Absurd na slovenski pasji sceni
... ali zakoni ne veljajo za vse enako?
Tisti, ki se vsak dan srečujemo z obilico informacij o psih z vseh mogočih področij, tudi "uradnih" in imamo precej čisto sliko, kako bi moralo biti, pa ni, smo vsak dan znova presenečeni nad dogajanjem na slovenski pasji in živalovarstveni sceni.
V teh poletnih kislo-kumaričnih mesecih so za vznemirjenje zopet poskrbeli na Veterinarski upravi Republike Slovenije (VURS v nadaljevanju). Upali smo že, da je bilo dogajanje okrog Milene Močivnik leta 2002 dokončno zaključeno. Pa vendar ni tako in bomo, kot izgleda, morali o tem še veliko razmišljati in morda celo kot državljani te države kaj storiti.
6.6.2008 smo lahko v oddaji Svet na Kanalu A slišali termin "zasebno gojišče domačih živali". Sam termin ne bi bil nič posebnega in moje pozornosti zagotovo ne bi vzbudil v takšni meri, kot ga je zato, ker je bil izrečen v prispevku o legalizaciji sedanjega početja 26. 11. 2004 za mučenje živali obsojene Milene Močivnik, izrekel pa ga je novinar oddaje Svet, kot izjavo enega od VURSovih inšpektorjev, ki so bili pri Močivnikovi v inšpekciji.
Milena Močivnik ima na naslovu, kjer ji je VURS 19. 10. 2002 odvzel 322 psov in 11 mačk, spet pse. Iz prispevka je razbrati, da so psi v odlični kondiciji in da jih je več, kot predpisuje zakon, ki pravi "5 odraslih hišnih živali iste vrste na stanovanje skupno več kot 30 dni v 12 mesecih".
"Na njenem posestvu trenutno prebiva kakšnih 30 psov, ki naj bi bili v lasti devetih različnih ljubiteljev psov", pravi Iztok Klemenčič v članku Milena Močivnik se vrača. V istem članku je tudi navedeno, naj bi Močivnikova na VURS naslovila prošnjo za dovoljenje za gojitev živali, da je zadeva v postopku in da se ni bati skorajšnje izdaje takega dovoljenja, čeprav je iz zanesljivih virov mogoče izvedeti, da bo Milena Močivnik dobila dovoljenje za gojitev živali takoj, ko izpolni vse pogoje.
Obenem je poslanka iz stranke Lipa, Barbara Žgajner Tavš v svojem poslanskem vprašanju zapisala: "ena izmed cvetk, ki je pricurljala v javnost, je namera VURS-a, da naj bi gospe Močivnik omogočil legalizacijo neke vrste zavetišča".
Ker podrobno poznamo zgodovino problematike s psi Milene Močivnik, se zdaj sprašujemo tudi mi, kako je sploh mogoč razmislek o kakršnikoli legalizaciji kakršnekoli dejavnosti Močivnikove, ki bi bila povezana z živalmi.
Glede na navedene nejasnosti se sprašujemo, ali gre za "neko obliko" zavetišča, ali za rejo (gojitev) živali ali za hotel za živali. Namreč, v objavljenem se pojavljata prvi dve opciji, trditev o 30-tih psih 9-tih lastnikov pa vzbuja sum na nelegalno delovanje pasjega hotela. Pri tem nam je popolnoma nejasno, kako inšpektorji z VURSa, ki so v začetku junija 2008 pri Močivnikovi opravili ogled, niso (če pa so, bi pričakovali kakšno izjavo, odvzem psov ...) ukrepali v skladu z veljavno zakonodajo.
V Pravilniku o pogojih za zavetišča za zapuščene živali piše:
9. člen
[...]
Imetnik zavetišča ne more biti in v njem ne more delati oseba, obsojena storitve kaznivega dejanja mučenja živali, razen če gre za izrečen vzgojni ukrep opravljanja dela v korist lokalne skupnosti.
[...]
Milena Močivnik je bila 26. novembra 2004 zaradi mučenja živali v svojem ''zavetišču'' obsojena na pogojno kazen dveh mesecev zapora.
vir DZZŽ Ljubljana
Za hotel za pse je potrebno izpolnjevati stroge pogoje in dejavnost prijaviti pri različnih upravnih službah, seveda tudi na DURS. Nikjer se ne da najti podatkov o hotelu za živali na naslovu Dol pri Borovnici 25.
V kolikor gre za gojitev (rejo) mešancev, pa je absurdnost razmisleka o uradnem dovoljenju za tako početje neizmerna. VURS se gotovo mora zavedati problematike zapuščenih živali, saj nadzira zavetišča (gotovo vidi, da so polna), odreja odvzeme neprimernim lastnikom ... Zato sploh ne moremo razumeti namere, da bi Močivnikovi VURS kadarkoli izdal dovoljenje za rejo psov, saj so zavetišča polna, posvojiteljev je neprimerno manj, kot zapuščenih psov, kontrole čipiranj ni nobene, prav tako ne sankcij za kršitelje zakonodaje, v zavetiščih in pri aktivistih so praviloma mladi psi brez čipov, starejši pa brez značk, evidence so tudi za čipirane pse izjemno slabe (manjkajo podatki o lastniku ali pa se z lastnikom ne skladajo, lastnika ni več najti na navedenem naslovu oz. ga tam nihče ne pozna ...), Močivnikova pa se je s svojim preteklim ravnanjem, zaradi katerega je bila obsojena za mučenje živali, čez 300 psov pa ji je bilo odvzeto, izkazala kot neprimerna za posedovanje več živali. Psov ni cepila proti steklini, nasprotovala je čipiranju, ni jih ločevala po spolu, ni jih kastrirala ali sterilizirala, poškodovani ali bolni niso bili ustrezno zdravljeni, psov ni oddajala ... Obveznost za vse našteto (cepljenje, čipiranje, preprečevanje nezaželjenih rojstev, zdravljenje bolnih in poškodovanih ...) je zapovedana z Zakonom o zaščiti živali in Pravilnikom o zaščiti hišnih živali. Da lahko po morebitni legalizaciji njenega početja pričakujemo hitro ekspanzijo števila živali na njenem dvorišču, nam mora biti vsem jasno. Ni pa nam jasno, kako si na VURSu predstavljajo oskrbo teh psov in obvladovanje njihovega števila. Namreč, število živali pri gojitvi živali navzgor ni omejeno z ničemer drugim, kot s prostorskimi normativi. Iz izkušenj lahko v zelo kratkem času po izdaji kakšnega dovoljenja pričakujemo povečanje števila iz nekaj 10 na nekaj 100.
Če na VURSU ne najdejo zakonskih podlag za preprečitev takega početja, je odgovornost nas vseh, da se kaj takega ne dopusti in pozvati moramo VURS, da Mileni Močivnik ne izda nikakršnega dovoljenja, ki bi imelo za posledico povečanje števila psov v Dolu pri Borovnici.
Za začetek bi bilo za pričakovati, da bo ukrepal v skladu z veljavno zakonodajo in omejil sedanje število psov na zakonsko dovoljeno.
Zakon o zaščiti živali
6. člen
Za prijavo in gojitev hišnih živali se uporabljajo določbe zakona, ki ureja veterinarska merila skladnosti, pri čemer pristojne veterinarske organizacije ob prijavi psa v centralni register psov vnesejo podatke o psu in osebno ime, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča ter enotno matično številko občana (EMŠO) lastnika psa oziroma za službene pse podatke o državnem organu za namen ugotavljanja lastništva živali v primeru zapuščene živali ali ugriza psa.
[...]
Zakon o veterinarskih merilih skladnosti (ZVMS)
5. člen
(pomen izrazov)
Za potrebe tega zakona se uporabljajo definicije iz uredb iz drugega odstavka 2. člena tega zakona in izrazi, ki imajo naslednji pomen:
[...]
9. gojitev je posedovanje več kot 5 odraslih hišnih živali iste vrste na stanovanje skupno več kot 30 dni v 12 mesecih;
[...]
Dovoljenja za gojitev Močivnikova očitno nima, objave pa kažejo, da je psov več, kot dovoljuje zakon.
Ker verjamem, da mnogi uporabniki mojpes.neta leta 2002 niste spremljali dogajanja, na internetu pa zapisov in člankov ni več veliko, oz. je večina že izbrisana, sem pripravila kompleten arhiv, ki je bil med aprilom in decembrom 2002 objavljen na mojpes.netu in iz katerega si lahko sami ustvarite sliko ter mnenje, kaj se je dogajalo in kaj lahko v prihodnje pričakujemo, ter na kaj se naj v primeru izdaje dovoljenja pripravimo.
Vir arhiva sta pri večini navedenih tekstov povazay.com, ki žal ne deluje več, sem pa našla v spletnih arhivih še nekaj uporabnih povezav in vurs.gov.si, kjer so tudi vsi takratni materiali izbrisani, vendar še vedno dosegljivi v spletnih arhivih. Povezave so na koncu celotnega mojpes.netovega arhiva. Prav tako na spletni strani Tierhilfe Süden ni več nobenega zapisa o njihovi aktivnosti v Sloveniji. Tudi nekaj njihovih materialov smo našli.
Za vse vsebine so bila že takrat pridobljena vsa dovoljenja za objavo, fotografije iz Lahova pa so last mojpes.neta in so bile po snemanju predane za arhiv DZZŽ Ljubljana.
Od uporabnikov mojpes.neta resnično pričakujem, da se boste informirali o vseh plateh dogajanja in problema. Legalizacija kakršnekoli dejavnosti v povezavi z živalmi bo izničila trud vseh, ki smo se, se in se bomo borili za boljši jutri vseh živali. Nikakor ne moremo dopustiti, da stopimo tako daleč nazaj. Zakonodaja velja, dobra ali slaba, le izvajati jo je treba. Ničesar ne zahtevamo, kar bi bilo v nasprotju z zakoni in predpisi. Zahtevamo samo minimum tistega, kar bi moralo biti v zavesti vsakogar, prvenstveno pa v zavesti ljudi, ki sedijo na uradnih položajih, kreirajo "uraden" boljši jutri živalim in ljudem v Sloveniji ter trošijo naš in vaš denar. Ne nameravamo se vrniti nazaj v zgodovino, temveč smo pripravljeni hoditi le še naprej in skrbeti za boljši jutri živali in ljudi.
Ne bom vas prijazno povabila k branju, temveč vam bom naložila odgovornost, da MORATE VEDETI in MORATE RAZMISLITI, kaj je prav in kaj narobe.
Torej, preberite uradne verzije in novinarske članke, poglejte razpoložljive foto materiale, preberite strokovne prispevke o zbirateljstvu živali, ki so jih spisali strokovnjaki, razmislite in si ustvarite svoje mnenje. Zavedam se, da ni vse belo in črno in verjamem, da vsebuje naša zakonodaja tudi nekaj zdrave pameti, ki jo je treba spraviti na teren in v prakso.
Se beremo na mojpesForumu, kamor ste vabljeni k branju arhivske forumske teme in k zapisu svojih razmišljanj ter spoznanj.
Jana Pahovnik,
Julij 2008
Mojpes.netov arhiv dogajanja okrog psov Milene Močivnik v letu 2002 Debata na mojpesForumu (tudi dve arhivski temi)
|
