S tem tragičnim dogodkom bi vas rada opozorila na nekatere živali, ki nimajo tako srečnega življenja kot jaz ali vi. Zgodba je pomembna, saj menim, da jo lahko doživi vsak, ki prodaja mladičke psov ali mačk.

Komaj pred dvema mesecema, vendar po dveh letih ponavljajočih se pritožb sosedov in članov Ibizian hound Club of the US (ameriškega kluba za ibiške hrte op.p.) se je končala usoda 57 živali (37 mačk, dva afganistanska hrta in 18 ibiških hrtov). Gospa, o kateri je govor, je vzrejala več kot 20 let. Pred nekaj leti je imela eno vrhunskih siamk v Ameriki in prav tako vrhunskega ibiškega hrta. Dolgo je bila spoštovanja vredna vzrediteljica, za mnoge, ki ji verjamejo, pa je to še danes.

Društvo za varstvo in proti mučenju živali Maribor prosi vse lastnike domačih živali (psa, muce, ptice,...), da začnejo iskati pogrešano žival še isti dan. Izgubo sporočite azilu - (02) 480 16 60, morda je vaša žival že pri nas!

Ljubiteljem, ki želijo imeti domačo žival priporočamo, da si izberejo žival v azilu. Veliko jih je, ki čakajo na nov dom in novega, dobrega gospodarja.

TELEFON DRUŠTVA IN AZILA JE:
(02) 480 16 60
Uradne ure:
vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, dopoldan od 9. do 11. ure, popoldan od 16. do 18. ure.
Oglejte si spletno stran!

Društvo za zaščito živali Ljubljana je neprofitna organizacija, ki je januarja 2001 praznovala svoj drugi rojstni dan. člani društva se delimo na aktivne in podporne člane.

DZZŽ Ljubljana objavlja slike najdenih psov

Združenja za zaščito živali in različne organizacije za pomoč živalim po vseh Združenih državah Amerike osvajajo tehnike komunikacije s klikerjem kot del vsakadanje rutine pri ravnanju z živalmi in skrbi zanje.

Kaj lahko dosežemo tudi mi s temi preprostimi, zelo pozitivnimi orodji v zavetiščih za živali?

- Izboljšamo socializacijo in odzivnost živali brez dolgotrajnega učenja
- Nadomestimo plašnost z zaupljivostjo
- Zagotovimo miselno stimulacijo in obogatitev za pse in mačke
- Zmanjšamo lajanje in stres, kateremu so živali v zavetišču izpostavljene
- Pse pripravimo za potencialne nove posvojitelje
- Zagotovimo vsakodnevne pozitivne izkušnje za osebje in prostovoljce v zavetiščih.

Po ulicah, cestah in dvoriščih je v povprečju kar precej tavajočih živali, predvsem psov. Še posebej je opazen ta problem poleti, v času dopustov in počitnic, ali pa spomladi in jeseni, ko imajo psice in muce praviloma svoj redni letni naravni ciklus gonitve. Vsak sprehajajoči se kuža še ni avtomatično zavržen, pač pa so med njimi mnogokrat izgubljeni ali taki, ki se enostavno potepejo. Veliko izgubljenih in prestrašenih živali je tudi v času praznikov, ko do polne veljave pride folklora metanja petard in pokanja, kar je tudi vzrok, da se marsikatera žival prestraši in izgubi.

Napotki za ravnanje najditeljem in lastnikom izgubljenih psov:

• Niso vsi tavajoči psi napadalni, bolni ali nevarni, marsikateri pa je žejen in lačen. Zato naj vsak najditelj takšnim revčkom ponudi pitne vode, če se ga seveda ne boji, saj je tudi to eden od načinov, kako zadržati pogrešano in izgubljeno žival.
  Lastniki naj nikar ne čakajo, da bo pogrešana žival kar sama prišla domov, najditelji pa naj ne pričakujejo, da bo kar izginila, kot je prišla


• Tako najditelji kot lastniki naj nemudoma pokličejo na najbližjo lokalno radijsko postajo in oddajo oglas oz. obvestilo o pogrešanem psu ali muci. Obrnite se na najbližje Društvo proti mučenju živali, na veterinarske postaje, na najbližje pasje hotele in podobno, ki so najbliže vašemu bivališču. Morda vaš kuža čaka prav tam.


• če ima vaš pes v ušesu vtetovirano številko, jo poleg opisa pasme, videza, navedbe naslova in telefona najditelja ali lastnika obvezno navedite v objavah. Vtetovirano številko lahko preverite tudi na Kinološki zvezi v Ljubljani.


• če ima pes ovratnico in značko o cepljenju proti steklini (praviloma bi ga moral imeti vsak), se obrnite za informacijo o številki na najbližjo veterinarsko postajo. Vsekakor pa pri oglaševanju v medijih navedite tudi to številko.

Vse to je najmanj, kar lahko storite, da pomagate. Živali si same ne morejo in ne znajo pomagati drugače kot samo nagonsko. Opisani načini so najprimernejši in, kot kaže praksa ter izkušnje, v večini tudi najuspešnejši.

Vir: Mojpes, Nov.1995 (Roman Turnšek)