Ko kamni jočejo ...

Datum 11.5.2009 12:09:43 | Rubrika: Kaj storiti?

Ko kamni jočejo ...

Imate mačka ali mačko? Imate nekastriranega mačka ali nesterilizirano mačko? Imate nekastriranega mačka ali nesterilizirano mačko, ki ga/jo spuščate ven? Ozrite se okrog, kajti okrog vas kamni jočejo. Na glas, kolikor se le da. Upam, da ob skrbnem poslušanju zaslišite tudi mil glasek, ki vas opominja, da ste tudi vi krivi ...


... za poplavo mačjih mladičev!
Je povsem mogoče kakšen od mladičev na zgornjih slikah in v zgodbah tudi vaš. Morda prav vaš ta trenutek izgublja oči ali pa se bori z virozo neznanega izvora, ki kolje sesne (in tudi večje) mačke brez matere po tekočem traku? Še pri prejšnjem hranjenju je bilo vse v redu z njim, pri naslednjem je kot mrtev, potreben oživljanja, nečloveških naporov začasnega skrbnika, da zdravila in nekaj hrane spravi vanj ... v gobček ali pod kožo, ki se drži kosti.

Vsak muc je živo bitje in lastniki nesteriliziranih zunanjih ali notranje/zunanjih mačk in nekastriranih zunanjih ali notranje/zunanjih mačkov si ne domišljajte, da vaš pa ne daje živih bitij. Da za vašega mačka zakoni narave ne veljajo. Da ne producira mladičev vsakokrat, ko gre ven, vsakokrat, ko je zunaj. Da vaša mačka pa že ne more biti breja ... Ja, verjetno ob današnji splošni brezbrižnosti ne opazite, da je nekje skotila mladiče. Da se ji je kaj zgodilo in so ti mladiči na svojo srečo namesto v počasnem crkavanju v grmovju ali med staro šaro pristali pri začasnih skrbnikih, ki jim je cilj mačkone spraviti do častitljive starosti ... do živega bitja vrednega življenja. Žal jim ne uspe vedno in pogosto so oni tisti, ki se morajo odločiti za prekinitev trpljenja in humano smrt. To so tisti, ki ohranjajo življenja in ki jih smrti malih tujih (morda vaših) mačkic preganjajo v sanjah.

Imate mačko, ki jo nesterilizirano spuščate ven ali celo živi zunaj? Imate mačka, ki ga nekastriranega spuščate ven ali celo živi zunaj? Lahko spite ponoči, ko ste videli te slike in prebrali premnoge zgodbe? Sezone se vrstijo druga za drugo in mladih mačkic, ki še niso sposobne same jesti, je kot listja in trave. Pa v resnici le nekaj procentov mačk pride do rešiteljev. Ostale pocrkajo v mukah, brez hrane, ker jim je mamo mačko kaj (kdo) ubilo, ker jih je napadla bolezen, ker jih znotraj žrejo notranji, zunaj pa zunanji zajedalci ... ker ... vam ni mar. Predvsem zato, ker vam ni mar. Ker ne slišite jokajočih kamnov, tudi živih bitij ne. Prisluhnite, prosim! Poskusite se ravnati po svoji vesti. Poskusite najti tisto malo, kar je potrebno, da naredite nekaj v življenju vaše mačke ali vašega mačka prav. Ne dopuščajte več, da bi se v ta, za mačke tako krut svet kotilo še več potomcev živali, katere lastnik ste, pa vam ni mar zanjo in za njene potomce. Poskusite v sebi najti vsaj kanček človečnosti. Če vam ni mar za zgornje mačke, če ne boste nič storili za svojo, če se boste obračali stran ... lahko pričakujete, da se bodo počasi obrnili stran od vas tudi ljudje. Kajti večno kamen ne bo mogel jokati. Ali ga bomo začeli skupaj poslušati in kaj naredili, ali pa bomo vsi šli zelo hitro za malimi in tako krasnimi kosmatimi kepami ... tja, od koder ni vrnitve.

Lepo prosim, poglejte slike in razmislite.
Hvala.

Jana Pahovnik
11. 5. 2009
foto Zavetišče Horjul

Prispevek Ko kamni jočejo ... sem objavila maja 2009 v upanju, da bo kaj prispeval k zmanjšanju števila zavrženih mačjih mladičev, pa se žal dve leti za tem še vedno kaže povsem enaka slika.
Čeprav slike v članku niso več aktualne, saj dudarji na njih niso več majhni in nebogljeni in jih nekaj tudi ob strokovni pomoči ni preživelo, nekaj jih je v novih domovih, nekaj pa še vedno v zavetišču, ne bo odveč, če si njihove usode vseeno pogledate.
Za spremljanje aktualnih horjulskih mačjih tem kliknite TUKAJ. Morda je kakšen mačkon pravi za vas.
Jana, 25. 5. 2011
Tudi konec leta 2014 ni prav nič bolje.
Jana, 25. 11. 2014
Na sceni nič novega. Invazija mačjih mladičev se pravkar znova dogaja.
Jana, 1. 6. 2015
Te dni v Zavetišču Horjul že sprejemajo letošnji nikogaršnji mačji naraščaj.
Jana, 8. 4. 2016


KLIK
Ob svetovnem dnevu živali so na UVHVVR posodobili TV oglas, s katerim pozivajo k sterilizaciji mačk.

Razmnoževanje mačk

Mačka (Felis catus) je kot živalska vrsta v času svoje evolucije razvila strategijo preživetja, ki ji je omogočila preživeti v okolju, ki do živali te vrste ni bilo nujno najbolj prijazno. Pri mačkah se ta strategija kaže v izjemnem reprodukcijskem potencialu, ki omogoča učinkovit razplod in velik zarod. To veliko število živali je v naravnem okolju lahko zdesetkano zaradi pomanjkanja osnovnih pogojev za vzdrževanje in rast populacije. V okolju, kjer zanje ni dovolj hrane ali kjer so prisotne bolezni, paraziti in ostale zdravstvene nadloge, bi bilo število preživelih živali tako občutno manjše, kot tam, kjer večjih ovir za njihov razplod ni.

Dejstva glede mačjega razmnoževanja so takšna:

- Mačka je svoje prvo leglo sposobna imeti takoj, ko doseže spolno zrelost. t.j. že pri 5 mesecih, vendar prvi estrus (gonitev), navadno nastopi nekje med 5. in 9. mesecem starosti.
- Estrus pri mački v povprečju traja 7 dni. Znani pa so primeri, ko je estrus trajal tudi do 21 dni. Estrus se prekine, če v tem času pride do oploditve. V nasprotnem primeru pa se lahko ponovi zelo hitro, tudi po nekaj dneh.
- Brejost pri mački traja povprečno 67 dni (56-71).
- V odvisnosti od razmer v okolju (klimatske razmere, razpoložljiva hrana, zdravstveno stanje ...) ima lahko mačka 1-5 legel na leto. V slovenskih klimatskih razmerah je to navadno 1-2 krat.
- V vsakem leglu je lahko 1-8 mladičev. Ta številka se navadno giblje od 4-5.

Lastniške in nelastniške mačke

Mačko danes pojmujemo kot hišno žival - podobno kot psa, ki se je med svojim razvojem zelo približal človeku. Vendar pa obstajajo med tema dvema živalskima vrstama velike razlike v načinu sobivanja.

Mačke praviloma na človeka niso navezane v tolikšni meri, kot to opazimo pri psih. Povsem vsakdanje je na primer, da neka mačka biva pri dveh ali več domačijah hkrati. To je tudi razlog, da je včasih težko z gotovostjo trditi, kdo je lastnik neke mačke. V mestnem okolju je ta težava manj očitna, posebej še v primeru mačk, ki živijo v stanovanjih.

Odgovorno lastništvo mačke poleg osnovne nege vključuje tudi veterinarsko oskrbo mačke, kar pomeni, da je lastniška mačka v veliko manjši meri izpostavljena različnim škodljivim vplivom okolja, kakršne so npr. nalezljive bolezni, katerih širjenje je mogoče preprečiti z rednimi vakcinacijami. Ker jim je zagotovljena veterinarska oskrba, je dobrobit mačk z odgovornim lastnikom boljša kot pri mačkah, ki živijo brez človekove oskrbe.

Ne glede na to, ali mačka ima lastnika ali ne, bo, če bo imela možnost, prišla v stik z drugimi mačkami, za katere morda skrbi nekdo drug, ali pa so povsem neodvisne od človekove oskrbe. To je seveda ključnega pomena, saj ravno na ta način prihaja do vezi med mačkami, ki imajo lastnika in potepuškimi mačkami.

Če torej vaša mačka ni popolnoma izolirana od okolja (npr. stalno živi samo v stanovanju), na nek način postane del skupne mačje populacije. Za en del te populacije skrbijo ljudje, drugi del pa živi neodvisno od človekove pomoči.

Ohlapna vez med človekom in mačko, ki jo opisujemo, je tudi razlog, zakaj lahko mladiči nesteriliziranih mačk odrastejo v potepuške mačke. Zato je sterilizacija mačk in kastracija mačkov izjemnega pomena za nadzor populacije potepuških mačk.

Kaj je sterilizacija mačke?

Sterilizacija mačke je kirurški poseg, s katerim se samici odstrani jajčnike in s tem prepreči nadaljnje reproduktivne cikle mačke. Ker gre za invazivni kirurški poseg, kjer operater poseže v trebušno votlino živali, lahko sterilizacijo mačke opravi samo veterinar kirurg v aseptičnem okolju in z aseptično opremo, mačka pa mora biti v stanju popolne anestezije.

Kaj je kastracija mačka?

Kastracija mačka je kirurški poseg z namenom odstranitve moške spolne žleze - moda. S tem posegom se prekine proizvodnja semena in spolnih hormonov, kar ima vpliv na reproduktivno vedenje mačka. Poleg tega, da maček ne more več oploditi samice, je zelo pomemben tudi vpliv na socialno vedenje kastriranega mačka. Pri takšnih živalih opazimo usihanje teritorialnega vedenja, spopadov z drugimi samci ipd., kar ima ugodne posledice na zdravstveno stanje mačka, saj se s tem zmanjša možnost prenosa nekaterih bolezni.

Tudi kastracija mačka je poseg, ki ga sme opraviti samo veterinar na strokoven način, v aseptičnih pogojih, maček pa mora biti v splošni anesteziji.

Pogosti miti in vprašanja v zvezi s sterilizacijo:

Mačka naj ima vsaj eno leglo, preden se jo sterilizira.
Brejost za mačko nima nikakršnih dokazanih koristi za žival. Pravzaprav je dokazano, da je lahko sterilizacija pred prvim estrusom v starosti okoli 6 mesecev koristna za preprečevanje nekaterih zdravstvenih težav, kakršni so tumorji na mlečnih žlezah.

Kako hitro po kotitvi lahko mačka spet zanosi?
Mačka lahko zanosi že nekaj tednov po kotitvi. Prvi estrus navadno nastopi že dva meseca po kotitvi.

Ali je možno mačko sterilizirati v obdobju, ko doji mladiče?
Sterilizacija v obdobju laktacije je sicer mogoča, saj tudi po sterilizaciji mačka lahko doji mladiče, vendar se veterinarji pogosto odločajo za odložitev posega do zaključka mlečnosti, saj povečane mlečne žleze tak poseg komplicirajo. Če je mogoče mački onemogočiti stik s samci, je preprosteje počakati, da so mladiči odstavljeni in mačko sterilizirati, ko ne doji več.

Kastriran maček 'ni več maček'.
Takšnemu razmišljanju je sicer težko nasprotovati, saj drži, da maček s kastracijo izgubi vse tisto, kar ga je delalo samca. Vendar pa so učinki kastracije na njegovo vedenje, zdravstveno stanje in dobrobit tako koristni, da stroka vsekakor svetuje izvedbo takega posega. Brez skrbi. Kastriran maček bo obdržal vse, kar je v njem mačjega. Le manj mu bo do tega, da bi se pretepal in bojeval z drugimi mačkoni, verjetno bo prenehal markirati (zaznamovati svoj teritorij z urinom) in, kar je najbolj pomembno, ne bo več dvoril in ustvarjal novega zaroda.

VURS, 2012

Preberite tudi: Svetovni dan živali - Zaščita živali je dolžnost vsakogar



Realnost in naš skupni vsakdan

Vsak dan znova in znova se srečujemo z željami posameznikov po parjenju njihovega psa/psice ali mačke/mačka, seveda pa se vsak dan srečujemo z zgodbami realnih produktov takih želja - z zavrženimi psi, pasjimi mladiči, celo z dudarji in z zavrženimi mački, mačjimi mladiči in mačjimi dudarji. Najdbe zavrženih dudarjev, torej sesnih mačjih mladičev, ki so brez mačje matere in ne morejo preživeti brez človekove pomoči, sledijo druga drugi. Tudi pasji dudarji so povsem realnost, torej pasji mladiči brez pasje matere, ki ne morejo preživeti brez naše pomoči.

Naša zakonodaja, konkretneje Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB3) v svojem 11. členu določa: Skrbnik hišne živali, mora z osamitvijo, kontracepcijo, sterilizacijo ali kastracijo živali preprečiti rojstvo nezaželenih živali oziroma tistih živali, katerim ne more ali noče zagotoviti oskrbe po tem zakonu.

Za mladiča, ki je zavržen, nikakor ne moremo reči, da je zaželjen, torej je vsako ravnanje, ki je v nasprotju z navedenim členom, protizakonito in zanj je za posameznika predvidena globa od 200 do 400 €, poleg tega pa je še dodatna globa od 800 do 1.200 € za namerno trajno ali začasno zapustitev.

Kako potem lahko pride do zavrženih pasjih in mačjih mladičev? Zgornje velja tako za pse kot za mačke. Od kod sesni mladiči? Namreč, vsi lastniki legel po vrsti zagotavljajo, da so bili mladiči zaželjeni in smiselno bi bilo, da lastniki za zaželjene mladiče njihovih psic in mačk poskrbijo tako, kot je treba, nikakor pa, da jih zavržejo.

Redko se zgodi, da bi lastnik zavrgel rodovniško leglo ali grdo ravnal z mladiči, tako s pasjimi kot z mačjimi. Vse preveč dela in sredstev je vloženo v rodovniško leglo in zagotovo se takšnih mladičev ne želimo znebiti. Pri nerodovniških psih in mačkih, torej mešancih in 'čistokrvnih nerodovniških' pa se to dogaja vsak dan in ljudje, ki ne vložijo prav ničesar v leglo, z lahkoto zavržejo živa bitja, jih ubijejo ali celo spustijo v okolje, kjer so prepuščeni morebitnim najditeljem ali grozljivemu počasnemu poginjanju v mukah.

Najpogosteje so zavrženi, zavezani v vrečah, da bi se sami v groznih in dolgih mukah zadušili, vrženi v jarke, v katerih jim grozi podhladitev, vrženi na gnoj, ... (pri nadaljnem naštevanju uporabljajte domišlijo), v najboljšem primeru postavljeni pred vrata katerega od domov ljubiteljev živali. Včasih so zavrženi skupaj s pasjo ali mačjo materjo, najpogosteje brez. Zgodi se tudi, da jim mamo povozi avto, da jo namerno poškoduje človek, da zboli za eno od premnogih bolezni, ali kako drugače pogine.

Nekateri tako zavrženi mladiči preživijo, drugi ne. Nekateri od preživelih imajo potem vse življenje zdravstvene ali vedenjske posledice, drugi ne. Nekateri najdejo svoje dobre vile rešiteljice, nekateri ne. Za prav vse njihove usode je odgovoren človek. To je vsak posamezen osebek, ki dopusti, da ima njegova psica ali mačka nenačrtovane (pogosto tudi načrtovane) mladiče. To je tudi vsak osebek, ki dopusti skok svojemu psu ali dopusti prosto zunanje gibanje nekastriranemu mačku.

Jana Pahovnik
11. 5. 2009



Prispevek natisnjen s spletne strani mojpes.net
//www.mojpes.net

URL za ta prispevek je:
//www.mojpes.net/article.php?storyid=193