Vprašanje:
Moja psička je skotila samičko, ki je sedaj stara 2 meseca. Ker izgleda starejša psica ogrožena, razmišljamo, da bomo oddali psičko. Vsi govorijo o tem, da se samičke ne razumejo, mene pa zanima, zakaj se ne? če je potrebno, je starejša psička zlata prinašalka, mlajša pa mešanka.

Odgovor:
Kadar ob starejši psici odrašča mlajša, večjih težav skoraj ni, saj starejša mlajši hitro pokaže, kje ji je mesto in jo vzgoji po svoje. Tudi samičke lahko živijo skupaj brez problemov. Razmislite pa o sterilizaciji mlajše, saj verjetno ne želite, da bi kdaj imela neželeno potomstvo, pa tudi starejša se ne bo počutila ogroženo. če starejša psička ni rodovniška in da bi se tudi pri njej izognili neželenim mladičkom, lahko sterilizirate tudi njo. Ali pa jo morate v času gonitve zelo paziti in jo obvarovati pred obiski samcev. Kadar se odrasle psice ne razumejo, je možnih več vzrokov, večinoma so nagonsko pogojeni, prevladuje pa nagon po ohranitvi vrste.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imamo 4 mesece starega samčka rumene nemške doge. Pričakovala sem, da kužki te pasme veliko jedo. Pa se mi zdi, da Dax ne je tako zelo veliko. Na teden pridobi 2-3 kg, sedaj tehta 25 kg. Zanima me, če je ta teža za njegovo starost ustrezna oz. kako naj bi ta pasma napredovala po teži.
Marta

Odgovor:
Ješčost je pri mladičih (in odraslih psih) različna. Nekateri bi pojedli vse, kar vidijo, nekateri pojedo manj od predpisane količine, a se oboji normalno razvijajo, če imajo kakovostno hrano in zagotovljene vse potrebne snovi. če je mladič razglisten, cepljen, normalno živahen, ni bolan, ni vzroka za zaskrbljenost zaradi manjše količine zaužite hrane. Proizvajalci hrane na embalažah napišejo okvirne dnevne količine glede na starost in težo mladiča in če je zaužita hrana v okviru tega in mladič lepo napreduje, ni panike. V primeru domače hrane pa morate poleg ustrezne količine upoštevati tudi pravilna razmerja med beljakovinami, ogljikovimi hidrati, maščobami, vitamini, minerali.
Nisem vzreditelj, zato ne poznam tabele glede pravilnega pridobivanja teže pri nemških dogah. Predlagam vam, da se obrnete na poznavalce in vzreditelje pasme, ki jih najdete na mojpes.netu.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 6 mesecev starega aljaškega malamuta. Ko posadimo čebulice tulipanov, nam čez nekaj dni začne te čebulice izkopavati. To je naredil že velikokrat, nazadnje pa je celo gredo prekopal!? Zakaj so mu čebulice tako všeč, zakaj jih izkopava?

Odgovor:
Na vaše vprašanje je težko odgovoriti, ker je za natančnejšo ugotovitev veliko premalo podatkov. če resnično izkopava samo čebulice, mu to preprečite. Upam, da ga ne puščate samega zunaj, ampak da se z njim ukvarjate in ga učite, kaj je dovoljeno in kaj ni. Kadar v vaši prisotnosti nakaže namen kopanja po zemlji, mu vedenje hitro preusmerite drugam, na nek zanimiv objekt (igrača na primer) ali pa od njega zahtevajte izvedbo neke vaje (sedi, lezi). če vas upošteva, pa mora biti dovolj samo prepoved.
Kopanje ima lahko več različnih vzrokov. Najpogostejša sta samota in dolgočasje, lahko pa gre tudi za eno od oblik prisilnega vedenja.
Vsak dan ga učite, kje so meje, ki jih ne sme prestopiti (rob gredice) in če boste vztrajni, bo čez čas začel te meje upoštevati. če bo na vrtu -dvorišču pretežno sam in se z njim ne bo nihče ukvarjal, si bo seveda sam poiskal zabavo in bo gotovo povzročil še nekaj škode.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Pišem vam zaradi zadeve, o kateri doma že dolgo razmišljamo.
Doma imamo 3 letnega mešančka nizke rasti in že nekaj časa razmišljamo, da bi radi imeli še enega psa. To je prvi in najosnovnejši razlog. Potem pa smo začeli razmišljati, da bi tudi naš pes bil vesel tega, saj je kljub temu, da se veliko druži z našimi živalmi na kmetiji, najbolj vesel druženja s psicami in tudi samci na sploh, razen z lovskimi pasmami, saj je tudi on mešanček lovskih psov.
Zanima me, kaj bi bilo najbolj priporočljivo vzeti? Samičko ali samčka? Odraslega, kot naš ali mladička? Kako pa z ljubosumnostjo? Je sploh priporočljivo vzeti še enega psa? Zanima me konkretno situacija, kako bi vplivala na psa, če bi vzeli tako samčka kot samičko mladičke?
Glede na to, kolikor poznamo našega psa, se je do vseh mladičkov, ki so prišli k hiši, vedno obnašal izredno zaščitniško, ampak ne vemo pa, kako bi se obnašal do konkretno mladičkov psičkov.
Klementina

Odgovor:
če imate pogoje in željo, vsekakor priporočam še enega psa oz. psičko. Najbolje bi bilo vzeti samičko ter jo pravočasno sterilizirati. Vaš pes bi jo gotovo vzel za svojo in ne bi bilo težav. Mlada psička bi se prej prilagodila novemu domu, zato bi bilo smiselno vzeti bitje do enega leta starosti, čeprav se tudi malo starejše živali lahko dokaj hitro prilagodijo. Predlagam vam, da pogledate na strani zavetišča Horjul ter se povežete s Polono. Predvidevam, da mislite na nerodovniškega, zato vam priporočam "posvojitev" kakega horjulskega oskrbovanca.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam psičko mešanko med novofundlandcem in belgijskim ovčarjem. Ko gremo na plažo med vikendom, je ne more vzeti s seboj, kajti v vodi rešuje vse po vrsti, tudi če se ne utapljajo. če pa jo imam na povodcu in z njo počakam zunaj, da starši pridejo iz vode, začne jokati in cviliti, ker misli, da se starši utapljajo. Potem jo pa sliši cela plaža. Imamo pa še večjo težavo. Ko pride iz vode, se strese pri sosednji brisači, kar ne paše vsem. Kako ji naj preprečimo, da se strese pri sosednji brisači?
Maša

Odgovor:
Vaša psička je očitno podedovala veliko genov po novofundlandcu, kajti ti so znani ljubitelji vode in "reševalci". Rešitev vaše težave je zelo enostavna. Najprej izberite del obale, kjer ni kopalcev, in dovolite ji, da se naplava po mili volji. V vodi se z njo igrajte, mečite ji plavajočo žogico, da bo plavala za njo in jo prinašala (če se rada igra), plavajte pred njo in naj vas lovi, ipd. Ko bo utrujena, se preselite na normalno plažo in jo imejte na vrvici v senci, da se bodo tudi starši lahko naplavali. Potem se pri varstvu zamenjajte. Tudi otresanje kožuha pri sosednjih brisačah boste s tem preprečili. Menim, da pes na plaži ne more tekati nenadzorovano in motiti drugih kopalcev. Druga rešitev pa je, da se s psičko kopate zgodaj zjutraj in proti večeru, ko drugih kopalcev ni, jo po jutranjem kopanju odpeljete domov, vi pa se vrnete na plažo in uživate brez nje. Ona pa bo uživala doma v počitku.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Na vas se obračam z vprašanjem, ki mu sama nekako nisem kos. Moj štirimesečni kavalir je zelo zelo nerad sam doma. V bistvu se lajež začne, čim za seboj zaprem vrata. In traja lahko v nedogled... Tudi, ko smo zunaj, se zelo vznemiri, če se oddaljim (npr. v lokalu, na sprehodu...).
Ker živimo v bloku, me skrbi, da se bodo sosedje začeli pritoževati. Kadar ga samega pusti moj fant, je težava nekoliko manjša in mislim, da se celo umiri. Poskusila sem s tem, da ga zaprem v drug prostor in ga pohvalim, če je miren (oz. če ne laja, brez praskanja je že težje), pa tudi tako, da se delam, kot da grem in stopim samo na hodnik. Seveda takoj začne lajati, ko pa vsaj za nekaj trenutkov preneha, vstopim in ga pohvalim, vendar je to verjetno tisti čas, ko zajema sapo . Ni rezultatov. Obstaja še kaj drugega, kar bi lahko naredila?

Odgovor:
Nadležno ali neprekinjeno lajanje ima mnogo različnih vzrokov, včasih gre za kombinacijo več različnih vzrokov. Tak način komunikacije mladič često prinese iz legla, pogosto pa gre za pridobljeno oz. naučeno vedenje pri novem lastniku. Vzrok za nenehno lajanje v psičarjevi odsotnosti pa je najbolj pogosto v ločitveni tesnobi. V vašem primeru gre skoraj gotovo za slednjega. Z lajanjem želi pridobiti (izsiliti) vašo pozornost in prisotnost. Enotnega vzorca za rešitev takega problema pri vseh psih ni, zato boste morali sami ugotoviti, kaj bo pri vašem najbolj učinkovalo. Nekateri psi se v velikem prostoru počutijo negotovo, zato lahko hišni boks zelo pripomore k prenehanju lajanja. Na boks ga morate navajati postopno, najprej za nekaj minut, potem pa čas podaljšujete. Ko se ga psi navadijo, lahko pustimo vratica odprta, pa bodo kljub temu v njem mirno počivali, dokler se nekdo od družine ne vrne domov. Iz vašega opisa lahko tudi sklepam, da je vaš pes zelo navezan na vas, počuti se pretirano odvisnega, zato se ob vaši oddaljitvi počuti zapuščenega in začuti strah po ločitvi. Z oddaljevanjem od njega in odhodi v drug prostor ste začeli pravilno, vendar morate to ponavljati večkrat dnevno in vztrajati. Ob tem ga učite ukaza "počakaj", do njega se vrnite samo v trenutku, ko ne bo lajal. Pohvalite ga in na začetku tudi nagradite. Ob odhodu v drug prostor samo ukažite "počakaj", ukaz podkrepite z vedno enakim gibom roke (iztegnjena roka z odprto dlanjo, obrnjeno proti psu). Ne delajte drugih ritualov, ne poslavljajte se, ne razlagajte mu, da mora biti malo sam, ipd. Samo odločen ukaz, po vrnitvi pa pohvala in nagrada brez odvečnih pomilovanj. Enako delajte tudi drugje, na prostem, v avtomobilu, v različnih okoliščinah. Vztrajajte in bodite dosledni, nekateri psi potrebujejo mnogo ponavljanj do stopnje razumevanja, da ga ne boste zapustili in da se slej ko prej vrnete k njemu. če je tiho, seveda. če boste delali pravilno in redno, boste čas samote po nekaj dneh lahko začeli podaljševati.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam 4 mesečnega pritlikavega pinča. Pojavile so se težave z ušeski - namreč, ves čas je kazalo, da bo imel prelomljena ušesa, zdaj pa je v nekaj dneh dvignil levo uho (vsak dan bolj pokončno), desno pa je popolnoma prelomljeno. Seveda mi je vseeno, kako jih bo imel, da sta le obe enaki. Problem je v tem, da je eno (skoraj) perfektno dvignjeno, drugo pa perfektno prelomljeno.
Slišala sem za obteževanje in previjanje ušesk, pa vas prosim, če mi poveste kaj več o tem in za katero varianto bi se vi odločili na mojem mestu?

Odgovor:
Za pokončno postavitev uhljev je še čas, vendar bi glede na stanje morali malo pomagati. V obdobju menjave zob se postavitev uhljev lahko rahlo poslabša, potem pa se stanje pri večini normalizira. Pomagate lahko tako, da mu večkrat dnevno po nekaj minut s prsti nežno masirate uhlja od korena do špice. S tem boste pospešili in ojačali prekrvavitev uhlja ter krepili hrustanec. Lahko pa se odločite za namestitev ušesne opornice v kombinaciji s povijanjem uhljev. O tem pa se posvetujte z veterinarjem ali izkušenim vzrediteljem.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Imam leto in tri mesece staro airedale terierko. Začelo se je poletje in čas, ko lahko psa skopamo. Psica ni prizanesljiva do vode in se je malo boji, kar je v meni vzbudilo vprašanje, kako lahko pes, ki je od vseh začetkov svojega obstoja lovil vidre, boječ do vode. Zanima me, kako bi lahko odgnala ta strah iz nje?
Mateja

Odgovor:
Nekateri psi vodo obožujejo, nekateri se izognejo celo najmanjšim lužicam na cesti. Pasma nikakor ni pokazatelj pasje naklonjenosti do vode. Najlažje bi jo na vodo navadili kot mladiča, sedaj bo verjetno težje in boste potrebovali več časa in potrpljenja. Vprašanje je tudi ali se boji samo domačega kopanja ali niti v najhujši vročini noče na primer v potok z zelo nizko vodo. Poskusite jo počasi navajati tako, da se ob nizki vodi (globina 5 do 10 cm) z njo igrate. če rada lovi igračo in jo prinaša, jo mecite vedno bližje vodi, potem pa naj "slučajno" pade pol metra od "obale". Prvič morda ne bo šla za igračo (biti mora plavajoča), če boste večkrat ponovili in jo spodbujali, bo morda uspelo in led bo prebit. Lahko pa doma pripravite otroški bazenček, v katerem naj bo na začetku samo za prst ali dva vode in če jo boste pripravili, da bo stopila vanjo, boste nivo vode postopno zviševali. Ne prehitevajte in ne pričakujte preveč že prvi dan.
če jo kopate doma na vrtu s pomočjo cevi, se morda boji premočnega curka ali premrzle vode. V tem primeru jo zmočite tako, da ji vodo na telo nanašate s pomočjo posode, kasneje pa curek vode iz cevi nastavite na najmanj. Pred tem naj bo cev nekaj časa na soncu, da bo voda mlačna. Uporabite malo domišljije in preizkusite več načinov. Mogoče pa je vaša psička med tistimi, ki vse življenje z vodo ne bodo sklenili tesnega prijateljstva.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Prihodnji teden dobim v varstvo 4 mesece starega mladička (samčka) pudlja. Doma imam rahlo ljubosumnega in nepotrpežljivega 14 let starega pudlja. Sicer sta se že videla in tudi preživela skupaj nekaj časa. Izgledalo pa je nekako tako, da je mali staremu neprestano težil, stari pa se je z občasnim laježem in renčanjem branil. Ne vem kako naj organiziram oba psička, ko bom 8 ur v službi. Mali ni navajen biti veliko sam, tako da bo verjetno jokal. Nočem pa tudi obremenjevati mojega pudeljčka, da mu bo mali 8 ur težil. Ali naj ju pustim skupaj v istem prostoru? če ne bosta skupaj, jima verjetno ne bo všeč, ker se bosta čez vrata slišala, če bosta, pa tudi ne bo ok, ker stari lahko malemu zaradi naveličanosti kaj naredi. Kaj naj naredim?

Odgovor:
Iz napisanega lahko sklepam, da bo mladič hotel od starejšega psa izsiliti igro in če je ne bo, bo postal zelo nadležen. Starejši pes vam je že nakazal, da mu družba takega mladiča ne ugaja in da hoče imeti mir brez nadlegovanja. Niste napisali, kje sta se prvič videla, na tujem terenu ali pri vas doma. če se je vaš pes odklonilno odzval na tujem terenu, bo na domačem še huje in na to morate biti pripravljeni. Kako se odločiti, vam težko napišem, ker nobenega ne poznam, niti ne vem, kako resno se je odzival vaš pes. Sprašujem se, zakaj ste sploh sprejeli odgovornost za mladiča, če veste, da vaš takih "avantur" ne sprejema najbolje. Idealna rešitev bi seveda bila, da bi ju nekdo lahko nadzoroval. Lastnik mladiča bi le-tega že moral navaditi na občasno samoto in če tega ni storil, imate velik problem. Lahko ju seveda zaprete vsakega v svoj prostor, kakšne bodo reakcije pa vam vnaprej ne more nihče odgovoriti. Velika verjetnost je, da se bodo sosedje pritožili zaradi nenehnega lajanja in cviljenja. Najslabša možnost je imeti oba v istem prostoru. Nihče vam iz skopih podatkov ne more predvideti, kaj bi našli ob prihodu domov. Možnosti je več: lahko bi se stoično prenašala, lahko bi se mirno igrala, lahko bi bil eden ali celo oba krvava zaradi pretepa, lahko bi vam povsem uničila prostor, itd. Zaradi vsega tega vam ne morem odgovoriti na vaše vprašanje, kaj narediti. Odločite se sami, odgovornost za oba psa je vaša, v bodoče pa velja dobro premisliti preden komu obljubite varstvo psa. Lahko pa me pokličete na 041 683 411, poveste več podrobnosti in bova lažje našla rešitev.

Odgovarja: Martin Simončič

Vprašanje:
Kako naj 3 mesece starega novofundlandca odvadim jesti kamenje? S tem je začel pred dvema dnevoma, problem pa je, ker je naše celotno dvorišče pokrito s frakcijo.

Odgovor:
Najprej morate ugotoviti zakaj jih je. Mogoče mu je dolgčas in se zabava po svoje. V tem primeru mu dajte dobro igračo, ki je ne bo mogel uničiti (na primer konga), naučite ga igrati se z njo, da se bo zamotil, ko vas ne bo zraven. če kamne dobesedno požira in ne gre samo za igro "poberem, nesem in spustim", ga boste morali nekaj časa nadzorovati in ukrepati takoj, ko bo nakazal pobiranje kamna. V zameno mu boste dali igračo ali kaj drugega, kar mu bo bolj zanimivo od kamnov. V času vaše odsotnosti poskrbite, da na dvorišču ne bo sam oz. ga umaknite v zaprt prostor ali v pesjak, če ga imate. Za čas samote mu pustite žvečilno igračo. Žretje kamnov je lahko zelo nevarno, škodljivo je za zobe, zapre se lahko požiralnik, vhod v želodec, črevesje itd. Z vsakodnevnim učenjem ga učite, da kamnov ne sme pobirati, bodite 100 % dosledni in odločni.

Odgovarja: Martin Simončič