Beli dihur - mali 'bratranec' pregovornega smrduha

Datum 7.7.2016 13:58:15 | Rubrika: Razno

Beli dihur - mali 'bratranec' pregovornega smrduha

O zgodovini vrste beli dihur natančnih zapisov ni. Domneva pa se, da so spremljevalec človeka že več kot 2000 let, saj jih že Aristofan in kasneje Aristotel omenjata v svojih zapisih 450 let pred našim štetjem.

Torej: je to tisti pregovorni smrdeči? "Dihur?!? Dihur smrdiii!" Najpogosteje reagirajo otroci, ko jim povem, kakšno žival držim v naročju. Odrasli so malo manj jasni in najprej ugibajo, kaj to sploh je. Tako sem že slišala, da je to podgana, rakun, podlasica in marsikaj.


Sir Rufus Bumblebee (na FB)
Beli dihur je vrsta, ki je nastala iz divjega evropskega dihurja. Tako kot njegov 'veliki bratranec', kot jim ljubkovalno rečem, ima smradne žleze, ostre zobe, sloko telo in nabrit značaj. Ravno zadnje pa je zaslužno, da so skozi zgodovino tako cenjen in priljubljen spremljevalec. Predvsem lovcev. Prvi natančni zapisi novejše dobe pričajo o njihovi koristnosti pri zatiranju glodavcev pri izbruhu kuge okoli leta 200 našega štetja.
Nekaj zgodovinskih upodobitev najdete tukaj.




Dihurka Felicia, ki je pomagala čistiti Fermilabov pospeševalnik delcev.
Vir ferret-farm.tumblr.com


V Sredozemlju so jih lovci cenili predvsem kot pomoč pri lovu na zajce, ki so bili nekaj časa glavni vir hrane. Predvsem v času srednjega veka se jim je godilo lepo: grajske gospe so jih nosile v rokavih in jih predramile, če so kje zagledale miši ali podgane, da bi imeli mir pri mizi.

Tudi danes so beli dihurji priljubljene živali. Ne spremljajo le gospôde in lovcev, temveč so se preselili v naše domove, kjer jih cenimo predvsem zaradi njihove igrive narave. Nekaj osnovnih lastnosti svojega divjega bratranca pa so vendarle obdržali: ker imajo debelo kožo, so pri igri grobi in s čekani kaj hitro malo premočno uščipnejo; zato za zelo občutljive in majhne otroke res niso najboljša družba.


Sir Rufus Bumblebee

Tudi pri prehrani so posebneži; marsikdo povpraša, ali kaj poglodajo. Beli dihurji spadajo v družino zveri, kar pomeni, da jedo izključno meso. Njihov metabolizem je izredno hiter in prilagojen plenilski naravi, zato ogljikovih hidratov in zelenjave ne prebavijo. A to jih ne moti, da bi stikali za sladkarijami, kar pa je skoraj zagotovo za njih usodno. Ljubitelji teh malih, grobih, grizočih in zabavnih živalic se strogo držimo jedilnika, ki je za bele dihurje življenjsko pomemben; tudi vsa briketirana hrana ni primerna. A o tem mogoče v kakšnem drugem članku.

Še ena izjemno zabavna posebnost krasi naše navihane prijatelje - in to je spanje. Beli dihurji prespijo 16 - 18 ur na dan in to v najbolj nemogočih pozah, zaviti in zviti v preste, z glavo navzdol ali tačkami ven, njihovih poz se nikoli ne naveličamo.


Sir Rufus Bumblebee

In če se vrnem na začetno vprašanje: ali beli dihur smrdi? Odgovor je preprost. Da. Prdne, tako kot mi. A le, kadar se počuti ogroženega, jeznega ali če mu preprosto uide. Vonj smradnih žlez se razmeroma hitro razblini, služi pa svojemu namenu: zmesti nasprotnika, da lahko uide ali napade na drugi način, saj so zelo bojeviti.

Njihovo latinsko ime tudi najbolje razloži njihovo naravo in značaj. Mustela Putorius Furo namreč v prostem prevodu pomeni "mišu podoben smrdeči lopov". A mi jih imamo radi, saj nam njihov kožuh diši po medu - je pa to vonj, ki ne ustreza vsakomur.

Tekst in Rufusove slike Doroteja Stupar



Prispevek natisnjen s spletne strani mojpes.net
//www.mojpes.net

URL za ta prispevek je:
//www.mojpes.net/article.php?storyid=2491