Petarde, ne hvala!

Datum 13.12.2006 17:42:30 | Rubrika: Splošni nasveti

OSNOVNA ŠOLA ZADOBROVA

SEMINARSKA NALOGA
Šolsko leto 2002/2003


PETARDE, NE HVALA

Nosilci seminarske naloge:
Monika Primar, 5.b
Ajda Šeme, 5.b
Klara Stražar,5.b

Mentorici:
Neva Grdadolnik
Tatjana Dobnik


POVZETEK

Večina ljudi se veseli prednovoletnega vzdušja. Trgovci nas vabijo po nakupih njihovih izdelkov. Iz pečic diši po pekovskih dobrotah, povsod je obilice smeha in poka, pa jeznih sosedov, prestrašenih živali, po tleh so ostanki petard,... Ravno to je obdobje, ko postane uporaba petard tako nadležna in sporna. Nekdo prižge petardo, ob tem pa ne pomisli na posledice. Ne pomisli, koliko ljudi in živali je pok prestrašil ali kako drugače vplival na njihovo duševno stanje. Ne pomisli na možnost poškodbe ob prižiganju ali metanju petard. V tistem trenutku mu je pomembna edino zabava, ki jo občuti ob prižiganju in metanju petard. Pa se vsi uporabniki pirotehničnih sredstev enako veselo zabavajo? Vprašanje je namenjeno predvsem otrokom in mladostnikom. Mnogo izmed njih uporablja petarde oziroma pirotehnična sredstva samo zato, ker se tako počutijo pomembnejše in opaznejše od ostalih učencev v smislu, da kljub prepovedi kupujejo in nosijo petarde v šolo. Trudili smo se, da bi učencem naše šole predstavili vse plati zgodbe, v katerih so glavni udeleženci pirotehnična sredstva, predvsem petarde, ki so v osnovnih šolah najbolj pogosto zastopane.

  • Uvod

  • Teoretični del
    - Pobuda za spremembo zakona o pirotehničnih sredstvih
    - Uredba o pirotehničnih izdelkih
    - Kaj pa o petardah menijo učenci naše šole?

  • Praktični del
    - Učna ura za učence nižje stopnje
    - Učna ura za učence višjih razredov
    - Zbiranje podpisov proti uporabi pirotehničnmih sredstev in vloga šolske svetovalne službe



  • UVOD

    Zamisel za nastanek naše seminarske naloge je povezana s POBUDO ZA SPREMEMBO ZAKONA O PIROTEHNIčNIH SREDSTVIH, ki smo jo prejeli iz Zveze društev proti mučenju živali Slovenije.

    S problemom metanja petard se na naši šoli v jesenskem času srečujemo vsakodnevno. Ob pokanju trpimo vsi: učenci, učitelji, starejši, živali,... Učitelji so spoznali, da "pridige" ne zaležejo. Zato smo se pri biološkem krožku odločili za posebno "taktiko". Mentorica je vsak dan klicala Klinični center in v tednu dni izbrskala slike na Kliniki za opekline. Prijazno so nam odstopili diapozitive, da smo izdelali nekaj slik, na katerih so prikazane grozljive poškodbe, nastale kot posledica uporabe petard. Prijazno so nas povabili tudi na obisk veterinarske klinike. Sodelovali smo tudi s policijsko postajo v Polju.

    Za mlajše učence pa smo izbrali drugačno pot. Pri šolskih urah je sodeloval mentoričin pes Badi-beli, višavski terier. Učencem je razložil svoje težave, ki mu jih povzroča pokanje petard.

    Z uspehom akcije osveščanja, zbiranja podpisov in z delom s sošolci smo bili zadovoljni. Starši in okoliški stanovalci so nas kar nekajkrat pohvalili. Zavedamo pa se, da nas naslednje leto čaka ponovno delo. Zelo si želimo, da bi nam akcija še bolj uspela.


    TEORETIčNI DEL

    POBUDA ZA SPREMEMBO ZAKONA O PIROTEHNIčNIH SREDSTVIH

    če priteče starejša gospa s protezo v rokah in tresočim glasom, vogal rute, brez katere nikoli ne stopi iz hiše, pa ji maha iz žepa in, če teče maček za psom, če bik v sosednjem hlevu vadi arije, če iz kuhinje slišiš, da je vedno skrbni mami padel lonec po tleh in če oče kar v spodnjicah priteče iz sobe, vedi, da je sosedov mulec najbrž z zadnjo žepnino kupil tisto zeleno škatlo in preizkusil, kako pač poči "tista ta nova mega z rdečo črto pod robom".

    Napisane vrstice (malo za šalo malo za res) opisujejo zmedo, ki se lahko pojavi ob poku petard. Zakaj dejansko smo se odločili, da pristopimo k pobudi za spremembo Zakona o pirotehničnih sredstvih, pa bomo predstavili v naslednjih vrsticah:

    ZVOčNO IN SPLOŠNO ONESNAŽEVANJE NARAVNEGA TER URBANEGA OKOLJA
    Na mestu, kamor je bila petarda odvržena, ostajajo deli plastike iz petard ter kemične snovi, s katerimi je petarda napolnjena. Govorimo o klasičnem onesnaževanju. Močan hrup in zvok pokov predstavljajo zvočno onesnaževanje in ga je praktično nemogoče omejiti. Lahko je vzrok za hujše duševne motnje ter stresna stanja ljudi.

    OMEJEVANJE SVOBODE
    Pri uporabi pirotehničnih sredstev gre za nasilje uporabnikov pirotehničnih sredstev nad vsemi drugimi (neuporabniki pirotehničnih sredstev) o vsiljevanju motečih razmer, ki so posledica nepotrebnega, nekoristnega in nevarnega početja. Lahko torej trdimo, da se z uporabo pirotehničnih sredstev omejuje svoboda večine. Z dopuščanjem uporabe pirotehničnih sredstev torej omejujemo, odrekamo in ogrožamo svobodo, pravice in zdravje drugih.

    POPOLNO NEUPOŠTEVANJE ZAKONSKIH PREDPISOV IN OMEJITEV
    Pri uporabi pirotehničnih sredstev je največ kršitev zakonskih določil. Do kršenja zakonskih določil prihaja že pri samem uvozu in trgovanju s p.s. Pri uporabi p.s. se kršitve nanašajo na starostno omejitev uporabnikov, terminske omejitve in neupoštevanje določil o okoljih, v katerih je ali ni dovoljena uporaba p.s.

    NEZMOŽNOST NADZORA NAD UPORABO PIROTEHNIčNIH SREDSTEV
    Izkušnje so pokazale, da je nadzor nad uporabo pirotehničnih sredstev nemogoče uspešno izvajati. Za neučinkovitost in nezmožnost nadzora ni kriva policija sama, temveč zakonska določila in omejitve, ki določajo uporabo pirotehničnih sredstev ter neobvladljiva množičnost tega početja. Navsezadnje pa je največji problem to, da policija ne zmore posredovati pri vseh kršitvah, saj bi potemtakem več kot mesec dni ne počela ničesar drugega.

    NEGATIVNI VPLIVI UPORABE PETARD NA ŽIVALI
    Živali, v nasprotju s človekom, niso sposobne razlikovati med zvoki resnične nevarnosti in "navidezne" nevarnosti, kot lahko označimo zvoke pirotehničnih sredstev. To pomeni, da si žival ne zna razložiti, kaj je vzrok določenim zvokom in jih zato sprejema kot potencialno in konkretno nevarnost. Posledice tega so lahko stresi, neobvladljiv strah, fizične in duševne posledice za njihovo zdravje, motnje njihovih naravnih življenjskih funkcij, s katerimi lahko posledično povzročimo tudi smrt, nenadzorovan beg od hrupa in velike možnosti avtomobilskih nesreč v katerih so lahko žrtve tudi ljudje.

    FINANčNI IN SOCIALNI VIDIK LEGALNOSTI UPORABE PIROTEHNIčNIH SREDSTEV
    Pri prodaji pirotehničnih sredstev gre za komercialni dobiček. Vsekakor se postavlja vprašanje, ali je prodaja izdelkov etično upravičena in opravičljiva. Pri kupovanju tovrstnih izdelkov se pojavlja tudi socialno-finančno vprašanje, saj gre za nakup izdelkov, ki niso eksistencialno potrebni (ne gre za zadovoljevanje človekovih bioloških niti družbenih potreb). Izkušnje pa kažejo, da najmnožičnejši porabniki teh izdelkov prav socialno slabše situirani posamezniki, družine, predvsem pa otroci oz. mladoletne osebe.

    VPRAŠLJIVOST RAZLOGA OZ. NAMENA UPORABE PETARD
    Z uporabo pirotehničnih sredstev ljudje zagotovo ne zadovoljujejo svojih eksistencialno bioloških ali družbenih potreb. Nemogoče je, da bi ob poslušanju teh zvokov občutili zadovoljstvo. Prav tako ne gre za fizično odvisnost, zaradi katere se posameznik temu početju in tem zvokom ne bi mogel odreči. Namen te uporabe je drugačen: tovrstno početje je vedno usmerjeno k drugim, proti in zaradi drugih. Nikoli ni usmerjeno k samemu sebi, zaradi sebe in za sebe. Gre za sebično početje, ki naj bi druge opozarjalo, da uporabnik s tem početjem obvlada situacijo in vpliva na druge. Petarde so namreč uporabljene predvsem v urbanih okoljih (npr. metanje pirotehničnih sredstev skozi okna, balkone,...). Uporabniki torej želijo, da bi te zvoke slišali drugi. Pri tem gre za zadovoljstvo zaradi posledic reakcij in vplivov, ki jih imajo zvoki na druge ljudi. Za uporabnike je to početje še posebej privlačno, saj so v vsakem primeru zaščiteni in nedotakljivi, saj za svoje početje skoraj nikoli ne odgovarjajo.

    EDEN OD RAZLIčNIH NAčINOV DOŽIVLJANJA TEH ZVOKOV
    Na tem mestu je smiselno omeniti podobnosti oz. asociacije na vojne razmere. Predstavljajmo si, kakšne občutke doživljajo ob zvokih pirotehničnih sredstev vsi tisti, ki so kdaj doživeli vojno. Vse to so zvoki, ki se v ničemer ne razlikujejo od tistih v pravi vojni, in je tako silno težko odmisliti strah in tesnobo, ki se ob tem pojavljata.

    EDEN OD IZGOVOROV ZA UPORABO PETARD JE TRADICIJA
    Pogosto slišimo, da je uporaba petard že tradicija, s katero naj bi ljudje praznovali novoletne praznike. Kljub temu, če je neko početje označeno kot tradicija, to še ne pomeni, da je etično sprejemljivo in opravičljivo. Tradicije so lahko tudi nekaj slabega, negativnega, škodljivega, neetičnega (suženjstvo, razna žrtvovanja,...). Trdimo lahko, da obravnavana navada ne ohranja in ne posreduje nobenih pozitivnih vrednot. Naj omenimo le še to, da je ta navada privzeta od drugih kultur in družbenih skupin.

    PRIMERJAVA MED ZAKONSKIM IN DRUŽBENIM ODNOSOM DO DVEH RAZLIčNIH POJAVOV
    Govorimo o primerjavi v odnosu družbe in zakonov do kajenja in do uporabe pirotehničnih sredstev. Po novem tobačnem zakonu so nekadilci zaščiteni na skoraj vseh javnih mestih, v primeru kršitve pa so kršitelji kaznovani. Ljudje in živali, ki petard ne uporabljajo, pa so popolnoma nezaščiteni v vseh pogledih; posledice uporabe pirotehničnih sredstev (zvočne učinke) so prisiljeni prenašati v vsakem primeru, naj gre za kršitev zakonskih določil, kakor tudi v primeru, ko ne gre za kršitve (ko je uporaba p.s. v skladu z zakonskimi določili in omejitvami, ki določajo uporabo le teh). "Neuporabniki" so nezaščiteni tako na javnih mestih kot tudi doma. Hrupa namreč ni mogoče omejiti na tak način kot cigaretnega dima. "Neuporabniki" se nimajo kam umakniti pred nezaželenimi vplivi uporabe pirotehničnih sredstev. Kdo ali kaj torej ščiti vse tiste, ki jih uporaba petard moti ali ogroža, ki tega ne odobravajo in ne počnejo? Naj še omenimo, da kadilci škodijo kvečjemu samim sebi, medtem ko uporabniki pirotehničnih sredstev s svojim početjem ogrožajo, škodijo in vplivajo predvsem na okolico, na druge ljudi in živali. Kljub navedeni razliki je uporaba petard v družbi normalno in samoumevno sprejeto početje. V primerjavi z uporabo pirotehničnih sredstev je zadnje čase kajenje neprimerno bolj kriminalizirana, moralno obsojana in družbeno nesprejemljiva dejavnost.

    Dokler bo uporaba petard legalizirana, dokler bo to moralno sprejemljivo, s predpisi in omejitvami dovoljeno početje, dokler bo družba to nekritično sprejemala, vse dotlej bodo zlorabe in kršitve množične in pogoste. Tako se bo manjšina še naprej izživljala nad večino, onesnaževala okolje, ogrožala fizično in duševno zdravje ljudi in živali, ki se pred posledicami tega početja nimajo kam umakniti.

    Zavedamo se, da popolna prepoved (uvoz, trgovanje, posest in uporaba pirotehničnih sredstev) ni vedno najboljša rešitev. Vendar pa se v tem primeru zanjo zavzemamo, saj gre pri teh sredstvih in z njimi povezano dejavnostjo za vplive in posledice, ki so jih prisiljeni doživljati tudi vsi tisti, ki jih to početje ogroža, moti in kakorkoli omejuje.

    Poleg tega smo mnenja, da bi morale biti kazni za kršitelje Zakona o pirotehničnih sredstvih strožja. V mislih imamo strožje denarne kazni in zaporne kazni ob hujših kršitvah, za mladoletne osebe pa kazni za starše ali skrbnike. Več pozornosti pa bi morali nameniti predvsem preventivi, z vključevanjem v razne vzgojno-izobraževalne programe,...



    TEORETIčNI DEL

    UREDBA O PIROTEHNIčNIH IZDELKIH

    Pravilnik razvršča posamezne pirotehnične izdelke v kategorije. Tako dobimo:
    - I. kategorija-pirotehnične igrače
    - II. kategorija-izdelki za male ognjemete
    - III. kategorija-izdelki za srednje ognjemete
    - IV. kategorija-izdelki za velike ognjemete
    - T-1 kategorija-pirotehnični izdelki za tehnične namene v prosti prodaji
    - T-2 kategorija-pirotehnični izdelki za tehnične namene

    Izdelki iz I. in II. kategorije lahko uporablja vsakdo, otroci do 14. leta starosti pa le pod nadzorstvom staršev oziroma skrbnikov. To obvestilo mora biti v prodajalni s pirotehničnimi izdelki na vidnem mestu. Izdelki iz III. in IV. kategorije lahko uporabljajo strokovno usposobljene osebe, po predhodni zagotovitvi varnostnih ukrepov.

    Nadzor nad prodajo pirotehničnih sredstev opravlja Tržni inšpektorat Republike Slovenije, nadzor nad uporabo teh izdelkov pa policija.

    Tako je uporaba pirotehničnih izdelkov, katerih glavni učinek je pok, dovoljena v času med 26. decembrom in 2. januarjem. Vendar pa je prepovedana uporaba v strnjenih stanovanjskih naseljih, v zgradbah in v vseh zaprtih prostorih, v bližini šol, bolnišnic, vrtcev, domov za ostarele, cerkva, kinodvoran, gledališč, na stadionih, v prevoznih sredstvih namenjenih potniškemu prometu, na drugih površinah, kjer potekajo športne ali kulturne prireditve ter na mestih, kjer je naključno zbranih večje število ljudi.

    Poleg tega je prepovedano povezovanje pirotehničnih izdelkov, da bi s tem povečali njihovo učinkovitost, prepovedano jih je uporabljati v steklenicah in drugih predmetih. Prav tako je prepovedana lastna izdelava novega izdelka iz eksplozivnih snovi.

    Pirotehnični izdelki kategorije I, II, III, in IV so v osnovi namenjene zabavi. Skrb slehernega posameznika, ki te izdelke uporablja, mora biti usmerjena tudi v to, da s svojim vedenjem pri uporabi pirotehničnih izdelkov ne ogroža ali moti ljudi.

    Pirotehnične izdelke razreda III in IV lahko kupujejo in uporabljajo samo osebe, ki so strokovno usposobljene za ravnanje z eksplozivnimi snovmi.

    Denarna kazen v višini 10.000 tolarjev je odrejena za kršitelje zakona zgoraj navedenih določil. Z denarno kaznijo od 5.000 do 50.000 tolarjev se kaznujejo starši ali skrbniki, če dovolijo ali dopustijo, da otroci uporabljajo pirotehnična sredstva brez njihovega nadzora.
    Kdor uporablja pirotehnične izdelke razreda III in IV in ni strokovno usposobljen za ravnanje z eksplozivnimi snovmi, ga čaka denarna kazen v višini od 10.00 do 100.000 tolarjev.


    KAJ PA O PETARDAH MENIJO UčENCI NAŠE ŠOLE?

    …izbrali smo nekaj njihovih mnenj:

    Ljudje vemo, kaj je petarda in se ji ne bomo približali, če je prižgana. Vendar pa to še ne pomeni, da nas ne more poškodovati. Na primer: če nam nekdo nehote, ali nalašč vrže petardo pod noge, nam le-ta pusti opekline ali raztrganine. Pogoste so tudi poškodbe rok (odtrgani prsti, raztrganine in opekline, zelo močne petarde nam lahko odtrgajo tudi več prstov), poškodbe oči in poškodbe obraza. V obdobju od leta 1992 do leta 2000, je bilo zaradi uporabe petard in drugih pirotehničnih izdelkov poškodovanih 168 oseb, večina mladoletnikov in otrok.
    Nejc Jamnik, 5.b

    Tudi živali so bitja in imajo čutila tako kot mi. Motimo se, če mislimo, da živali hrupa ne slišijo, ali da ga dobro prenašajo. če se živali že ob nevihti, močnejšem glasu skrijejo v kakšen kot, kako je šele pri petardah? Največkrat se to zgodi v času novega leta (november-februar). Nihče se ne zavzame za živali. Veterinarji pa pomagajo le tako, da živalim dajo pomirjevala. Nekaterim živalim pa to ne pomaga. To bi morali ustaviti, pa četudi bi morali za to uvesti strožje kazni.
    Klara Stražar, 5.a

    Veliko je otrok, ki komaj čakajo novo leto. Pričakovanja pa so še toliko večja tudi zaradi uporabe pirotehničnih sredstev. Po televiziji je ravno ob novem letu prikazanih veliko poškodb, ki si jih povzročile petarde. Nekaj takih poškodb sem videla tudi v živo in niso videti nič kaj prijetno. Ko "mulci" mečejo petarde, je za njih to samo pok, ki se ga veselijo. Toda noben od teh ne pomisli na živali. Le kako se počutijo ob vsem tem pokanju? Vam povem? Grozno! Živali se pokanja bojijo. To je za njih nekaj najbolj groznega. Nekateri pa delajo to prav namerno, ker se jim potem vsi smejijo in se čutijo pomembne. Najpogostejše žrtve petard so mačke in psi. Verjetno ima že vsaka druga hiša v Sloveniji vsaj mačka, če ne psa. Trpijo pa tudi ljudje. Predvsem starejši. Večina ljudi je proti petardam. Tudi jaz sem med njimi. Veselim pa se novoletnega ognjemeta. Lepo je, če si z ognjemetom popestrimo novoletno noč. Ne pa s petardami, od katerih ostane samo pok in veliko smrdečega sivega dima. Ognjemet pa nam prikaže barvaste "slike" na nebu. Nebo je tako poudarjeno in osvetljeno. Uporabo petard je treba preprečiti, s tem pa bomo preprečili tudi vse tisto trpljenje, ki ga petarde povzročajo tako ljudem kot tudi živalim.
    Lara Želiznik, 6.b


    PRAKTIčNI DEL

    Učna ura za učence nižje stopnje

    Pri tej učni uri smo se zavedali, da potrebujemo drugačen pristop k izpeljavi učne ure. Mentorica nam je predlagala, da bi k svoji uri pripeljala svojega višavskega terierja Badija. To se je izkazalo kot dobra poteza, saj je kuža pravi "šarmer" in je pri uri odlično sodeloval.

    Mentorica je na začetku učne ure učencem predstavila pse kot pasmo in njihov izvor, kako so sploh postale človekov najboljši prijatelj. Spoznali smo tudi vse značilnosti sesalcev.

    I. Značilnosti sesalcev:

    - dlaka
    - toplo telo
    - mladiči sesajo mleko
    - imajo hrbtenico (pravilno dviganje psa-vedno z dvema rokama zadaj in spredaj)

    II. Pes kot...

    a. človekov najboljši prijatelj...
    Nikoli ne bomo vedeli, kako se je zgodilo-kako sta prišla skupaj človek in pes. Prvi udomačeni psi so bili najbrž volkovom podobni mrhovinarji, ki so se podili po kupih smeti okoli domovanj zgodnjega človeka nekje na Srednjem vzhodu. Danes pse uporabljamo za lov, delo, družabnike in popolne varuhe.

    b. pasma
    Psi so družabna bitja in ljubijo družbo ljudi. Pes potrebuje družbo, da se počuti dobro. Eden najmočnejših nagonov je nagon tropa. Za svoj trop ima sedaj družino in glavarja družine za "vodjo tropa". Prijaznega psa zanima vse, kar počne družina. Vaš pes je vaš največji občudovalec. če boste spoštovali svojega psa, bo on spoštoval vas.

    III. Pasja čutila

    Pes ima od vseh čutil najbolj razvit voh, ki daje psu vsemogoče informacije in je milijonkrat občutljivejši od našega. Pasji uhlji se med seboj zelo razlikujejo, vendar imajo vsi psi odličen sluh in zaznajo tudi visoko frekvenčne zvoke, ki jih človek ne sliši.

    Psi v temi vidijo bolje od človeka, delno zato, ker imajo v mrežnici največ paličic, občutljivih na slabo svetlobo (lov ponoči). Zelo dobro vidijo gibanje, mirujoče predmete pa vidijo dokaj slabo. Psi ne vidijo barv-imajo črno-belo sliko.

    Danes poznamo zelo veliko pasem psov. Od malih, do zelo velikih; delimo jih na uporabnost-za lov, za čuvaje, čudne in družabne pse.

    IV. Predstavitev Badija

    Badi je beli višavski terier. Star je štiri leta in pol (17.1. 2004 bo imel 5. rojstni dan).

    Na Škotskem višavju so ga uporabljali v ovčjih stajah za preganjanje glodalcev. Pomagal je tudi pri lovu in paši ovac. Terierji so znani kot zelo trmasti in dobri čuvaji, srčni lovci, ker so zelo vztrajni. Zelo radi imajo otroke, ker uživajo v igri.

    Kot vse zveri, ima zversko zobovje in zelo dobro razvita čutila, ki jih je potreboval za svoje "delo". Potem vam je lahko popolnoma jasno, kaj zanj pomeni uporaba pirotehničnih sredstev.

    V. Reakcije psa na pokanje petard

    Mentorica nam je povedala eno izmed svojih izkušenj, ki jih je imela z Badijem ob pokanju petard.

    "Z Badijem leživa v dnevni sobi. Nenadoma zagrmijo petarde v sosednji ulici. Pes skoči pokonci, kot bi ga dvignila nevidna sila in začne divjati po hiši, zraven pa noro laja. Očitno je na smrt prestrašen. Njegova reakcija je brezglavi beg, ki nima nobenega cilja. Na koncu se ne more pomiriti niti v mojem naročju. Dokler pokanje ne preneha, ne pomaga ne božanje, ljubkovanje, ne pomirjujoče prigovarjanje. Od prvega srečanja s tovrstnim pokanjem, sedaj podobno reagira tudi na grmenje v poletni nevihti.

    Sedaj si lahko samo predstavljamo, kako bo uboga žival reagirala zunaj v pesjaku, kjer nima nobene možnosti umika na varno. Veliko psov zadane srčna kap, od stresa pa tudi poginejo. Ali pa se poženejo v brezglavi beg in končajo pod kolesi avtomobilov, se izgubijo in ne najdejo poti domov."

    KAJ PA MAčKE?
    Tudi mačka spada med sesalce in med zveri. Mačke imajo pri pokanju "prednost", da niso zaprte ali privezane. Imajo možnost bega, ki pa se ravno tako lahko tragično konča. Pod kolesi avtomobila ali kako drugače. Še huje pa je, kot je povedala veterinarka na kliniki. Vsako leto namreč zabeležijo nekaj hudih primerov zlorabljanja mačk, ki jih objestneži poškodujejo s petardami. Te krutosti pa bi že spadale med kazniva dejanja in ne med prekrške, kot jih obravnava Zakon o pirotehničnih sredstvih. Vendar pri nas še nikoli nihče ni bil obsojen, kljub temu da so zanj vložili obtožnico. Na žalost!

    VI. Opis dejavnosti učencev med učno uro

    Učna ura se je odvijala v učilnici za biologijo na predmetni stopnji. Opazili smo, da so učenci nižje stopnje že ob vstopu v učilnico z zanimanjem opazovali. Učilnica je polna plakatov, razstavljenih seminarskih nalog in ostalih izdelkov, ki so jih učenci predmetne stopnje izdelali v okviru pouka. Tako je že sam ambient vzpodbudil zanimanje učencev, ki so se aktivno vključevali v učno uro.
    Upoštevali so vsa mentoričina navodila in opozorila, kako morajo pristopiti k Badiju. Po uvodni predstavitvi, ki so jo učenci spremljali iz klopi, je mentorica mednje prinesla še Badija. Otipavali so njegovo dlako, opazovali njegov smrček, ušesa, zobe, jezik ter njegove reakcije na dražljaje. Predvsem takrat, ko je Badi zaradi prevelikega hrupa v razredu postal nemiren, nekajkrat zalajal in iskal zavetje pri svoji lastnici. Ko so učenci to opazili, so se umirili. Poleg tega so drug drugega opozarjali, naj se vendarle umirijo, saj je Badija strah. Do "našega" kužka so pokazali veliko simpatij.

    S svojim načinom pripovedovanja o izkušnjah s pirotehničnimi sredstvi so učenci drug drugega vzpodbujali k sodelovanju. Z zanimanjem so se poslušali in upoštevali mentoričino navodilo "dvigovanja rok". Tako smo jih poleg ozaveščanja o uporabi pirotehničnih sredstev navajali tudi na poslušanje drug drugega.

    VII. Zaključek učne ure

    Učno uro smo zaključili s tem, da smo sošolce opozorili na možnosti in nevarnosti poškodb pri metanju petard. Pokazali smo jim nekaj slik poškodb rok in obraza. Opozorili smo jih tudi na kakovost izdelave in tudi na probleme izdelave. Učenci pa so svoje poglede na uporabo pirotehničnih sredstev izrazili tudi skozi risbice.
    Naslednji dan smo po pogovoru z razredničarkami izvedeli, da se je pogovor med učenci na to temo vil še cel pouk.


    PRAKTIčNI DEL

    Učna ura za učence višjih razredov
    (7. in 8. razred)

    Zamislili smo si, da mora biti učna ura za učence 7. in 8. razredov krajša in da moramo pustiti vrstnikom čas tudi za njihove komentarje. To se je kasneje izkazalo kot pametna odločitev, saj je večina učencev pokazala, kako so proti uporabi pirotehničnih sredstev, polovica učencev še ni vrgla petarde. Za bolj problematične so se izkazale rakete, vendar le-te vedno spuščajo v spremstvu odrasle osebe, tako da se nevarnost same poškodbe že takoj zmanjša.

    Odločili smo se, da v nalogi predstavimo samo del fotografij, saj jih je nekaj tako pretresljivih, da smo jih tudi sošolcem predstavili samo od daleč. So pa te slike imele največ uspeha. Sošolce so šokirale in jim dale možnost razmisleka.

    Sama učna ura pa je potekala takole:

    Za uvodno motivacijo je mentorica predstavila peticijo Zveze društev proti mučenju živali Slovenije. Pogovor je nato stekel sam.

    Mentorica je vodila razgovor v smer, kako se varujemo pirotehničnih sredstev, predstavila je preprosto kemično zgradbo pirotehničnih sredstev, kako delujejo in predvsem kje in kako jih izdelujejo. Kmalu so sošolci prišli do ugotovitve, da so ti izdelki pretežno izdelani na Kitajskem, Tajskem in drugih nerazvitih jugovzhodnih azijskih državah. Največkrat jih izdelujejo otroci. Vsi smo že v medijih zasledili novice, da se veliko nesreč zgodi ravno v teh tovarnah. Sošolci so pritrdili mentoričinim izjavam in zaključili, da nihče ne more jamčiti za kvaliteto in varnost pri uporabi pirotehničnih sredstev. Tu se je takoj pokazal drug problem, da kljub strogemu zakonu o prodaji teh izdelkov, ga v večini primerov prodajalci ne spoštujejo. Že učenci petih razredov so znali točno navesti imena prodajaln v Fužinah in BTC-ju, kjer so petarde lahko kupovali sami, brez spremstva starejših. O tovrstni prodaji pirotehničnih sredstev je mentorica obvestila policijo v Polju. Obljubili so, da bodo ukrepali, vendar povratne informacije nismo dobili. Sošolci pa so opozorili še na en problem. Opazili so nekaj poškodovanih muc. Vzrok poškodbam bi lahko bile petarde (poškodbe v območju analne odprtine). Tudi o tem problemu smo obvestili policijsko postajo Polje in moramo povedati, da so policisti redno kontrolirali to področje.

    Mentorica je nato učencem predstavila in razložila trpljenje živali ob pokanju petard. Poudarila je, da ob pokanju najbolj trpijo psi, ki so zaprti, in lahko od stresa, ki se pojavi kot posledica pokanja petard, tudi poginejo. Ob pokanju petard namreč nimajo možnosti umika na varno. Sošolci so nato povedali, kako trpijo njihove živali in kako ukrepajo, da bi jih zaščitili. Ob tem pogovoru so tudi tisti, ki mečejo petarde, spoznali, da večina sošolcev ne odobrava njihovih dejanj, ter da vse skupaj ni tako zabavno, kot se to zdi njim. Pogovor je nato tekel o tem, kako se živali ob stresu, ko bežijo, lahko poškodujejo. V tem delu pogovora smo se aktivno vključevali tudi člani krožka.
    Ob obisku Veterinarske klinike nas je veterinarka seznanila tudi s poškodbami, ki smo jih pri učni uri predstavili sošolcem: tek živali pod avtomobile, skakanje preko ograj-živali se porežejo, živali se izgubijo in ne znajo domov. Sošolci si tudi niso predstavljali, kako ob pokanju petard trpijo živali, ki živijo v divjini. Pokanje npr. preplaši ptice, ki se ob begu tudi poškodujejo, prebudi živali iz zimskega spanja. Potem se pomladi prebudijo prezgodaj, ko še ni hrane zanje in poginejo.


    ZBIRANJE PODPISOV PROTI UPORABI PIROTEHNIčNIH SREDSTEV in VLOGA ŠOLSKE SVETOVALNE SLUŽBE

    Pri akciji je zelo uspešno sodelovala tudi naša defektologinja Tatjana Dobnik, ki je požrtvovalno obravnavala vsakega učenca, ki se je "spozabil".

    Na njena vrata je trkalo vse več učencev, predvsem učenk. Tožili so, da jim na poti v šolo ali iz nje sošolci mečejo petarde in da so prestrašeni. Vendar pa petarde niso padale samo pod noge, temveč tudi na šolske torbice, bunde,... Bile so tudi situacije, ko so se učenci, ki so nosili petarde v šolo, med sabo skregali. Bili so prepričani, da jim je nekdo ukradel petarde iz šolske torbice. Tudi pretepi zaradi tega niso bili nobena izjema.

    Že pred realizacijo teh ur so učenci na ta način sami klicali "na pomoč".
    Skozi razgovore s temi učenci se je metanje petard zmanjšalo vsaj v času pouka. Da med učenci ne bi prihajalo do obračunavanj, smo uporabnike petard vključili v zbiranje podpisov proti uporabi pirotehničnih sredstev. S številom zbranih podpisov so vsak dan seznanjali šolsko defektologinjo in mentorico biološkega krožka. Ob tem sta jih opominjali na cilje te akcije in jih zmotivirali, da so z zbiranjem podpisov nadaljevali. Bili so namreč dnevi in situacije, ko so učenci obupovali. Defektologinja jim je na podlagi analize posameznih situacij svetovala, kako naj pristopijo k ljudem, kako naj jim akcijo zbiranja podpisov sploh predstavijo oziroma kakšen je namen te akcije, kaj želimo z njo doseči.

    Podpise, vseh so zbrali 431 ter 4 izjave, so zbirali tako, da so hodili od vrat do vrat. Vsak od učencev je zbiral podpise v svoji ulici oziroma območju, ki mu je bil znan in domač. Odzivi ljudi so bili različni. Nekateri so bili prijazni, jih celo pogostili, z njimi izmenjali mnenja, drugi pa so jim že takoj zaloputnili vrata pred nosom. Na splošno lahko rečemo, da je bil odziv ljudi pozitiven. Predvsem pri starejših ljudeh, ki so že z negodovanjem nad metanjem petard jasno pokazali svoja mnenja.

    Zavedamo se, da učencem pri opravljanju tega dela ni bilo vedno lahko. Še toliko bolj, ker so bili učenci tudi sami uporabniki pirotehničnih sredstev. Kljub temu, da so pri sami akciji zbiranja podpisov nastopili kot nasprotniki uporabe, pa ne moremo trditi, da petard niso več metali. Trdimo pa lahko, da so učenci v zvezi s to problematiko v vse manjšem številu prihajali k šolski defektologinji.

    Akcijo je podprla in pri njej veliko pomagala tudi ga. ravnateljica Antonija Setnikar. Z učenci se je veliko pogovarjala o tej tematiki in pripomogla k uspehu. Pomagala je tudi pri sodelovanju s policijo.


    ZAKLJUčEK

    čas je, da se začnemo zavedati, da so petarde (predvsem v prednovoletnem času) postale problem družbe. Mediji nas vsakoletno opozarjajo na posledice njihove uporabe. Menimo, da bi bilo poleg otrok potrebno osveščati predvsem njihove starše. Potrebno bi jim bilo nazorno predstaviti ter razložiti kakšen vpliv imajo petarde (njihov pok) na življenjsko okolje. Tako na ljudi kot na živali, pa tudi na okolje samo. Seznaniti bi jih bilo potrebno z Zakonom o uporabi pirotehničnih sredstev, predvsem pa o pravilni uporabi petard.

    Predstavljeni učni uri smo izvedli na razredni ter predmetni stopnji. Zaradi različnih starostnih skupin, smo vsako uro oblikovali in izpeljali malo drugače.

    Opazili smo, da so vrstniki razredne stopnje z zanimanjem opazovali psička Badija, postavljali mentorici vprašanja, ki so se nanašala na psička, ipd. Veliko so pripovedovali o izkušnjah, ki jih imajo v zvezi s petardami. Z zanimanjem so spremljali pripovedovanja drugih učencev in se aktivno vključevali v pogovor. Bili so zelo motivirani. Še toliko bolj, saj jim je mentorica ob pripovedovanju praktično pokazala npr. pasja čutila, kako se žival obnaša, kadar je prestrašena, kako se rokuje z živaljo. Seznanili oziroma osvežili so svoje znanje o živalih, o njihovem načinu življenja,... Izvedeli so marsikaj zanimivega in novega.

    Učencem 7. in 8. razredov smo pripravili nekoliko drugačne učne ure. Učenci teh razredov so bili namreč najpogostejši uporabniki pirotehničnih sredstev na naši šoli. Petarde so metali kar tako, za zabavo, da so strašili mlajše učence, mimoidoče in starejše ljudi. Priznali so, da z metanjem petard sicer niso želeli nikogar poškodovati oziroma ga kako drugače fizično prizadeti. Naša šolska svetovalna služba nas je vsakodnevno srečevala s to problematiko. Da bi uporabo petard vsaj zmanjšali, je bilo potrebno te učence seznaniti s posledicami-poškodbami, ki jih povzročajo petarde. Jih šokirati. In s slikami, ki jih je mentorica dobila na kliniki smo dosegli ravno to. Ko smo učencem po pogovoru pokazali slike raztrganih rok in poškodbe ostalih delov telesa, so se nad svojim početjem zamislili.

    Zanimivo je bilo opazovati njihovo reakcijo ob pogledu na te slike. Na začetku ure so vsi brezvoljni sedeli v razredu češ: "Spet nam bo ta bajlarca neki težila o teh petardah. Brez veze..." Ob gledanju slik pa so kar nekako "oživeli". Razvil se je razgovor, skozi katerega je bilo razvidno, da so na vso stvar pričeli gledati malo drugače. Z večjim razumevanjem, z uvidenjem, da metanje petard ni samo "hec".

    Glede na to, da se je uporaba petard v šoli in njeni okolici zelo zmanjšala, je bil naš cilj dosežen. V kolikšni meri, pa je odvisno od vsakega posameznika. Od tega, kakšen odnos imajo do pirotehničnih sredstev doma starši, od otrokove sposobnosti vživljanja v druge in razumevanja, da na tem svetu nismo sami, da si ga delimo še z drugimi živimi bitji, ki imajo prav tako pravico živeti. Bodimo bolj tolerantni, upoštevajmo želje in pravice drugih. Naše življenje bo postalo lepše, bogatejše, če se že vsaj trudimo zaživeti v slogi.

    LITERATURA:

    POBUDA ZA SPREMEMBO ZAKONA O PIROTEHNIčNIH SREDSTVIH, Škofije, 1.9.2002

    PRILOGE:

    Zbrani podpisi proti uporabi pirotehničnih sredstev



    Prispevek natisnjen s spletne strani mojpes.net
    http://www.mojpes.net

    URL za ta prispevek je:
    http://www.mojpes.net/article.php?storyid=1087