V Sloveniji je trenutno registriranih 10 zavetišč za zapuščene živali.
- dve zavetišči za živali, ki ju upravljata dve lokalni društvi za zaščito živali: Zavetišče DVPMŽ Maribor in Obalno zavetišče za zapuščene živali;
- eno zavetišče, ki je organizirano kot del javnega zavoda, ki ga je ustanovila mestna občina: Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana;
- sedem zavetišč v lasti in upravljanju zasebnikov: Zonzani (s.p.), Perun (s.p.), Oskar Vitovlje (zavod), Turk (k.d.), Horjul (s.p.), Meli (d.o.o.), Mala hiša (d.o.o.).
Vir vurs.gov.si

Za vsa slovenska zavetišča velja ista živalovarstvena zakonodaja, nadzor pa izvajajo iste inšpekcijske službe, ki spadajo pod Veterinarsko upravo Republike Slovenije.


"Vrhnji" ali "glavni" dokument je
- Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3, Uradni list RS, št. 38/2013, z dne 3. 5. 2013),
podzakonska akta pa sta:
- Pravilnik o zaščiti hišnih živali (Uradni list RS, št. 51/2009 z dne 3. 7. 2009) in
- Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 45/2000 z dne 27. 5. 2000) in Pravilnik o spremembi pravilnika o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 78/2004 z dne 16. 7. 2004).
Ostale predpise, povezane z zaščito živali, najdete na spletni strani Veterinarske uprave RS.

Ljubljana, 16. avgust 2010 - Zavetišče za zapuščene živali Gmajnice, ki ga je leta 2002 ustanovila Mestna občina Ljubljana, že vrsto let opozarja na problematiko zapuščenih živali. Žival ni igrača in se je ne sme zavreči, ko nam postane dolgčas. Število zapuščenih živali vsak dan narašča, zato se Zavetišče Gmajnice vneto zavzema, da bi javnost osvestilo o tem problemu in ljudi vzpodbudilo k prostovoljstvu ter odgovornemu ravnanju. Pri tem jim je pred kratkim pomagala tudi Gorenjska banka, ki je donirala sredstva, s katerimi bo lahko zaživel nov program sprehajanja.

Oblikovanje vixi, Zavetišče Horjul

Ljubljana, 30. 7. 2010 - Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je imenoval Strokovni svet za zaščito živali.

V skladu z Zakonom o zaščiti živali je minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag. Dejan Židan imenoval Strokovni svet za zaščito živali. Strokovnemu svetu bo predsedoval dr. Erih Tetičkovič, predstavnik Društva za varstvo in proti mučenju živali Maribor. Za namestnico predsednika je bila imenovana dr. Alenka Dovč iz Veterinarske fakultete. Člani strokovnega sveta so še: Andreja Bogataj Krivec (Obalno društvo za zaščito živali), dr. Franc Janžekovič (Fakulteta za naravoslovje in matematiko v Mariboru), dr. Marjan Janžekovič (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede iz Maribora), dr. Uroš Kovačič (Medicinska fakulteta v Ljubljani) in dr. Jurij Trontelj (Fakulteta za farmacijo Ljubljana).

Strokovni svet izvaja naloge v skladu s Pravilnikom o strokovnem svetu za zaščito živali: spremlja stanje na področju zaščite živali in predlaga ukrepe; predlaga kriterije za izdajo dovoljenj za poskuse; daje mnenja in predloge pri pripravi predpisov o zaščiti živali in daje mnenja ter predloge v drugih zadevah, za katere ga zaprosijo državni organi in opravlja druge svetovalne naloge s področja zaščite živali.
Strokovni svet se sestane najmanj štirikrat letno. Predsednik lahko za proučevanje in obravnavo posameznih vprašanj povabi tudi druge strokovnjake.

Članstvo v strokovnem svetu traja 4 leta, z možnostjo ponovnega imenovanja.

Oblikovanje vixi, Zavetišče Horjul

... ali zakaj se že od leta 2003 ne premaknemo nikamor?


Vsi psi, koteni po 1. 1. 2003 in starejši od treh mesecev morajo biti po zakonu označeni z mikročipom. Označitev z mikročipom je obvezna ob prvem cepljenju psa proti steklini, le-to pa mora biti opravljeno, ko je pes star 3 mesece.

Psi, ki so bili koteni pred 1. 1. 2003, morajo imeti identifikacijske značke, ki so jih pred uvedbo mikročipov vsako leto ob cepljenju proti steklini delili veterinarji. Če smo značko izgubili, mora biti po zakonu tudi starejši pes mikročipiran. V kolikor značko imamo, ne velja, da jo imamo v predalu, temveč jo mora imeti pes ves čas pripeto na ovratnici. Na znački je številka in ko se nam pes izgubi, lahko pooblaščene osebe (veterinar, zavetišče) v Centralnem registru psov (CRP) najdejo podatke o lastniku in le-tega o najdbi obvestijo.

Na mikročipu je unikatna številka, ki jo prebere čitalec. Tega premorejo veterinarski inšpektorji, veterinarske ambulante in zavetišča. V CRP lahko pooblaščene osebe na podlagi številke, ki jo "prebere" čitalec, dostopajo do podatkov:
- o psu:
• ime,
• pasma,
• spol,
• št. potnega lista,
• barva dlake,
• velikost,
• rojstni datum,
- o lastniku:
• ime in priimek,
• naslov,
• emšo,
• telefonska številka (dve),
• email naslov,
- status: nevaren, izgubljen
- opombe

Ker je v zadnjem času veliko govora o t.i. živalski policiji in predlogu sprememb obstoječega Zakona o zaščiti živali ter diplomskemu delu Pravno varstvo živali pred mučenjem: Primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje (avtorice Tine Tement), smo se v društvu odločili, da vam poskušamo smiselno predstaviti navedene iniciative. Iz medijev ter drugih medijskih kanalov namreč opažamo izjemen odziv državljanov na to temo. Hkrati pa želimo skladno s smernicami, prakso ter dolgoletnimi izkušnjami društva izraziti naše stališče do omenjene pobude.

Predlanskega decembra, ko se je večina družin že pripravljala na božične dogodke, sem se tako kot nekaj drugih udeležila izobraževanja o mačkah v Londonu. Nikdar ne bom pozabila, kako presneto strah me je bilo v tistem mrzlem dnevu skaditi cigaret s Polono, ki sem jo spoznala dan prej. Predstavljala sem si jo kot celo tabu osebo, pred katero je treba paziti kar izrečeš ali delaš, da se ne bo v njenih ušesih kaj narobe slišalo. Strahospoštovanje je bilo na najvišjem možnem nivoju in nisem upala pričakovati, kam se bo razvil najin pogovor.

Kako zelo sem bila v zmoti in zastonj prestrašena, sem ugotovila v naslednjih dnevih, ki smo jih preživeli v izobraževalnem duhu in kljub nizkim temperaturam sva takrat prebili led.

Foto: Jernej

Objava 25.2.2010

V VRTINCU DOGODKOV SAGE O BULMASTIFIH
V vrtincu razpletanja krvave sage o bulmastifih želimo društva za zaščito živali predstaviti svoj pogled na razvoj dogodkov od napada psov na g. Stanislava Megliča leta 2006 do nedavnega usodnega napada na skrbnika. Ob tem želimo javnost seznaniti z nekaterimi nepravilnostmi, ki smo jih ugotovili pri svojem delu in brez obravnave katerih po naši oceni ne bo mogoče zagotoviti celovite in nepristranske preiskave te afere, zlasti ne z vidika zaščite živali.

Veterinarska uprava Republike Slovenije po našem mnenju svojega dela ni opravljala tako, kot ji nalaga zakon, zato je v veliki meri odgovorna za škodljive posledice tragedije. če bi bila veljavna zakonodaja spoštovana, varnost ljudi in živali ne bi bila ogrožena.