Predlog Zakona o odgovornem lastništvu psov in ravnanju z nevarnimi psi, ki ga je poslanec LDS, mag. Borut Sajovic poslal 7. avgusta 2006 v prvo obravnavo Državnemu zboru Republike Slovenije.
Na mojpesForumu že poteka debata o navedenem predlogu in vabljeni ste vsi, ki vas tematika zadeva (torej vsi prebivalci Slovenije), da podate konstruktivne pripombe, na podlagi katerih se bo lahko oblikoval čim boljši in čim ustreznejši zakon o tej problematiki.
Tudi sam predlagatelj vabi k razpravi:
Želim si, da skupaj napravimo dober zakon tako za ljudi kot tudi za pse, ki so zaradi nevednih in kinološko neizobraženih lastnikov od vsega še najmanj krivi. Vse, ki zakon berete pa prosim, če mi ga z vašimi predlogi in mnenji pomagate izboljšati. Pozdravljam in cenim kritično razpravo na forumu, saj mislim, da je nezadovoljstvo človeka prvi korak k spremenbi in napredku.
Kinološki zdravo, Borut
Slov Vet Res 2001; 38 (4): 313-26
UDK 619:616.718.1-007.17:616-073.7:639.7
T. IVANUŠA, M. POGAčNIKKljučne besede: veterinarska medicina; radiologija; forenzična presoja; kolčna displazija; psi
Kolčna displazija (KD) ostaja eden najpogostejših ortopedskih problemov pri psih. Predstavlja tudi pogost vzrok odškodninskih zahtevkov in nesoglasij med prodajalci in kupci živali. S prispevkom želimo pojasniti vzroke nastanka in opredeliti elemente za forenzično presojo kolčne displazije pri psih.
Kolčna displazija je bolezen, ki nastane zaradi nesorazmerja med mišično maso in prehitro rastjo skeleta. Gre za dedno nagnjenje. Za razvoj bolezni so poleg dednih dejavnikov pomembni tudi stresni vplivi okolja. Kritično obdobje v razvoju in stabilnosti kolčnih sklepov je 60 dni po dnevu rojstva. Dedno nagnjenje, nezanesljiva zgodnja diagnostika, omejena klinična diagnostika, delno zanesljiva radiološka diagnoza podana pri 12. mesecu starosti, so dejavniki, ki KD uvrščajo med tiste bolezni, pri kateri mora biti forenzična presoja natančna, predvsem pa časovno opredeljena.
Prispevek v osnovnem sporočilu opredeljuje forenzično presojo bolezni zaradi ugotovitve odgovornosti vzrediteljev ali lastnikov v primerih odškodninskih zahtevkov. Predlagamo dve različni starostni skupini psov pri ugotavljanju vzroka za KD. Prvo, v kateri je bila z radiološko diagnostiko KD ugotovljena pred 6. mesecem starosti, in drugo v kateri je KD ugotovljena po 6 mesecu starosti. Odgovornost za nastalo napako pri prvi skupini nosi vzreditelj, pri drugi skupini pa se povečuje odgovornost lastnikov obolelih psov.
Ocena temelji na znanih in uveljavljenih podatkih iz literature, ki pojasnjujejo patogenezo in določajo radiološko diagnostiko KD. Med zanimive rezultate uvrščamo tudi kontrolo mejnih stopenj KD pri desetih psih, ki so na podlagi te radiološke diagnoze dobili vzrejno dovoljenje pri 12 mesecih starosti. Vzrejno dovoljenje smo pri psih z mejno stopnjo praviloma odsvetovali. Radiološka kontrola istih desetih psov pri 24 mesecih starosti podpira domnevo, da se mejna stopnja bolezni lahko spremeni v lažjo ali težjo obliko KD. Prva radiološka diagnoza se na podlagi predlagane forenzične presoje ugotovi pri starosti manj ali več kot 6 mesecev. Končne radiološke ocene ("oba kolčna sklepa brez vidnih znakov KD") za pridobitev vzrejnega dovoljenja pasemskim psom pa naj se ne izdajajo pred starostjo 24 mesecev.
V Kopru je bila zadnji četrtek v juliju vaja Mobilne enote reševalnih psov za hitro posredovanje ob potresih doma in v tujini (MERP). Ponavadi sem zadolžena za opazovanje, vlečenje na ušesa in pisanje vtisov. Vendar mi tokrat ni uspelo, saj sem pristala v 'grobu', kjer sem lahko zrla le v temo, se v vročem poletnem večeru potila, poslušala, kdaj bodo psi prišli do mene in ugibala, kateri me je našel in nalajal.
Torej, kje se je 'zataknilo'? Zakaj o še eni uspešni vaji naših najbolj usposobljenih reševalcev, članov MERP, ne morem kaj dosti povedati? Ker me je takoj, ko sva se z Davidom pripeljala na delovišče, ujela vodja delovišča Vera Mikolič in mi dodelila nalogo markerja. Po koncu vaje sta me vodja ERP Obala-Koper in gostitelj tokratne vaje Roman Starman ter vodja MERP Tone Grad vprašala, kaj bom napisala o vaji. Nič, ker nimam pojma, kaj se je dogajalo! Bila sem namreč dve uri v 'grobu'. "Pa napiši 'pismo iz groba'", je rekel Tone. No, pa naj bo.
Po prvem navdušenju nad zdravim leglom se začno za vzreditelja tudi skrbi. Ni dovolj, da poskrbimo samo za prehrano mladičkov in jih, ko pride čas, oddamo novim skrbnikom. Vzreja pomeni mnogo več.
Priznani kinolog E. Trumler razdeli razvoj mladičkov na naslednja obdobja:
- vegetativno obdobje: 1. in 2. teden,
- prehodno obdobje: 3. teden,
- obdobje vtisnjenja: od 4. do 7. tedna,
- obdobje socializacije: od 8. do 12. tedna,
- obdobje rangiranja: od 13. do 16 tedna,
- obdobje hierarhije v tropu: 5. in 6. mesec,
- puberteta: od 7. meseca.
Prvo obdobje po porodu imenujemo vegetativno, saj se psički skotijo zelo nebogljeni. Imajo zaprte oči in ušesa, njihova telesca pa še niso sposobna sama uravnavati telesne temperature. Zato so življenjsko odvisni od zunanjega vira toplote. Grejejo se tako, da se stiskajo k telesu psice. Kadar pa imamo leglo v hladnejšem času, je dobro poskrbeti tudi za dodatno ogrevanje. Še posebej, kadar je leglo številno, psica težko dovolj ogreva prav vse mladičke. Pri ogrevanju z grelci moramo še posebej paziti na vlago v zraku, kajti presuh zrak lahko kvarno vpliva na razvoj mladičkov.
Če le imamo možnost, pripravimo psici kotišče v zaprtem, mirnem in dovolj toplem prostoru, s primerno stopnjo vlažnosti zraka. Kotišče naj bo lahko dostopno in dovolj veliko, da psica udobno leži na boku. V vegetativnem obdobju psički le jedo, spijo, se grejejo ob materi in sorojencih ter rastejo.
Foto: Andreja Strajnar
Pes nakazuje ponesrečenca
Za začetek malo zgodovine
Prvi zapisi o uporabi psa kot pomočnika pri iskanju in reševanju ljudi so znani iz leta 1707 in najdemo jih v dokumentih švicarskega samostana St. Bernard. Vsem je znano, kako so švicarski menihi s pomočjo bernardincev iskali in reševali onemogle potnike na prelazu St. Bernard.
Tako, vtisi so nekako zbrani, zdaj pa je res že čas, da še podrobno v besedi in sliki poročamo o dogajanju:
Ideja o "vsebini" se je rodila s foto natečajem "pes in narava", posamezne aktivnosti pa so se medile in oblikovale vse do zadnjih dni pred dogodkom. Dela je bilo veliko, premislila sem o vseh mogočih podrobnostih in zapletih in poskusila vse živo predvideti, zato ste ob prihodu podpisovali izjave o odgovornosti, prejemali kupončke za kosilo in pijačo ter oznake, da spadate na piknik mojpes.neta..., poskrbela sem za oznake tekmovalcev, za ocenjevalne liste, pa vse delavnice so bile označene, prav tako vzreditelji, seznami so se polnili, dogovori so potekali...
Vsi veste, da je bilo vreme v zadnjem mesecu katastrofalno za kakršnekoli aktivnosti na odprtih terenih in kakšno od prireditev so morali prireditelji tudi odpovedati. Mi smo do zadnjega čakali in kljub ne preveč dobrim obetom za nedeljo, smo v petek sklenili, da piknik v vsakem primeru bo, pa četudi bomo pod marelami. Tam zgoraj so se nas usmilili in nam v nedeljo poslali toliko sonca, kot ga nismo bili deležni ves pretekli mesec skupaj. Hvala tistemu, ki je zaslužen zanj.
Kot vestni vzreditelji dalmatincev poleg vzreje z izključno slušno testiranimi starši, katerih rezultat testiranja je BAER +/+ (kar po 'domače' pomeni, da slišijo na obe ušesi), redno opravljamo tudi slušno testiranje mladičev pri vsakem našem leglu. S tem preprečimo, da bi v nadaljno vzrejo prišel pes, ki je gluh ali delno gluh, saj je gluhota dedna. Žal delne gluhosti ni moč ugotoviti brez elektronskega testiranja sluha in velikokrat se je že dogodilo, da so lastniki, ki so testirali starejše pse in ugotovili, da njihovi ljubljenčki ne slišijo na eno uho, le začudeno ogledovali rezultate testiranja in povedali, da si niso nikoli mislili, da bi lahko njihov pes bil na pol gluh, saj se je vedno normalno odzval na vse zvoke, šume, ...
V soboto, 13. 5. 2006, se je v Studiu Nege za male živali "Iv San Bernard" odvijalo elektronsko testiranje sluha ter pregled pogačice, katere je izvajala priznana veterinarka z Dunaja (Avstrija), ga. mag. Regina Bregenzer, tudi sama ljubiteljica psov in poznana, uspešna vzrediteljica bulterjerjev in kitajskih golih psov.
Ker me je kar nekaj ljudi spraševalo, kako testiranja potekajo, sem želela širši množici povsem preprosto predstaviti v besedi in sliki potek dogajanja, kot sem ga sama doživela.
V soboto, 29.04. in nedeljo, 30.04. se je v Pragi (CZ) odvijala 11. mednarodna razstava psov vseh pasem CACIB Praga 2006. Kljub slabemu vremenu smo se iz psarne Pride&Dignity z našima lepotcema, ameriškima buldogoma - samcem Herkulom in samičko Eos Pride&Dignity odpravili na dolgo pot v Prago, kjer smo se pripravili na ocenjevanje ameriških buldogov, ki je bilo v nedeljo 30.04.2006. Paviljon Letnany, kjer je razstava potekala, je bil poln tako razstavljalcev kot obiskovalcev. Dež ni oviral prijetnega vzdušja, prav tako pa ne odlične organizacije. Poskrbljeno je bilo za parkirišča, prav tako je bilo dovolj prostora, da so se lahko vsi razstavljalci, psi in obiskovalci neovirano sprehajali. Nepregledne stojnice s pasjo opremo so bile zelo obiskane, pa vendar ni bilo gneče in prerivanja. Na kratko, "kinološka" kultura je bila na nivoju.
Eos in Herkul, psarna Pride&Dignity
Avtor in foto: Aleš Medvešek
Nekoč sem kupoval rabljen avto. Preden sem ga kupil, sem dobro preučil cene na trgu ter znamke avtomobilov. Že slutite kam to pelje? Ostanite še malenkost z menoj.
Pri nekaterih bolj tehničnih znancih sem se pozanimal za vse kaveljce, na katere moram biti pozoren. Potem sem se vrgel v izbiro znamke in letnika. Potem sem iskal in ko sem naletel na ugodno ponudbo, sem jo zgrabil. Preveril sem avto, s prijaznim parom smo podpisali pogodbo in dva dni kasneje opravili prepis. Bilo je sicer nekaj zapletov, ki so mi vzbudili nekoliko sumov, vendar se je vse rešilo. Imel sem avto za skoraj 25 procentov nižjo ceno od tiste, ki je veljala na trgu rabljenih avtomobilov.
Po nekako dveh mesecih sem se v dolgi koloni vračal z dalmatinske riviere. In avto je prvič zakašljal. Po celonočni odisejadi, v kateri sem večkrat ustavljal, da bi hladil motor, sem ga ob prihodu domov takoj odpeljal na servis. Počen blok. Popravilo. Cena, ki se mi je pred dvema mesecema zdela ugodna, je postala realna. "Prav," sem si rekel. "Sedaj bo za nekaj časa mir." Odveč je govoriti, da sem v naslednjega pol leta za avto zapravil toliko, da bi lahko kupil dve leti starega pri zastopniku, z enoletno garancijo. Avto se je izkazal za na hitro popravljeno 'totalko' in jaz za naivneža. Od takrat kupujem pri zanesljivih zastopnikih oz. trgovcih.
Pot, na koncu katere običajen pasjeljubec postane vodnik reševalnega psa, je vse prej kot kratka in enostavna. Večina ljudi, ki se ne ukvarja s šolanjem reševalnih psov, pa o njej verjetno niti ne razmišlja. Ne ve, da morajo kandidati za vodnike oziroma juniorji najprej opraviti sedem teoretičnih in praktičnih izpitov, da lahko sploh pristopijo k izpitom s psi. Najprej se morajo nekaj mesecev skoraj vsako soboto in nedeljo voziti na predavanja v Ljubljano in na Ig, kjer se spoznajo z ruševinami, potresi, prvo pomočjo psu in ponesrečencu, orientacijo, vrvno tehniko in radijskimi zvezami. Nato jih čaka še sedem izpitov. Letošnji izpiti pa so se za večino podmladka Enot reševanih psov Slovenije končali na velikonočno soboto.
Vsako leto se za šolanje reševalnega psa odloči nekaj deset pasjeljubcev, ki se jim to delo zdi zabavno. Inštruktorji od vsega začetka opozarjajo, da ne gre le za zabavo s psom, ampak gre za način življenja, naporne treninge in izpite. Najbolj goreči pa se tega ne ustrašijo in se zadeve lotijo z vso resnostjo. Že med šolanjem pogosto odpadejo tisti, ki ne mislijo resno in tisti, ki jim preživljanje večine prostega časa s psom ne pomeni veliko.
Jana. Vse pravice pridržane.