OSNOVNA ŠOLA ZADOBROVA

SEMINARSKA NALOGA
Šolsko leto 2002/2003

PETARDE, NE HVALA

Nosilci seminarske naloge:
Monika Primar, 5.b
Ajda Šeme, 5.b
Klara Stražar,5.b

Mentorici:
Neva Grdadolnik
Tatjana Dobnik

POVZETEK

Večina ljudi se veseli prednovoletnega vzdušja. Trgovci nas vabijo po nakupih njihovih izdelkov. Iz pečic diši po pekovskih dobrotah, povsod je obilice smeha in poka, pa jeznih sosedov, prestrašenih živali, po tleh so ostanki petard,... Ravno to je obdobje, ko postane uporaba petard tako nadležna in sporna. Nekdo prižge petardo, ob tem pa ne pomisli na posledice. Ne pomisli, koliko ljudi in živali je pok prestrašil ali kako drugače vplival na njihovo duševno stanje. Ne pomisli na možnost poškodbe ob prižiganju ali metanju petard. V tistem trenutku mu je pomembna edino zabava, ki jo občuti ob prižiganju in metanju petard. Pa se vsi uporabniki pirotehničnih sredstev enako veselo zabavajo? Vprašanje je namenjeno predvsem otrokom in mladostnikom. Mnogo izmed njih uporablja petarde oziroma pirotehnična sredstva samo zato, ker se tako počutijo pomembnejše in opaznejše od ostalih učencev v smislu, da kljub prepovedi kupujejo in nosijo petarde v šolo. Trudili smo se, da bi učencem naše šole predstavili vse plati zgodbe, v katerih so glavni udeleženci pirotehnična sredstva, predvsem petarde, ki so v osnovnih šolah najbolj pogosto zastopane.

Uvod

Teoretični del
- Pobuda za spremembo zakona o pirotehničnih sredstvih
- Uredba o pirotehničnih izdelkih
- Kaj pa o petardah menijo učenci naše šole?

Praktični del
- Učna ura za učence nižje stopnje
- Učna ura za učence višjih razredov
- Zbiranje podpisov proti uporabi pirotehničnmih sredstev in vloga šolske svetovalne službe

Večina ljudi se veseli prednovoletnega vzdušja. Trgovci nas vabijo po nakupih njihovih izdelkov. Iz pečic diši po pekovskih dobrotah, povsod je obilice smeha in poka, pa jeznih sosedov, prestrašenih živali, po tleh so ostanki petard, ... Ravno to je obdobje, ko postane uporaba petard tako nadležna in sporna. Nekdo prižge petardo, ob tem pa ne pomisli na posledice. Ne pomisli, koliko ljudi in živali je pok prestrašil ali kako drugače vplival na njihovo duševno stanje. Ne pomisli na možnost poškodbe ob prižiganju ali metanju petard. V tistem trenutku mu je pomembna edino zabava, ki jo občuti ob prižiganju in metanju petard. Pa se vsi uporabniki pirotehničnih sredstev enako veselo zabavajo? Vprašanje je namenjeno predvsem otrokom in mladostnikom. Mnogo izmed njih uporablja petarde oziroma pirotehnična sredstva samo zato, ker se tako počutijo pomembnejše in opaznejše od ostalih učencev v smislu, da kljub prepovedi kupujejo in nosijo petarde v šolo. Trudili smo se, da bi učencem naše šole predstavili vse plati zgodbe, v katerih so glavni udeleženci pirotehnična sredstva, predvsem petarde, ki so v osnovnih šolah najbolj pogosto zastopane.

Komisija otrok in pes KZS poskuša z organizacijo seminarjev določenih tematskih sklopov v ljudeh vzbuditi zanimanje za delo z otroki.

Tako se je 25. novembra 2006 v Ljubljani, v dvorani Gozdarskega inštituta, odvil prvi seminar iz sklopa "Brez strahu pred psom". Nanj smo najprej povabili člane kinoloških društev in pasemskih klubov, pa tudi predstavnike ljubljanskih šol in nekaterih vrtcev. Vabila ostalim slovenskim šolam bomo poslali naslednjič, saj je izkušnja pokazala, da je z delom vredno nadaljevati.

Predavateljica Katja Skulj, dr. vet med., je projekt povzela po vzoru avstrijskega Inštituta za interdisciplinarno raziskovanje odnosa človek žival - IEMT (Institut für interdisziplinäre Erforschung der Mensch-Tier-Beziehung). Za pravice prevoda knjižic "Pes – tvoj prijatelj" je poskrbela firma Pedigree.
Projekt "Brez strahu pred psom" je ovrednotil tudi Zavod Republike Slovenije za šolstvo in o njem izdal pozitivno mnenje.

Bolezni srca so pri psih pogoste, pri starejših psih se pojavljajo kot posledica oslabelosti srca in srčnih zaklopk, pri mlajših pa predvsem kot posledica prirojenih srčnih napak.

Kardiomiopatij je več vrst, najpogostejši sta Dilatativna in Hipertrofična kardiomiopatija. Bolezenski znaki, vzroki zanje in možnosti zdravljenja so primerljivi z boleznimi srca pri ljudeh. Nobena ni ozdravljiva, lahko pa ob pravočasnem odkritju bolezni in zdravljenju, podaljšamo življenjsko dobo psa.

Za pravočasno odkritje bolezni so priporočljivi redni preventivni pregledi. Veterinar posluša srce in izmeri srčni utrip. Lahko zasledi nenormalno bitje srca ali šum na srcu. Detajlni pregled se sestoji iz ultrazvočne diagnostike, rentgenskega slikanja srca in EKG-ja. Priporočljivi so tudi krvni testi, ki lahko nakažejo probleme z metabolizmom, tudi od tega je odvisna izbira pravilne in uspešne terapije.

BIOTERAPIJA

Namen našega delovanja je pomagati živalim in ljudem z eno najstarejših naravnih metod zdravljenja.
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je bioterapijo že leta 1976 priznala kot komplementarno metodo zdravljenja.

Bioenergija je povsod prisotna energija (prana, či, bioplazma, duh, bog), brez katere življenje ni možno. Gre torej za čisto življenjsko energijo.

Vse, kar obstaja, kar poimenujemo z živo in neživo naravo, z materialnim in nematerialnim, je v medsebojni povezavi in odvisnosti, vse skupaj in posamezno pa napaja življenjska energija, ki je povsod prisotna in obstaja v neomejenih količinah. Predstavljajte si jo kot ocean, iz katerega lahko zajemate, a vode ne bo nikoli zmanjkalo.

V Enoti reševalnih psov (ERP) Kinološkega društva Šmarna gora so zadnji septembrski konec tedna znova dokazali, da so izvrstni organizatorji. Že osmo leto zapored so organizirali Talanov memorial, prireditev na kateri se vsako leto zbere več slovenskih vodnikov reševalnih psov s svojimi kosmatinci. Vsako leto pa se jim pridružijo tudi kolegi iz tujine – letos so bili to madžarski in slovaški reševalci. Skupno je letos nastopilo 14 reševalnih trojk.

Memorial Boža Talana, kot je uradno ime enodnevne prireditve, je posvečen dolgoletnemu kinološkemu sodniku in vodniku reševalnega psa, predvsem pa dobremu prijatelju Božu Talanu, ki se je leta 1998 smrtno ponesrečil v prometni nesreči ob vračanju s poletnega tabora reševalnih psov. Letos pa je bila prireditev posvečena tudi prijateljici in vodnici reševalnega psa Mojci Plaznik, ki je umrla v tragični nesreči, ko se je poleti na Svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Švici podrl prireditveni šotor.

Vodniki reševalnih psov smo znani po tem, da se radi udeležujemo takšnih in drugačnih dobrodelnih prireditev in preventivnih akcij. Radi se namreč odzovemo vsakemu povabilu, s katerim na svoj način pripomoremo k ozaveščanju ljudi. Tokrat smo se člani Enote reševalnih psov Obala Koper odzvali vabilu članov Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) občine Izola, ki so z republiškimi in piranskimi kolegi na plaži v Simonovem zalivu organizirali preventivno akcijo v okviru projekta EUCHIRES. Akcija, v kateri Slovenija sodeluje skupaj s 14 evropskimi državami, je bila namenjena ozaveščanju staršev in otrok o tem, kako pomembno je, da so v avtomobilu vedno pripeti. Otroci pa jo poznajo zaradi priljubljene figurice pasavčka, ki jo dobijo, ko so v avtomobilu pripeti z varnostnim pasom. Poznajo jo tudi po geslu »Red je vedno pas pripet!«.

Nekje med skoraj tisočglavo množico izolskih in piranskih otrok, starih med šest ter 12 let, smo tako svoje mesto našli tudi mi s svojimi kosmatinci. Ob zvočni kulisi čukov, ki so zabavali občinstvo, smo otrokom poskušali povedati in pokazati vse, kar znamo. Predstavili smo jim svoje delovanje, jim pokazali, kako so naši kužki poslušni, jim povedali, kako naj se obnašajo ob srečanju z napadalnim psom in dokazali, da naši kužki najdejo tudi skrite (oziroma v resničnem življenju pogrešane) ljudi. A če smo se še tako trudili biti resni, so otroke najbolj zabavali trikci in norčije, ki so jih uganjali naši kužki. Pa nič za to! Skupaj z malčki smo se namreč zabavali tudi mi. Prav tako tudi policisti, gasilci, reševalci in vsi, ki so otrokom v nekaj uricah poskušali pokazati, s čim vse se ukvarjajo.

Tako, prišli smo povsem do konca tegale natečaja, saj smo danes na vadbišču Športno kinološkega kluba Gali v Podutiku podelili nagrade nagrajencem, ki so se nam uspeli pridružiti, manjkajočim pa bomo nagrade izročili v prihodnjih dneh.

Vreme nam je krasno služilo, kot že nekajkrat ;), nagrade so bile vse na kupu in po akademski zamudi 15-ih minut smo začeli s podelitvijo.



Žal je delo zadržalo Vido Klenovšek iz podjetja Boomfoto, potovanje pa nagrajenko v strokovnem izboru Oro. Bon za studijsko fotografiranje smo vseeno dali v hrambo Zavetišču Horjul ;D in zagotovo bo v kratkem predan nagrajenki.

Preživeli smo 3. mojpes.netov piknik, ki je kljub predhodnemu dežju v celoti uspel. Tudi vreme je zdržalo "skoraj" čisto do konca. Mokrota in luže na travnatem poligonu nas niso motile, blata pa ni bilo niti za vzorec, še celo zvečer ne, ko je nebo že zlilo na prizorišče ogromne količine vode. Toliko tistim, ki kljub fotografijam in nepoznavanju terena na vadbišču Športno kinološkega kluba Gali v Podutiku pri Ljubljani podlegajo prepričanju, da je vsepovsod dež povezan z blatom.

Pa gremo na samo dogajanje.
Prva obiskovalca sta s Primorske prišibala že zelo zgodaj, ko so bile priprave še v polnem teku. Malo smo čvekali, sicer pa smo s skupnimi močmi dokončali priprave in ob 11h, ko so začeli prihajati ostali, je bilo vse nared za naše druženje.


čvek se je začel že ob prihodu, darilne vrečke Arden Granga so čakale na "stranke"

Zakaj je potrebno šolati svojega bokserja
Avtor: Aleš Medvešek, avgust 2006

Bokserji so pasma, ki je lahka za šolanje. Tako vsaj izjavlja večina knjig o tej pasmi. Vendar pa po drugi plati večina novincev v pasmi (pa tudi dosti 'starih' bokserašev), ko te knjige pazljivo prebere, opazi (ne pa tudi nujno 'sešteje' ti dve informaciji o karakterju bokserja), da mnogo teh knjig omeni tudi bokserjevo trmo in njegovo svobodomiselnost. Kljub temu, da sta si prva in druga izjava nekako v nasprotju, moramo vedeti, da je glede na namen, za katerega je bila pasma ustvarjena, prav svoboda razmišljanja ena od zaželenih kvalitet te pasme. Bokser namreč ni 'sledilec'. Pasma je vzrejena z namenom dela v moštvu, pri čimer je enako zaželena uporaba lastnih možganov kot tudi sprejemanje vodstva s strani vodnika. Bokser je bil ustvarjen za delo vojaškega psa, za razliko od nekaterih drugih pasem, ki so bile vzrejene s poudarkom na njihovem bolj ubogljivem in človeku bolj podredljivem karakterju in temperamentu, saj različne vrste dela, ki naj bi ga opravljale, od njih zahtevajo natančno upoštevanje navodil, ki jih daje njihov vodnik. Pes ptičar, na primer, ni nič kaj prida pomočnik, če v potankosti ne uboga navodil lovca. In lovec, ki ima takega psa za lov, je prav gotovo možak, ki v svojo lovsko kočo prihaja brez plena v nahrbtniku. Pes, uporabljan za policijsko delo, bo prav gotovo moral biti stoprocentno poslušen in pripravljen brezpogojno upoštevati navodila svojega vodnika. Iz tega razloga so, na primer, nemški ovčarji eni od najbolj vsestransko uporabljanih psov za delo v policiji. Če seveda zanemarimo zgoraj našteta dejstva in se obrnemo k čisti teoriji, pa tudi opravljanje lovskega ali policijskega dela ni nič takšnega, kar bokser ne bi zmogel, če bi ga za takšna dela tudi dejansko šolali. Vendar pa bo vsak 'profesijonalec' za ta dela raje izbral tisto pasmo, ki po značajski in temperamentni plati svoje delo opravlja najbolje - bolje kot vse ostale.