga, živeti samo z njim in zanj. Tudi jaz spim v sobi oziroma na dveh zakonskih jogijih na tleh s psmi. Mislim, da v takem primeru si navezan nanje, kot pravijo tudi drugi. Pa ima vsak svoj način.

Kar se tiče ZH, imamo od tam dva psa in pri prvem sem po telefonskem razgovoru šel tja, pogledal, se vrnil domov in skoraj takoj obrnil in šel nazaj ponj. Potem sem malo prebiral od zavetišča, nekako videl njihovo delovanje, način financiranja, sistem dela, in sedaj sodelujem z njimi - vsaj nekako.
Vidim različne pse, različnih oblik, tež in kodranja, ampak vsi so veseli, sicer eni boječi, drugi ne, po moji domišljiji pa nastane direndaj že, ko pride avto. In vsi gredo radi na sprehod, pogledajo te v oči, ko jih čohaš, naredim jim veselje vsaj za nekaj časa in tako najina pot ni brez veze. Tudi če se prej grdo gledava, greva od tam boljše volje. In zadovoljna.
Pa so bili tudi kakšni klici v prazno, dež, veter, mraz, vročina sneg ali pa le lažja težava.
Nimam setra, ne bom pa ga tudi nikoli imel. Pač nima časa, da bi bil z njim 24/7, da bi delal doma, da bi bil "poznavalec".
  
P.S.: Pa s tem ne mislim na nikogar osebno, zato tudi nisem omenjal pasem. Mislim pa, da je v RS vsaj deset zavetišč, nekatera celo niso privat in ne vem, da si kdo v zavetišču lahko brez skrbi za tam nastanjene živali vzame čas samo za nekoga, ki ima želje samo za eno reč.
Obstajajo pa seveda tudi vzreditelji, katerih skrb ni neomejeno število pri njih nastanjenih živali, pač pa samo tistih nekaj, kater bi radi oddali/prodali/se jih znebili na human način.
Vsak ima svoje poglede, svoja stališča, drugačno oko.  
Logiran
Smetka
Moderator
*****
Sporočil: 20.189



WWW
« Odgovor #82 : nedelja, 01.07.2012 : 15:39:39 »

Flik ne išče doma.
Logiran

Gargamel
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.064


« Odgovor #83 : nedelja, 01.07.2012 : 22:36:37 »

Se oglašam tule, ker je apel nesojene posvojiteljice Flika prišel do mene preko drugih kanalov; po objektivnem preverjanju situacije pa sem sama presenečeno ugotovila, da po svojih 25 letih, ki sem jih preživela v naselju BS3 Ljubljana, gospo Milenko še kako dobro poznam oz. njo in njenega pokojnega Šuma pozna večina BS3 "staroselcev". Ker deli Flikove teme zvenijo skeptično, dajem nekaj lastnih pojasnil. Sicer zelo nerada, ker veliko ljudi ne loči osebnega od drugega, zato povem, da se oglašam v popolno osebni noti zato, da se kaj razčisti, drugače se ne bi izpostavljala.

Omenjena gospa ni primerna posvojiteljica. Kar si sicer nisem izmislila sama, temveč dejstvo, da je Šum več ali manj leta in leta prosto in brez nadzora pohajal po naselju. Zakon je tu precej jasen, pod kakšnim nadzorom mora biti pes (na javni površini, kar naselje BS3 zagotvo je).

Gospa sicer ni (bila) moja direktna soseda, torej smo živeli kar nekaj ulic narazen in nas kot sosede nikoli niso matrali medsosedski spori. Gospe ne bi pravzaprav nikoli spoznala, če ne bi vedno in vedno opažala setra, ki se je sam sprehajal okoli po naselju, na ploščadih, kjer so trgovine, zvečer, ko je markiral vrata blokov na Puhovi ulici (in sem se bala, da bo stanovalcem končno prekipelo in ga bo kdo celo "kresnil" - lastnika za kresnit namreč ni bilo od nikjer), pohajkoval je po šolskih travnikih OŠ Milana Šuštaršiča, kjer noben za njim ni pobiral kakcev, sam se je čez Vojkovo ulico sprehodil po PST, kjer je imel več sreče kot pameti - sicer omejitev 40 ni preprečila voznikom avtomobilov, da povozijo več mačk, pusti pa večji seter precej več ukrivljenega pleha (in ne, ni šel čez cesto čez prehod za peščce, če se kdo sprašuje).

Neko dopoldne, ko sem na ploščadi pred trgovinami psa ponovno opazila samega, sem se odločila, da poizvem v bližnji trgovini za male živali (sedaj je ni več), kdo je lastnik/ca.  Nekaj min kasneje je ta prišla iz trgovine z vrečko alkohola (kar en bi opazila, če se ne bi tako tudi obnašala) in mi sicer v zelo prijaznem tonu razložila, da je pač tok pameten, da gre sam na sprehod. Ves čas pogovora sem psa držala jaz, imel je usnjeno zmatrano ovratnico na kateri je bila napisana tel številka. Na veliko nesrečo lastnice sva ugotovili, da sva se nekaj dni nazaj spoznali preko tlf -  psa sem namreč ob pozni večerni uri našla samega na otroškem igrišču in poklicala številko na ovratnici. "Pride sam domov, kar spustite ga" je bil odgovor. Poklicala sem tudi policijo. V živo je pogovor potekal v podobnem tonu. Ga Milena je bila sicer zelo prijazna in očitno dobre volje, saj je na moja opozorila, da bom ponovno klicala policijo, ker je pes spuščen oz. bo naslednjič obveščeno pristojno zavetišče, kjer bo morala kriti tudi stroške prevoze (in oskrbnino, če slučajno ne bi prvi dan ugotovila, da psa ni bilo domov), odgovorila le z nasmehom in zamahom roke. Celo zaupala mi je, da je Šum že bil v preteklosti odpeljan v zavetišče, ker so ljudje "zmotno mislili, da je izgubljen".

Najbrž ni potrebno poudarjati, da sem psa še po tem razgovoru videvala samega, zjutraj, zvečer, v največjih nalivih ipd. In še zdaj bolje vem kako izgleda pes kot sama lastnica, saj sem jo v vseh teh letih videla vsega skupaj 10x (poleg psa - privezan ni bil nikoli). Sicer je bil Šum res prijazen fant, žal pa ni imel nobenega odgovornega poleg, ki bi za njim pobral iztrebek, ga pripel na šolskem igrišču (čeprav tja sploh ne sme), ga peljal čez cesto in ga na malo potrebo odpeljal kam drugam kot v privat atrije ali vhodna vrata blokov besnih lastnikov.

Osebno me čudi, da je gospa Šuma sploh lahko kupila, če je bil z prejšnjimi setri enak sistem nadzora. Ampak vzreja in prodaja nista več moji področji. Šum sicer še zdaleč ni edini primer svobodnega psa v tem naselju, je pa najbolj "dolgotrajno znan". Drugi je žal prej ali zbil avto ali je bil pes napaden, pa je več sto eurov na veterini dalo ljudem za mislit, da pes zunaj sam nima kaj početi ipd.



Za konec še čisto splošna misel - še vedno srčno čakam čas, ko bodo ljudje v Sloveniji začeli iz naših zavetišč posvajati in ne reševati. Z reševanjem vedno pride potem še ego in druge komplikacije, ko posvojitelji ugotovijo, da so prišli v rehabilitacijsko ustanovo za zapuščene živali in ne v svetišče lastnega skrajno (ne?)sebičnega dejanja reševanja uboge žvauce. Če že kdo "rešuje", potem so to pri nas zavetišča.

V tem primeru pa gospe svetujem, da svoje sposobnosti brskanja po AJPESU uporabi še za lastno izobraževalno noto: Uradni list online  + Zakon o zaščiti živali ter Pravilnik o zaščiti hišnih živali - tole je minimum, ki ga zakonodajalec zahteva od lastnika živali. Če morda najin razgovor v živo pred leti ni bil dovolj jasen.



Lp vsem, Maja
Logiran
Strani: 1 2 3 4 5 [6]   Gor
Natisni
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zavetišče Horjul  |  Arhiv Zavetišča Horjul (Moderatorji: kaja, Smetka, Zavetišče Horjul, Sine)  |  Tema: Flik
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines