V letih 2001 in 2002 smo nekajkrat povabili na Primorsko pasjo psihologinjo mag. Sabino Stariha-Pipan, dr.vet.med, kjer smo iz njenih predavanj ogromno izvedeli in najbrž se je prav vsak med predavanjem kar nekajkrat zamislil ... Kolikokrat smo s psi ravnali na določen način, mogoče, ker smo tako prebrali ali ker smo tako slišali, pa je bil tisti način popolnoma zgrešen.

Na žalost je večina literature, ki jo imamo v slovenščini trenutno na voljo, zastarela in zmotna. Na teh predavanjih pa smo člani Kluba ljubiteljev psov Divača in vsi zunanji udeleženci dobili "darilo". V živo smo se namreč pogovarjali z osebo, ki predstavlja najboljše na tem področju ter v prijetnem, sproščenem vzdušju prejeli ogromno informacij.

Velikokrat sem se tako zatopila v besede dr. Starihe, da sem prav pozabila, da naj bi med predavanjem še kaj napisala ... Zato tu predstavljam le drobec vsega tistega, kar smo takrat slišali, pripravljamo pa že naslednje predavanje, na katerem seveda ne smete manjkati.

O razliki med tradicionalnim učenjem psov in učenjem psov (ter drugih živali) s klikerjem sem že pisala. Glede na to, da je kliker pri nas še razmeroma nepoznan in prevladujejo tradicionalne metode šolanja psov, ljudje pogosto sprašujejo, kako lahko s klikerjem psa sploh česa naučimo, če nikoli ne uporabljamo fizične kazni. Prav tako večina ljudi ne verjame, da s klikerjem zelo učinkovito pozitivno odpravljamo neželjeno vedenje psov.

Prav zaradi tega, ker nam pri učenju živali s klikerjem ni potrebno živali zadajati nobene bolečine ali je ustrahovati, sem se že pred dvema letoma pridružila posebni skupini ljudi, ki trdno verjame v ogromne pozitivne spremembe v živalih ("učke v očeh"), s katero komuniciramo po sistemu operantnega pogojevanja (kliker).

Znanstvenica Karen Pryor, ki je med prvimi razširila čudovite učinke klikerja med hišne ljubljenčke, opisuje 8 metod odpravljanja neželjenega vedenja pri živalih in ljudeh. Karkoli storimo, da bi se znebili vedenja, ki ga npr. ne maramo pri šefu, otrocih ali našem psu, pade v eno naslednjih osmih metod.

Večinoma tudi še danes učenje psov temelji na fizični prisili. V svetu so se že okrog leta 1960 začele pojavljati nove oblike, ki so izključevale grobost, v Sloveniji pa pred letom 1990 ne moremo govoriti o humani vzgoji in šolanju psov. Danes govorimo o dveh osnovnih delitvah vzgoje in šolanja, in sicer na trde in mehke metode. Vsaka osnovna usmeritev vsebuje več različic, pojavljajo pa se tudi kombinacije trdih in mehkih metod. Začetki mehkih metod v Sloveniji so se pojavili v pasji šoli Gali, delno že v letu 1992, celotni procesi vzgoje in šolanja brez fizične prisile pa so se začeli marca 1994, ko smo popolnoma izključili tradicionalen način prisiljevanja psov v zaželene položaje.

Razlika med trdo in mehko metodo je velika. Učenje s fizično prisilo kaznuje psa glede na neželeno vedenje. Vodnik kaznuje psa tako, da ga preseneti z nečim neprijetnim, največkrat je to bolečina. Tako učenje se naslanja na fizično ravnanje s psom in zato po teh metodah psa ne moremo učiti brez povodca in ovratnice na zateg. Pri mehki oz. prepričevalni metodi vodnik nagrajuje psa glede na želeno vedenje, "kaznuje" pa ga tako, da mu nagrado odtegne. Prepričevalna metoda dopušča psu, da si sam po svoji volji in želji izbere obliko vedenja. Kadar mu rečemo na primer "sedi", je njegova odločitev ali se bo usedel, obstal ali se ulegel. Edina "prisila", ki jo v tej metodi uporabljamo, je ta, da bomo nagradili psa le, če se bo usedel, vse druge oblike vedenja pa bodo "kaznovane" tako, da pes ne bo dobil želene nagrade.

V našem klubu si prizadevamo za t.i. "učenje brez fizične prisile". To po domače pomeni, da psa marsičesa naučimo brez uporabe brc, udarcev, zateznih ovratnic, ovratnic z bodicami, potegov za ušesa, tolčenja s palico (psa namreč), pa tudi skoraj brez tega, da se psa med učenjem sploh dotaknemo. Učenje brez prisile je namreč po novejših znanstvenih dognanjih zelo uspešno, vaje si pes dobro zapomni in jih rad izpolnjuje.

Prav gotovo vas bodo mnogi, oj premnogi "super vele pametni" sosedi, znanci ali sorodniki skušali prepričati, da je psa nujno potrebno fizično grobo nadvladati, sicer te pes kot gospodarja ne spoštuje, ipd. v nedogled.

No, zagotavljam vam, da obstaja kup strokovne literature, ki taka starinska in zaostala razmišljanja, popolnoma zavrača !

Na splošno velja, da za vsako dejanje, ki ga pes opravi in nam je všeč, nagradimo. To lahko storimo tako, da veselo izrečemo določeno besedo (npr. "Priiiiden!"), psa potrepljamo, mu damo piškotek, lahko pa se s psom po dobro opravljeni vaji (npr. "Sedi") poigramo z njegovo najljubšo igračko.
To je vsem bolj ali manj jasno.

Moj pes ima težave s sporazumevanjem z drugimi psi. Težava se pojavi le, ko se pes na povodcu srečuje z drugimi psi v soseski. Posledica tega je, da je pes vse manj na sprehodih, ker se je nemogoče izogniti drugim psom v okolici.

Zakon učenja pravi, da kar nagrajujemo, ostaja in se krepi z vsako nagrado in česar ne nagradimo več, počasi izgine.
Vsakič, ko sprehajate psa in ima pes priložnost, da se vznemiri ob približevanju drugega psa, se bo vedenje, ki ga NOČETE, okrepilo prav tako, kot bi psa namenoma tega učili.

Torej, upoštevaje zakone učenja, lahko zdaj storite marsikaj, da napotite vašega psa k uspehu. Problema se lahko zelo uspešno lotite s pomočjo klikerja. Kliker deluje kot "znak", kot fotografski posnetek, da natančno sporoči psu, kdaj dela nekaj prav. Na ta način nam ni treba popravljati psa za napačne stvari. In korekcije so zadnje, kar potrebujete v tej situaciji.

Že prej sem omenila, da je puščanje psa samega zanj zelo huda kazen, kajti to pomeni izločitev iz krdela. Kljub vsemu pa je tudi to neizogibno. Tudi tukaj je vredno, da si vzamemo čas za mladiča. Tako ga lahko počasi in previdno navadimo, da ostane sam. Na začetku le nekaj minut, kasneje pa vedno več. Sprevidel bo, da se na koncu vedno vrnete in lahko se bo naučil, da vam bo zaupal.

Temelji za prihodnost se gradijo danes
Seveda je vaš mladič premajhen in prerazigran za resnično šolanje, vendar se bo igraje naučil stvari, ki jih bo kasneje delal.

Vaš mali ljubljenec ima sedaj precej močan nagon posnemanja. Povsod vam je za petami, kar zna biti precej naporno, lahko pa to izvrstno uporabite. Pojdite z njim ven. Vedno, ko se od vas oddalji, pojdite še bolj stran od njega in ga pokličite. Hitro se bo ustrašil, ker se je šef oddaljil, in bo takoj pritekel za vami. Ko se bo približal, ga pohvalite: "Tako je prav, pridi sem". Vendar se razveselite šele, ko bo pri vas, tako da bo povezal svoje dejanje z vašimi besedami. Ko bo povelje osvojil, ga lahko z njim pokličete. Gospodar in gospodarica lahko stojita vsaksebi, kuža pa teka na povelja od enega k drugemu. Vsakič, ko pride, se ga pohvali, pa še psu ta igra ponavadi ugaja.

V veliko knjigah o psih lahko preberete, da mora biti psu takoj pokazan njegov prostor za spanje. Tudi vi lahko naredite tako. Milijoni psov so se na to navadili, vendar to ni tipično obnašanje za vrsto. Naš pes, posebno pa naš mladič, je član krdela. Za pripadnika krdela je komaj katera kazen hujša, kot je izločitev iz krdela, ki velikokrat vodi k smrtni obsodbi. Mladiči v krdelu uživajo posebno varstvo.

Za mladiča torej ni hujšega, kakor to, da mora biti ponoči ločen od nas. Moji mladiči lahko spijo, kjer želijo, ponoči pa ob moji postelji (nikoli v njej!), čisto v moji bližini. Kot prvo jim to pomeni varnost in občutek pripadnosti, kot drugo pa lahko hitro opazim nemir in tako preprečim, da se pes podela v stanovanju. Kasneje, ko odrastejo, so brez nadaljnjega dovolj samostojni, tako da noč preživijo na svojih najljubših prostorih. Moji psi nikoli nimajo stalnega prostora v stanovanju. Sedijo ob moji pisalni mizi, ko pišem, spijo v kuhinji, kadar kuham, in se odstranijo, kadar je velika družba.

Uredite torej vprašanje prostora glede na vaš odnos do psa, vendar bodite dosledni. Mladiča spravljate v veliko zadrego, če enkrat sme z vami v kuhinjo in drugič ne ali če lastnik dovoli, gospodinja pa ne.

po HUNDE REVUE prevedla in priredila Barbka Novak

Če ste zaposleni, si v prvih dneh prihoda mladiča vzemite nekaj dni dopusta. Investicija se bo obrestovala, kajti tako bo privajanje na sobno čistočo veliko hitrejše. Pozabite na vsa dobronamerna navodila sosedov, sorodnikov in drugih 'strokovnjakov', ki vam svetujejo, da kaznujete mladiča na 'kraju zločina', če se bo podelal v stanovanju. Kaznovanje je zadnje, kar smete pri tem storiti.

Dejali smo že, da mladič misli po shemi 'če - potem'. Vaš mladič si bo ob zgornjem ravnanju mislil naslednje: "Če se podelam v stanovanju in me šef vidi, se jezi. Torej se moram podelati tako, da me ne bo videl." Tako se bo mladič vedno, ko bo moral na potrebo, skril, in to tako v stanovanju kot zunaj njega. Možnost vzgoje bo s tem otežena in vašemu razumevanju mladiča to tudi ne bo koristilo. Torej pokažite inteligenco in poskusite naslednje: