Kala

[bloody_mary]

Mojčica, eno vprašanje. Kolk si ti stara? A ti res ne znaš odnehat? Še kakšen majhen otrok bi očitno prej dojel zadeve, kot pa ti. Ko berem ta tvoja sporočila mi kar slabo ratuje.

[Xena]

Mah, Smetka, daj, daj, kva bi not hodila, pa nosila svojo glavo na pladnju - not jih pusti, kar bo, pa bo. Valda ne boš reskirala kakega ugriza za to, da vidiš, če je vse ok, al kva?
Skozi rešetke jih futraj, šlauf z vodo imaš tudi pri roki, ko bodo pa tamali dost veliki, pa naj jih posvojitelji ven dobijo kakor vejo in znajo, pa tut če grejo na ketno. bodo vsaj živi.

lp

[Smetka]

mojčica, meni je dovolj. Tema je bila v osnovi namenjena eni ubogi pasji duši, ki je životarila nekaj let v pomanjkanju osnovnih reči za preživet. Zdaj je tu, skupaj z x številom mladičkov in ta hip vsaj s hrano, vodo, streho nad glavo in na varnem. Punci se bomo potrudili dopovedat, da je temu res tako in priložnosti za naučit se ugriznit ne bo dobila, prav tako bomo poskrbeli za nov dom za mladiče in za nov dom zanjo. Kakršnokoli tvoje sporočilo v to temo, ki se ne bo nanašalo na kaj od zgoraj naštetega, bom zbrisala. Dojela sem, da bi rada nekaj nekomu sporočila, kaj in komu sicer ne vem čisto dobro - ta možnost ti ni odvzeta. Kjer želiš...to temo pa pusti tistim, ki jim je namenjena. Lp vsem.

[nutella]

Ja, božica, še ni razumela, da ji nič nočeš. Na tejle sliki s posodico v gobčku se mi je pa čist milo storilo, kako jo skrbi, da bo spet stradala. Si pa upaš, Polona, božat tole žverco, k ti je pet minut prej grozila. Ta mali so pa itak sladki. Sedem otrok, kako pravljično.

[sarabenji]

eh, ja, me je tale tema prav ''udobrovoljila''... resno, nasmejela sem se do solz, nekaj parov začudenih oči sedaj mežika vame, kot češ: ''kaj ti pa je?''  

konec koncev je punca prestala kotitev, večina otrok je preživelih in to je najbolj pommebno... in o tem se celo VSI tule strinjamo (neverjetno, vsaj o nečem, kaj?)  

predlagam pa sledeče: tisti, ki imajo pomisleke glede sterilizacije brejih psic in mačk, naj poskušajo sami oddati leglo mešancev z nemškimi ovčarji (ali običajnih tigrastih in črnih muckov) v dobre domove... pa naj imajo takih nekaj bunk, ki lulajo, kakajo in veliko pojedo, do oddaje v nov dom pri sebi doma.

ko bodo te bunke pri njih odraščale, spraskale ali zgrizle cel kup predmetov, že zdavnaj ''dozorele'' za sterilizacijo in kastracijo, posvojiteljev pa ne bo od nikoder, se bodo začele misli vrteti v drugo smer... klicalo bo mnogo ljudi... imeli bi majhnega kužka, dolgodlakega... imeli bi belo muco... ali tigrasto s širokimi progami... bunke bodo pa še kar tuaj, rasle bodo in počasi bo pasje bunke treba začeti učiti osnovnih povelj... posvojiteljev pa še kar od nikoder... misli se bodo zaokrenile...

preprosto začneš razmišljat drugače... dojameš kruto resnico... sem sama šla skozi to preobrazbo... dojela, da niso vse živali zaželene na tem svetu. žal je tako. posvojiteljev je v sloveniji bistveno manj kot je živali, ki potrebujejo posvojitev.  zakaj menite, da gmajnice v teh dneh ne sprejemajo mačk? (morda so jih spet začeli, a zagotovo jih vsaj nekaj dni zapored niso)  ker so povsem zabasani. zakaj se v kartotekah dzzž lj vsak dan nabere nekaj novih legel mladičev, ki pri lastnikih ali najditeljih čakajo na posvojitev? ker jih ljudje sami ne morejo oddat. ker je preprosto preveč teh živali. in premalo posvojiteljev.

z vsakim leglom, ki pride na svet in jih prizadevno oddamo, zasedemo nekaj posvojiteljskih mest. ta mesta bi sicer pripadla revežem iz zonzanija, peruna ali od kje drugje... tako pa bo oddanih kup mladičev, enako število psov in mačkov, starih leto dni ali več, pa ne bo zanimivih za nikogar. ko pa je vendar dovolj luštkanih bunkastih mladičkov, med katerimi lahko posvojitelji izbirajo! mladiči, stari leto dni (poglejte denimo piško in bridge-a iz arhiva, kako dolgo sta čakala dom!), so ob trumi komaj skotenih otrok nezanimivi. in večinoma množično evtanazirani po večini zavetišč.

torej nas vztrajanje na stališču svetosti življenja (iz katerega izpeljemo moralno nedopustnost steriliziranja brejih samic) v praksi pripelje do sledečega: življenje nerojenih mladičev je bolj sveto od življenja že rojenih mladičev.  še kdo razen mene vidi tu en tak paradoks?

osebno sem v nekaj letih premlevanja takih moralnih dilem prišla do zaključka, da je bolje odpraviti nekaj nerojenih mladičev in posledično rešiti enako število že rojenih mladičev. že večkrat sem kakšno brejo samico peljala na sterilizacijo in bom to verjetno primorana narediti še večkrat. kar ne pomeni, da se zraven ne gabim sama sebi. ampak vem, da je v sloveniji preveč živali. preveč, da bi vse med njimi dobile nov dom. mnoge med njimi bodo ravno zaradi tega neizogibno ubite. se mi pa  potem že zdi bolj sprejemljivo, da se odpravi nekaj kepic, ki še niso rojene, kot pa nekaj leto do dve starih živali, ki so povsem priljudne in ob prihodu ljudi v zavetišče lajajo in praskajo po vratih, češ: ''tukaj sem, pridi se igrat z mano!''

morda je oboje umor. a dokler lastniki ne bodo sterilizirali in kastrirali svojih živali, se vsem tovrstanim umorom (torej evtanazijam zaradi gneče v zavetiščih in sterilizacijam brejih samic) ne bomo mogli izogniti. to je dejstvo.

lahko tule moraliziramo do nezavesti, a mnoge živali se skotijo ravno zato, da jih lastniki potem ne morejo oddat, jih nato zavržejo, pridejo v zavetišče,  tam jih tudi ne oddajo in po 30ih dneh so ubite... se dogaja kar naprej. vsak dan. ne le na tiste dni, ko smetka na tale forum napiše, da upa, da s sterilizacijo ne bo prepozna...

ena od ocen za slovenijo je 4000 zapuščenih živali na leto, torej več kot 10 vsak dan. koliko od teh je posvojenih. kaj se zgodi z ostalimi?

(se opravičujem za tole dolgo pisanje. žal o teh zame bolečih zadevah ne znam govorit na kratko.)

[kaja]

Sara, bolj se ne bi mogla strinjati s teboj. Za tokratno rundo bunk bomo vsi po svojih moceh zavihali rokave, da bomo vsaj malo pomagali Smetki.

Pocohaj vse kosmate (b)ucke, ki z zacudenimi ocmi strmijo vate. lp

[Byron]

Oglašam se malo z zamudo. Gospodična Mojčica je res vzbudila mojo pozornost.
Predstavila se je z moraliziranjem, zavistjo in celo cinizmom.
Za vse to pa ni prostora pri resnični pomoči živalim.

Polona, želim vam veliko uspeha pri vašem prizadevanju.

lp