V svetu psov določena "pravila" odpovedo. Npr. črno x črno ni nujno črno, je lahko rumeno. Ali škarjast ugriz x škarjast ugriz ni nujno škarjast ugriz, je lahko predgrizavost. Trčimo v dedovanje, ki ima svoja, pri nekaterih lastnostih dokaj dobro raziskana in ekzaktna pravila.
Nemške doge so zaradi 5 priznanih barv in takorekoč 3 "podpasem" znotraj pasme (pasemskih različic) vzorčni primer omenjene odpovedi. Vsaj kar se barv tiče, zato prav pri proučevanju barv dobimo najbolj nazoren vpogled v razsežnosti potencialne genetske polucije.

Pri barvah se vse suče okoli pigmenta - vrste pigmenta, njegove količine in njegove razporeditve. In pigment je nekaj, kar človeško oko zaznava, tudi v odtenkih. Zato nam dobro poznavanje genetike barv zgolj z opazovanjem in analiziranjem videnega omogoča dokaj verjetno sklepanje na genotip določene živali, sklepamo lahko "za naprej", torej predvidevamo, kaj se lahko pripeti ob nadaljni reprodukciji take živali, pa tudi sklepamo "za nazaj", torej predvidevamo, kaj se je dogajalo oziroma kako je do določenega genotipa prišlo. Osnovna barva kožuha, njeni odtenki, barva oči, smrčka, sluznic, krempljev, velikost, oblika, barva, čistost in razporeditev beline in lis, ... pa še kaj, razkrijejo veliko. Analiza sorodnikov sliko še nadalje zbistruje, bolj široko je analiza zastavljena, bolj jasna je slika. Velikokrat se lahko zgolj s tem orodjem odkrije "izvornega onesnaževalca" ali celo utemeljeno posumi v verodostojnost rodovnika (tudi v zelo zapletenih primerih). Vsekakor pa je genetska analiza (DNA analiza) tista, ki daje odgovore na vsa vprašanja in razjasnjuje vse dileme.

Problem barvne genetske "onesnaženosti" se pri nemških dogah najmočneje in v vsej svoji razsežnosti izpostavi pri harlekinski vzreji. Tako pri dovoljeni (harlekin x črna iz harlekin) kot pri nedovoljeni (harlekin x harlekin).

Ekstremni primer je hipotetična paritev dveh genetsko onesnaženih harlekinov, se pravi harlekinov, ki sta prenašalca alelov za modro in/ali rumeno barvo. Hipotetična zato, ker je v paritev harlekin x harlekin v konfliktu vsaj z živalovarstveno zakonodajo in v Sloveniji naj na njo že dobro desetletje ne bi naleteli. Morebitne "umetnike" pa pri taki paritvi (dveh genetsko onesnaženih harlekinov) narava lahko "nagradi" z izjemno pestrostjo barvnih podob. In poskrbi tudi, da vrelec teh "izjemnih barvnih stvaritev" ne presahne, v kolikor vsi deležniki, vključeni v tako početje, ne bi doumeli svarila.


foto arhiv SloDDC

Da je Mince princeska, ni nič novega. Ko sem ga dobila, je bil diagnosticiran s hipertrofno osteodistrofijo. Kar po kmečko pomeni, da ima na zadebeljenih delih dolgih kosti v nogah luknje. Hvalanevemžekomu so se te luknje odločile, da ne bodo brstele, kar je bil najboljši možni izid za našo rdečo pošast. Zato sva zunanji svet spoznavala šele pri dobrih sedmih mesecih, ko je bilo jasno, da bo s kostkami vse v redu in da ne bo potrebna evtanazija. Že prej, kasneje pa še bolj intenzivno, se je kazalo, da je Minec bolj plašljive sorte. Navajati ga je bilo treba na avtomobile, tovornjake, sesalce, pse ... No, to smo nekako zmogli. Princeska so sicer še vedno prepričani, da je sesalec nadvse grozna žival. Ko se prikaže iz svoje votline, se Mince spravijo v najmanjšo možno luknjo in počakajo, da napad hrumenja mine. Princeska se zaradi svojih naluknjanih kosti ne bi smel igrati s težjimi psi. če se slučajno tega loti in težja žival teče proti njemu, se vrže ob tla in vrešči, še preden sploh pes pride do njega.

Vzreja ni hec, temveč odgovorno početje. Odgovorno najprej do psice in mladičev, ki jim s svojo odločitvijo odpremo vrata v svet, potem tudi do kupcev. V zvezi z vzrejo so postavljena osnovna formalna pravila in tista, ki jim pravimo 'zdrava pamet'. Pri nekaterih pasmah jih v skrbi za dobrobit pasjih potomcev kreatorji zaostrujejo še dodatno. Ena od pasem, pri kateri je zaostritev pravil več kot nujna, so tudi nemške doge. O pravilih, ki naj bi veljala tudi pri nas, je Rac pisal v članku Odgovorna vzreja pri nemških dogah, o razlogih za njihovo ostrino pa v članku Zakaj je paritev harlekin x harlekin prepovedano ravnanje. V obeh je izpostavil oboje - vzreditelje, ki jih iskanje eksteriernih idealov ne sme pripeljati čez rob, ter kinološko stroko, ki je dolžna vse poskuse iskanja bližnjic preprečiti.

Marsikdo, ki problematike pobliže ne pozna, se verjetno sprašuje, čemu kar naenkrat toliko vika in krika. Od daleč je videti kot podlaga za vpitje le en zapis, objavljen v uradnem glasilu KZS in s tem tudi le eno leglo. Od blizu je žal zgodba veliko širša, naravnost grozljiva. Ne samo zato, ker ne gre le za eno leglo, temveč tudi zato, oz. zato še veliko bolj, ker je tako postopanje očitno vpeljano kot del sistema in stalna praksa, ki je ni naša kinološka stroka v nobenem trenutku in na noben način omejevala ali kakorkoli regulirala.


Foto arhiv mojpes.net, slika je simbolična, posneta 2005

Dobra vila je ves svoj prosti čas posvetila temu, da bi tam nekje, kjer so svet in ljudje pozabljeni, bilo psom lepše, da bi živeli bolje, če že najbolje ne morejo. Ker tudi ljudje tam le životarijo.
In tam živi družina, enaka med ostalimi, od vseh odrinjena, z majhno ljubko Pupiko.

Dobra vila jo je nekega dne vzela s sabo daleč, ker jo je tja pač vodila pot in jo predala v roke dr.M-ju, ki mu je zaupala in je prijazno obljubil, da Pupika ne bo nikoli več imela mladičev, ki bi jo izčrpavali že takrat, ko so v njenem trebuščku, še bolj pa takrat, ko se skupaj z njo borijo za vsakodnevni obrok.

Zvečer je dobra vila pripeljala malo lepotičko domov, družina jo je z veseljem sprejela, a kmalu so ugotovili, da je nežna in mirna Pupika še bolj mirna. Dobra vila jo je obiskala, govorila z dr.M-jem, ki tako, na daleč, ni znal povedati kaj bi lahko bilo narobe. Nič ni bilo videti narobe, pa vendar je bilo nekaj močno, močno narobe.

Dobra vila se je odločila, da mora Pupiki takoj poiskat pomoč. Spet sta se odpeljali daleč, v megli in dežju, po poledeneli cesti, ena nesrečna, ker spet ni vedela kaj se dogaja, druga, ker je trepetala za prvo.
Dr.M je v nekaj minutah ugotovil, da je z ledvicami nekaj hudo narobe. Je krivo uspavalo ali kaj drugega?

Priporočljivo je imeti s psico vsaj eno leglo, so poznavalsko priporočali skrbnikom Astrine mame, črne rodovniške labradorke. čeprav se v njihovi družini niso nameravali ukvarjati z vzrejo, so priporočila vzeli resno, s psico opravili vzrejni pregled in našli primernega samca. Ne dolgo za tem so imeli doma 6 malih črnih rodovniških kepic, ki so se pod nadzorom mame psice lepo razvijale.

Odgovorno so skrbeli zanje, vendar se potek dogodkov kmalu ni več odvijal po načrtih: mladički so pred prvim cepljenjem zboleli za pasjo kugo. Kljub slabi prognozi in pesimizmu veterinarja so se odločili za zdravljenje in mladičkom je uspelo. Zdravi in oskrbljeni so pričeli iskati nove domove, kjer se je ponovno zapletlo. Zainteresiranih za nakup mladega črnega rodovniškega labradorca je bilo mnogo manj, kot so pričakovali.

Odločili so se obdržati enega samčka, ostalim mladičem pa najti nove domove. Zadnjo psičko so kljub rodovniku in vsem stroškom, ki so jih imeli do tistega trenutka z leglom, podarili posvojitelju, ki naj bi lepo skrbel za svoje pse.

Prakticiranje paritvene kombinacije harlekin x harlekin spada v Sloveniji med prepovedana ravnanja od decembra 1999, ko je zakonodajalec v Zakonu o zaščiti živali opredelil, kaj prepovedana ravnanja so. Od takrat dalje tovrstne paritve niso več problem zgolj nacionalnih kinoloških pravil in kinološke etike. Od leta 1999 dalje lahko govorimo o spoštovanju ali nespoštovanju nacionalne zakonodaje. Velja tako za "vzrejne praktike" kot tiste, ki tako prakso legalizirajo. Vede, nevede, hote, nehote, ... ni pomembno. Zakoni veljajo tudi za nepismene in kršitev je kršitev, storjena naklepno pa tudi kaznivo dejanje.

Paritvena kombinacija harlekin x harlekin spada med prepovedana ravnanja z razlogom.
Ta razlog tiči v dveh harlekinom svojstvenih genih - H (H modifikator) genu in M (merle) genu. Oba sta, seveda skupaj in v svoji heterozigotni obliki (Hh in Mm), odgovorna in "zaslužna" za značilno in le dogam lastno harlekinsko obarvanost. V svoji homozigotni obliki (HH in MM) pa sta oba letalna (oziroma subletalna), torej potomstvu izrazito nenaklonjena.

genotip harlekina: HhMm
aleli v gametah: HM, Hm, hM in hm

harlekin (HhMm) x harlekin (HhMm)
	HM	Hm	hM	hm
HM	HHMM	HHMm	HhMM	HhMm
Hm	HHMm	HHmm	HhMm	Hhmm
hM	HhMM	HhMm	hhMM	hhMm
hm	HhMm	Hhmm	hhMm	hhmm

Po lanskem Smledniku je letošnje Evropsko prvenstvo čistokrvnih polarnih psov (nastopijo lahko le psi pasem sibirski husky, aljaški malamut, samojed in grenlandski pes, z rodovniki) gostil italijanski Farra D'Alpago, naselje pod vznožjem Dolomitov v severni Italiji. Prvenstvo je potekalo od 15. do 18. novembra. Ker smo imeli lani v Smledniku popolnoma zimske temperature, smo se dejansko razveselili rahlo višje napovedanih temperatur. Na pot smo se odpravili v četrtek dopoldan. 4 tekmovalci (Barbara Rink, Urška Berlič, Ivan Okršlar in Matjaž Ovsenek) in 2 spremljevalca (Aleš Rink in moja mala hči Manca).

Vse se je pričelo že v četrtek, ko smo morali oddati tako imenovane chip liste, s podatki o nas in naših psih in opraviti veterinarski pregled psov. Že ob prihodu na prizorišče in hitrem pregledu proge smo ugotovili, da bo tokrat drugače kot lani. Proga je potekala delno po umetnih nasipih, ki ščitijo naselje pred poplavami, dober kilometer in pol pa tudi po pravih blatnih kopelih.


Pogled na progo v četrtek popoldan

Dedna katarakta pri staffordshirskih bulterierjih
Dedno katarakto so kot dedno bolezen pri staffordshirskih bulterierjih ugotovili že v poznih 70. letih prejšnjega stoletja. Obolelim psom se mrena razvije na obeh očeh že v zgodnji starosti, vendar pa sama bolezen ob rojstvu ni prisotna, zato očesni leči mladiča izgledata normalno. Mrena se pojavi šele po parih tednih ali mesecih in se razvije v popolno katarakto, ko ima pes 2-3 leta. Takrat prekrije oči in pes oslepi.

Mutacija oz. sprememba genskega zapisa se je verjetno spontano razvila pri posameznem psu, ki je svoje gene prenesel naprej in tako se je z ostalimi geni dedovala iz generacije v generacijo. Pri tej okvari gre za avtosomno recesivno dedovanje, kar pomeni, da morata biti za psa, obolelega (affected) za dedno katarakto, prisotni 2 kopiji mutiranih genov (ena od samca in ena od samice). Psom, ki imajo samo eno kopijo mutiranega gena, druga pa je normalna, pravimo prenašalci (carrier). Ti psi ne kažejo obolelosti, vendar lahko svoje mutirane gene prenesejo na potomce. Kadar se dva navidezno zdrava prenašalca parita med seboj, bo v leglu 25% (povprečno) mladičev obolelih (affected), 25% jih bo zdravih (clear), preostalih 50% mladičev pa bo prenašalcev (carrier).

V Celju se je v soboto, 8. 12. 2012, in v nedeljo, 9. 12. 2012, odvijal celjski razstavni vikend - dve mednarodni razstavi psov vseh pasem CACIB Celje in CACIB Winter Winner 2012. Tudi tokrat so se člani mojpes.neta odlično odrezali:



Harmon Danatera (Hardy), razred mladi: odlično, PRM, BOB, vzrediteljica Natalija Gajari, psarna Danatera


Harmon Danatera

Nemške doge niso v dobri koži, kar velja tako za državo izvora Nemčijo kot za vse druge države, vključno s Slovenijo. Brez dvoma prekratka življenska doba in intenzivna genetska onesnaženost (oziroma posledice le te) sta prepoznavni značilnosti pasme. Pri genetski onesnaženosti so nepravilne obarvanosti še najmanjši problem, saj razen v primeru paritev harlekin x harlekin, harlekin x merle ali merle x merle ni znanstveno podkrepljenih povezav z obolenji ali hibami. Regulativa je pri barvah nedvoumna, težave so predvsem zaradi človeških slabosti.

Resničen problem za doge je v genetsko prenosljivih boleznih ali genetsko pogojenih predispozicijah zanje (npr. DCM, kolčna in komolčna displazija, dilatacija želodca, Wobblerjev sindrom, novotvorbe, ...) in hibah (entropij, ektropij, zobne in ugrizne anomalije ...), kjer je "kolateralna škoda" neprimernih ravnanj lahko zelo huda, boj proti njim pa mnogo težji. Tu regulativa pasmo ščiti precej slabše.

Za genetsko onesnaženost nemških dog vsaj nekoliko tičijo vzroki še v času, ko je bilo "mešanje" barv dovoljeno (v Nemčiji npr. do 1933 leta, drugje po Evropi še precej dlje) in posledični onesnaženosti genetskega poola pri vseh barvah, v novejšem času pa predvsem v neodgovornih zablodah in bolestnih ambicijah posameznikov, eksperimentiranju z barvami in tipi, ponarejanju rodovnikov, prikrivanju informacij ter izigravanju pravil in "pokrivanju" le-tega marsikje v dogaškem svetu. Pri tem morebitna ohlapnost regulative in "voljnost" strokovnih organov, kjerkoli že, vzrediteljev ne odvezujeta odgovornosti. Pri vsakem dejanju navsezadnje ostane vzreditelj sam s svojo vestjo. In njegova odgovornost se tu prične in njegovo odgovornost je potrebno presojati le po njegovih ravnanjih.