Čeprav je petek, 13., za vraževerne nesrečen in slab dan, pa je bil za novo ekipo Mobilne enote reševalnih psov za hitro posredovanje ob potresih doma in v tujini (MERP) vse prej kot to. Imela je namreč prvi letošnji trenig z novim vodstvom na ruševinah na Igu. Novi šef, Tone Grad, si je za prvo ponovoletno vajo zamislil iskanje dobro skritega markerja in iskanje na bližino, kar pomeni, da so morali vodniki svoje pse zelo aktivno usmerjati po ruševini.

Nova ekipa MERP se je na prvem treningu spopadla z dvema načinoma dela, ki za vodnike in pse nista prav vsakdanja. Ena skupina, ki jo je vodil namestnik operativnega vodje Matjaž Zanut, je iskala dobro skritega markerja, s katerim pes ni imel neposrednega stika. Kot marker je dve uri v dobro skritem "grobu" (skrivališču) na mrzli ruševini vztrajal vodja MERP Tone Grad, psi pa do njega niso imeli neposrednega dostopa. Prav to je bilo za vodnike in pse najbolj težavno, saj – kot je po treningu povedal Zanut – si na rednih treningih reševalci premalokrat vzamejo čas in naredijo zares dobro skrite grobove.


Psi so se na zasneženi ruševini odlično znašli

Reševanje ljudi s pomočjo psov ima v Sloveniji že več kot polstoletno tradicijo. Šolanje reševalnih timov intenzivno poteka že od sredine 70. let, le 15 vodnikov pa vsako leto pride med najboljše. V državno Mobilno enoto reševalnih psov (MERP) za hitro posredovanje ob potresih doma in v tujini. Sestava za leto 2006 je znana, zadnjo preizkušnjo pa so kandidati novembra opravljali v zapuščeni vasici Zanigrad, ki leži tik pod kraškim robom, malo višje od Dola pri Hrastovljah. In prav tam je bila idelana priložnost za pogovor s "prvim možem" Enot reševalnih psov Slovenije (ERPS) Vladom Gerbcem.

Slovenci so se s šolanjem reševalnih psov začeli ukvarjati pred dobrimi 50. leti. Začetkov se poveljnik ERPS Vlado Gerbec spominja tako: "Začelo se je približno sredi 70. let, ko so se Slovenci seznanili s švicarskimi rezultati. Švicarji so se takrat že ukvarjali z lavinskimi psi in ruševinarji. Takrat smo začeli tudi pri nas razmišljati, da bi lavinske pse, ki smo jih že imeli, prešolali za delo v ruševinah. Priložnost se je pokazala, ko so delali cesto med Ljubljano in Vrhniko in so na Logu podrli nekaj zgradb. Reševalci, gorski reševalci in policaji so svoje pse tam prvič preizkusili. Zanimalo jih je, kako se bodo lavinski psi obnesli pri iskanju oseb, zasutih v ruševinah. In pokazalo se je, da se stvar da speljati, vendar pa je treba ob tem upoštevati nekatere specifike. In takrat se je zadeva začela."


Poveljnik ERPS Vlado Gerbec skrbi za "reševalski" naraščaj

KD Šmarna gora uspešno izpeljal še en Talanov memorial

V soboto, 10. septembra, smo se vodniki reševalnih psov z vse Slovenije zbrali v Ljubljani na sedmem Talanovem memorialu, ki ga je organiziralo Kinološko društvo Šmarna gora. 45 vodnikov reševalnih psov (med njimi trije hrvaški) so morali pokazati, kako delujejo kot skupina in kako bi se obnašali v resnični reševalni akciji.

Cel dan so se ekipe, v katerih so bili po trije reševalci, selile po različnih deloviščih (na poligonu, ruševini in v gozdu), kjer so iskale ponesrečence, se "mučile" s poslušnostjo, premagovanjem ovir in dokazovanjem znanja vrvne tehnike ter prve pomoči.

Memorial ni namenjen tekmovanju med vodniki, pravi pobudnik vsakoletnega srečanja in vodnik reševalnega psa z 20-letnimi izkušnjami Marko Bručan iz KD Šmarna gora, pač pa je "simulacija prave akcije," v kateri morajo vodniki pokazati vse znanje, ki so si ga pridobili s šolanjem.


Psi so morali premagati ovire, ki so bile zelo podobne resničnim oviram v pravi akciji.

Med 24. in 28. avgustom 2005 je v Zagorju ob Savi potekal 12. mednarodni poletni tabora usposabljanja reševalnih psov. Letos so ga pripravili Komisija za reševalne pse pri Kinološki zvezi Slovenije, Kinološko društvo Zagorje ob Savi in njihova Sekcija za reševalne pse, ki prav letos praznuje 10. obletnico delovanja. Med 24. in 28. avgustom se je tako v Zagorju zbralo 187 vodnikov reševalnih psov iz Slovenije, Nemčije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Švice, Slovaške in Madžarske.


Vodniki so se s psi vsako jutro zbrali in odšli vsak na svoje delovišče.

Psi, ki rešujejo življenja

Človek si je psa udomačil že davno nazaj. Nato ga je začel šolati. Razlog je bil verjetno ta, da bi z njim laže živel in shajal. Kmalu pa so ljudje spoznali, da so psi pametna bitja in so jih začeli šolati za posebne namene. Tudi za pse reševalce. To so tisti kužki, ki rešujejo življenja zasutim pod ruševinami ali pod snegom in izgubljenim v naravi. To so psi reševalci.

Malo zgodovine

Prvi psi reševalci so bili bernardinci, ki so jih vzgajali švicarski menihi v samostanu na prelazu San Bernard. Prvi zapisi o uporabi reševalnih psov tako segajo že v leto 1707. Nato so v začetku minulega stoletja začeli pse za iskanje pogrešanih v tundrah šolati v Skandinaviji, po vsej Evropi pa med vojno za pomoč v sanitetnih enotah.

Leta 1938 je kinolog in gorski reševalec Ferdinand Schmutz dobil idejo o šolanju lavinskih psov (psov, ki iščejo ponesrečence, zasute pod snegom).
Kar 30 let je nato trajalo, da so Švicarji začeli šolati reševalne pse, kot jih poznamo danes. Vsaka država je nato oblikovala svoj sistem šolanja, rezultat pa je vedno enak: pes, ki rešuje življenja.


Reševalec Shark

Na Obali deluje ekipa ljudi, ki svoje pse trenira za pse reševalce. Enota reševalnih psov (ERP) deluje v okviru Kinološkega društva Obala in pod okriljem Kinološke zveze Slovenije.

Smo člani enote zaščite in reševanja Mestne občine Koper, južnoprimorske regijske enote zaščite in reševanja, dva (Roman Starman in Grozdan Grižančič) pa sta tudi člana državne mobilne enote reševalnih psov za posredovanje v tujini (MERP), na kar smo še posebno ponosni. Predvsem zato, ker je v njej le 12 članov iz slovenskih kinoloških društev, ki imajo že dolgo tradicijo šolanja reševalnih psov. Oba sta bila letos tudi člana reprezentance, ki je bila v začetku poletja na 11. Svetovnem prvenstvu reševalnih psov v Franciji.

Naša enota (v sedanji sestavi) deluje od leta 2002, ko so s šolanjem reševalcev entuziastično začeli Roman, Grozdan in Vesna. Članstvo se je nato vseskozi povečevalo, enota pa je pridobila tudi zaupanje Mestne občine Koper. Tudi zato imamo z njimi podpisano pogodbo, s katero zagotavljamo šest reševalnih teamov za posredovanje, ko je potrebno.