Nerodovniški, zakaj pa ne? Miti in resnice o rodovniku
Kaj rodovnik sploh je? Nekateri pravijo, da le list papirja, drugi, da nima nobene vrednosti, tretji spet nekaj tretjega. Pa poglejmo, kaj sploh v rodovniku piše.
Ob nakupu pasjega mladiča je rodovnik le nekakšen pasji "rojstni list", na katerem so glavni podatki o psu:
- njegovo ime in imena vseh njegovih prednikov za tri ali štiri generacije,
- rojstni datum in podatki o vzreditelju, torej človeku, pri katerem je bil naš pes skoten in je (v običajnih primerih) preživel prva dva meseca svojega življenja,
- številka evidenčnega čipa, če je bil pes čipiran že v leglu, sicer pa tetovirna številka, ki mora biti identična s številko, ki jo ima pes vtetovirano v uho ali kje drugje na telesu.
Ko kupimo psa, nam mora vzreditelj predati tudi rodovnik in "zdravstveno izkaznico" psa, v kateri so vpisani podatki o že opravljenih cepljenjih proti kužnim boleznim. Če smo se za nakup psa zmenili že prej, preden je Kinološka zveza Slovenije izdala rodovnike za mladiče v leglu, bo verjetno na rodovniku vpisano tudi naše ime kot ime lastnika psa. Če našega imena še ni, poskrbimo, da bodo na KZ to storili. Informacije o rodovnikih so na voljo na Kinološki zvezi.
Rodovnik pa ni le "rojstni list", temveč postaja z odraščanjem našega psa še nekaj več.
Če se odločimo z našim psom vzrejati, ga moramo peljati na vzrejni pregled, še pred tem pa z njim opraviti obvezne zdravstvene preglede, ki jih za vsako pasmo posebej narekujejo vzrejni pravilniki. Rezultate teh pregledov nam pooblaščeni veterinarji vpišejo v pasji rodovnik.
Morda pa imamo lepega razstavnega psa, ki je uspešen na razstavah psov doma in v tujini. Potrdila o doseženih šampionatih v tujini nam bodo izdale matične kinološke zveze v državah, kjer je naš pes te šampionate dosegel. Na podlagi teh potrdil nam na Kinološki zvezi Slovenije to vpišejo v rodovnik.
Če je naš pes delovne pasme in opravimo z njim predpisane delovne preizkuse, nam bodo na KZ vpisali v delovno knjižico rezultate teh preizkusov, za lovske pasme rezultate preizkusov naravnih zasnov in podobno.
Tako postaja rodovnik našega psa vedno bolj napolnjen z informacijami.
Je rodovnik res le list papirja?
Splošno razširjen stereotip pravi, da so rodovniki le za snobe, za razstave in hvaljenje pred sosedi. Pa poglejmo, če je kaj resnice na tem. Kaj je napisano v rodovniku, smo že pogledali. Zdaj poglejmo, kako te podatke uporabimo.
Zapisi o rezultatih zdravstvenih pregledov nam ne bodo povedali veliko o tem, ali je pes – lastnik rodovnika zdrav ali ne, povedal pa nam bo, ali ima ta pes katero od za pasmo najpogostejših dednih bolezni. Če jo ima, nam tak podatek lahko pove, da lahko to bolezen prenese tudi na potomce. Seveda bomo dobro razmislili, preden bomo kupili mladiča, na katerega sta mati ali oče morda prenesla tako dedno bolezen.
Kaj pa nam povedo zapisi o prvaštvih? Psi, ki so večkratni šampioni, so po izgledu res zelo podobni idealni podobi predstavnika svoje pasme, kot narekuje pasemski standard. Tako lahko predvidimo, da bodo te svoje vizualne značilnosti prenesli tudi na potomce. Kot kupcu nam informacije povedo, v kaj bo zrastel mladič.
Kaj pa delovne sposobnosti, če izbiramo psa delovne pasme? Zapisi o opravljenih delovnih izpitih nam povedo veliko o karakternih značilnostih psa, s tem pa lahko računamo tudi na prenos teh značilnosti na svoje potomce.
Ko kupujemo psa, je priporočljivo raziskati rodovnike za toliko prednikov, kolikor je le mogoče. Dober vzreditelj in lastnik psa nam bo množico podatkov pripravljen posredovati brez problemov in sam od sebe. Tam, kjer do podatkov ni mogoče priti, jih lastnik noče dati ali jih ne ve, je potrebno biti previden.
Upam, da niste še vedno med tistimi, ki trdijo, da je rodovnik samo list papirja.
Zakaj le naj kupim psa z rodovnikom?
Za zaključek pisanja o rodovniku bi vam priporočila nakup psa z rodovnikom, v kolikor iščete psa določene pasme. Pasme namreč odlikujejo prav lastnosti, ki smo jih navedli v prvem delu tega pisanja in ne le približki, ki jih videvamo na ulici in za katere nam nekateri trdijo, da so "čistokrvni predstavniki pasme brez rodovnika".
Kaj je narobe s "čistokrvnimi psi brez rodovnika"?
Čistokrvnih psov brez rodovnika v resnici ni. Že prej smo navedli, da pasme odlikujejo njihove specifične značilnosti. In zakaj nekateri predstavniki običajno ostanejo brez rodovnika? Ker se je nekje v verigi katera od značilnosti izgubila. Te značilnosti pasme ugotavljajo in preverjajo strokovnjaki na vzrejnih pregledih. Običajno manjka vzrejno dovoljenje, zaradi česar potomci takih psov ne morejo dobiti rodovnikov.
Poglejmo nekaj primerov, zakaj pride do tega:
- Pes ali psica na vzrejnem pregledu ni pozitivno ocenjen/a zaradi zdravstvenih težav. To pomeni, da je bil izvid slikanja kolkov ali komolcev, pregleda oči ali drugega, za vzrejo predpisanega pregleda tako slab, da se razplod te živali prepove, saj se pregledi opravljajo prav zato, da se preprečuje širjenje dednih bolezni naprej na potomce.
- Pes ali psica na vzrejnem pregledu ni pozitivno ocenjen/a če se ugotovi, da je nosilec drugih dednih napak (pomanjkljivo zobovje, nepravilna obarvanost, premajhnost ali prevelikost ...) ali če je v zelo slabem kondicijskem ali zdravstvenem stanju.
Si želite pasemskega psa, ki ima katero od naštetih napak ali pa bo te napake prenašal naprej na svoje potomce? Verjetno ne. Prav tako si najbrž ne želite psa, ki bo iz mladička zrastel v nekaj drugega, kot ste pričakovali.
In kdo so prodajalci "čistokrvnih psov brez rodovnika"?
Prodajalci "čistokrvnih psov brez rodovnika" izjemno radi oglašujejo, da so njihovi psi potomci uspešnih staršev, da so izjemno lepi predstavniki svoje pasme in da so zelo zdravi. Če boste vprašali, zakaj mladiči nimajo rodovnikov, vam bodo zagotavljali, da je vzrejni pregled lari-fari, da so stroški rodovnikov preveliki, da je potrebno urediti veliko dokumentacije, da ... so rodovniki nepotreben list papirja ... V resnici nič od tega ne drži, temveč s tem le prikrivajo dejstvo, da pes ali psica ni opravil vzrejnega pregleda zaradi enega od zgoraj naštetih razlogov. Če gre za leglo, pri katerem že pasja starša nista imela rodovnikov, je zadeva še toliko bolj kočljiva zaradi dveh poglavitnih vzrokov:
- Že v verigi prednikov so bili netipični predstavniki pasme, zaradi česar niso dobili vzrejnih dovoljenj. Povrhu vsega nad paritvami ni nadzora in taki lastniki, ki vseeno parijo pse brez vzrejnega dovoljenja, običajno ne iščejo najprimernejšega pasjega partnerja, s katerim bi poizkušali zmanjševati napake pri potomcih, temveč jih v nemalo primerih še potencirajo. Žal se iz takih kombinacij nemalokrat kotijo bolni psi ali prenašalci zdravstvenih dednih napak. Ne poznam človeka, ki bi si želel kupiti bolnega psa, pa vendar "čistokrvne pse brez rodovnikov" ljudje množično kupujejo, saj verjamejo predvsem ceni in zaupajo leporečju prodajalcev.
- Nikakor ne moremo več preveriti prednikov mladiča, ki ga kupujemo, saj dokumentov o tem ni. Ni rodovnikov, v katere bi lahko pogledali, kdo so bili starši in stari starši in tako tudi ne moremo preveriti, kakšni so polbratje in polsestre iz prejšnjih legel, kakšno je njihovo zdravstveno stanje, še živijo ali so že podlegli tem ali onim boleznim, so agresivni ali preveč boječi, so pravilnih ali za pasmo nedovoljenih barv, imajo vse zobovje, spuščena moda ... Skratka, zanesti se moramo le na besedo prodajalca, ki želi od nas le kupnino za mladiča.
Ste še vedno prepričani, da ne potrebujete rodovnika? Prav. Kakor želite. Ob nakupu "čistokrvnega psa brez rodovnika" se zavedajte, da igrate na loteriji.
Najpogostejši "argument" zagovornikov razploda "čistokrvnih psov brez rodovnikov" je naštevanje bolnih rodovniških psov iz njihove okolice. Nikjer nismo trdili, da rodovniški psi ne morejo zboleti. Trdimo pa, da se z načrtno vzrejo, ki je lahko le med predstavniki psov z rodovniki, psi prenašalci dednih bolezni in težav izločajo iz vzreje. Žal za določene pasme še vedno niso predpisani obvezni pregledi za bolezni, ki se v pasmah vedno bolj pojavljajo, vendar gredo zadeve na bolje. V marsikateri pasemski vzrejni komisiji uvajajo dodatne preglede. Žal je nasprotnikov teh obveznosti med vzreditelji še vedno preveč. Najpogostejši vzrok za nasprotovanje so stroški, ki so s takimi zdravniškimi pregledi in mnenji povezani.
Še nekaj besed o zaupanja vrednih vzrediteljih
Kdo je zaupanja vreden vzreditelj? V prvi vrsti je to oseba, ki vzorno in primerno skrbi za svoje pse, tako tiste, s katerimi vzreja, kot za že ostarele pse, ki jih v vzreji ne uporablja več, ki skrbno izbere paritveno kombinacijo in se ne boji paritve daleč od doma, ki ima za kupce mladičev nešteto vprašanj in ki nam je o svojih odraslih psih, o mladičih ter o svoji vzreji pripravljen povedati vse, kar nas zanima. Pravi vzreditelj vam bo stal ob strani tudi kasneje, ko bodo mladiči že zapustili njegov dom in jih spremljal vse do smrti, ter vam pomagal in svetoval pri vzgoji, negi in vzdrževanju zdravja. Vsekakor vam pravi vzreditelj nikoli ne bo ponudil v nakup psa brez rodovnika.
Ste še vedno za "čistokrvnega psa brez rodovnika"?
Torej, želite mešanca? Ni problema. Moj predlog je, da se odpravite na ogled v katero od slovenskih zavetišč za živali in si tam izberete primernega psa. Vsak dan vam je na voljo cela vrsta najrazličnejših velikosti, barv, starosti in karakterjev.
Tako boste ubili več muh na en mah:
- Psa boste dobili takoj in skoraj zastonj, plačati boste morali le eventuelne stroške, ki jih določa red o posvojitvah v zavetišču.
- Če posvojite že odraslega psa, se boste izognili brisanju lužic, pobiranju kupčkov po stanovanju in uničevanju pohištva.
- Izognili se boste nakupu "čistokrvnega mladiča brez rodovnika", za katerega vam noben prodajalec ne more jamčiti, da bo res zrasel v to, kar kupujete in pri tem prihranili cel kup denarja. Loterijski zdravstveni listek boste pustili v rokah prodajalca.
- Ne bo se vam treba ukvarjati z resnicami in polresnicami o tem, kako lepši in bolj zdravi so "čistokrvni psi brez rodovnika" od rodovniških psov, ki vam jih bo napletal prodajalec. V zavetišču vam bodo povedali samo to, kar vedo o psu. Nimajo razloga, da si izmišljujejo najrazličnejše zgodbice samo zato, da bi vzeli določenega psa. Za razliko od prodajalca "čistokrvnega psa brez rodovnika", ki ga običajno skrbi samo to, da se čimprej znebi mladičev, ki mu povzročajo dodatne stroške in da pobere "svoj" denar.
Odločitev je vsekakor vaša! Naredite po svoji vesti in v skladu s tistim, kar od sebe in psa v pasje-človeški skupnosti pričakujete. Prosim vas le, da ne jokate, ko bo že prepozno. Mi smo vas opozorili. Zdaj veste, kaj vam bodo prinesle vaše odločitve.
Jana Pahovnik
Ilustracije: Eva Slavec
mojpes.net, oktober 2005
|
