Prava resnica o polnih zavetiščih ...

Datum 11.7.2010 22:58:33 | Rubrika: Zavetišča za živali

Prava resnica o polnih zavetiščih ...
... ali zakaj se že od leta 2003 ne premaknemo nikamor?

Najprej nekaj o mikročipih in identifikacijskih značkah

Vsi psi, koteni po 1. 1. 2003 in starejši od treh mesecev morajo biti po zakonu označeni z mikročipom. Označitev z mikročipom je obvezna ob prvem cepljenju psa proti steklini, le-to pa mora biti opravljeno, ko je pes star 3 mesece.

Psi, ki so bili koteni pred 1. 1. 2003, morajo imeti identifikacijske značke, ki so jih pred uvedbo mikročipov vsako leto ob cepljenju proti steklini delili veterinarji. Če smo značko izgubili, mora biti po zakonu tudi starejši pes mikročipiran. V kolikor značko imamo, ne velja, da jo imamo v predalu, temveč jo mora imeti pes ves čas pripeto na ovratnici. Na znački je številka in ko se nam pes izgubi, lahko pooblaščene osebe (veterinar, zavetišče) v Centralnem registru psov (CRP) najdejo podatke o lastniku in le-tega o najdbi obvestijo.

Na mikročipu je unikatna številka, ki jo prebere čitalec. Tega premorejo veterinarski inšpektorji, veterinarske ambulante in zavetišča. V CRP lahko pooblaščene osebe na podlagi številke, ki jo "prebere" čitalec, dostopajo do podatkov:
- o psu:
• ime,
• pasma,
• spol,
• št. potnega lista,
• barva dlake,
• velikost,
• rojstni datum,
- o lastniku:
• ime in priimek,
• naslov,
• emšo,
• telefonska številka (dve),
• email naslov,
- status: nevaren, izgubljen
- opombe
Izguba/zapustitev označenega psa

Vsak dan se po Sloveniji sprehaja cela vrsta psov brez svojih lastnikov:
- psi so se izgubili,
- lastniki so pse iz različnih razlogov zavrgli (naveličanost, starost, bolezen, neoddani mladiči ...),
- lastniki so pse spustili z verige, iz pesjaka ali pa so psi enostavno vajeni samostojnega sprehajanja okrog.

Psa, ki ob sebi nima svojega lastnika, nekdo ujame, pokliče v pristojno zavetišče in tam psa sprejmejo. S čitalcem odčitajo številko mikročipa, pogledajo v CRP in pridobijo podatke o lastniku. Pokličejo na v CRP navedeno telefonsko številko in se z lastnikom dogovorijo, kdaj bo prišel po psa v zavetišče.

Če je pes izgubljen, gre večinoma vse gladko in pes v najkrajšem možnem času zapusti zavetišče. Lastnik plača samo stroške prevoza (če so nastali) in stroške oskrbe (če je potrebno). Vsekakor s takim psom zavetišče nima stroškov, prav tako ni nobenih stroškov na plečih občine, kjer je bil pes najden.

Če je pes zapuščen/zavržen in ob klicu lastnik ni kooperativen ali celo zavrača prevzem psa, sledi prijava pristojni veterinarski inšpekciji, ki takemu lastniku naloži kazen za namerno zapustitev psa (400-800 €) in plačilo vseh stroškov oskrbe psa v zavetišču do 30 dni.

Če gre za pse, ki se večkrat vračajo v zavetišče, sledi prijava veterinarski inšpekciji, lastniku pa kazen za namerno zapustitev psa (400-800 €).

Izguba/zapustitev neoznačenega psa

Žal je večina psov, ki se sprehajajo sami okrog, neoznačenih. To so tako tisti, ki so izgubljeni, kot zapuščeni oz. zavrženi, pa tudi taki, ki jih lastniki dnevno spuščajo na samostojne dnevne ali nočne sprehode.

V vseh primerih najdbe neoznačenega psa ostane zavetišču na voljo le namestitev živali v karanteno, občini, kjer je bil pes najden, pa plačilo stroškov 30-dnevne oskrbe takega psa. Zavetišče objavi podatke o psu in če ga lastnik išče, je tako možnost, da ga tudi najde. Žal večinoma neoznačenih psov nihče ne išče in ostajajo v zavetiščih. Po zakonu lahko zavetišče psa, ki ga v 30 dneh ni posvojil nov lastnik, humano evtanazira. Če ga ne, temveč ga obdrži pri življenju in poskuša oddati, krije vse stroške zavetišče samo. Najdenim neoznačenim psom je pogosto zavetišče dom kar nekaj mesecev, včasih celo več let.

Današnje stanje v Zavetišču Horjul

Danes, 11. 7. 2010 je v Zavetišču Horjul 49 psov. To so:
- pet (5) z odločbo veterinarskega inšpektorja odvzetih psov,
Pika, november 2008
Čuri, februar 2009
Fifi, avgust 2009 (neoznačena)
Burja, april 2010 (neoznačen)
Odvzem, april 2010 (neoznačen)
- dva (2) psa, ki so ju lastniki oddali v zavetišče za oddajo v nov dom,
Jun, december 2007, (neoznačen)
Miki, julij 2010
- en (1) pes, katerega usodo rešuje lastnica zavetišča,
Paprika, junij 2006
- en (1) pes, ki ga veterinar ni hotel uspavati na zahtevo lastnikov,
Nodi, maj 2010
- osemintrideset (38) neoznačenih psov:
Pepsi, februar 2008
Čips, marec 2008
Štrumf, september 2009
Luki, november 2009
Nutelca, januar 2010
Gal, januar 2010
Ajda, februar 2010
Čenča, marec 2010
Lian, marec 2010
Hepičop, marec 2010
Gigi, april 2010
Zoja, april 2010
Ru, april 2010
Bella, april 2010
Tiny, april 2010
Lan, april 2010
Lajka, april 2010
Čar, april 2010
Crni, maj 2010
Rex, maj 2010
Page, maj 2010
Lana, maj 2010
Berta, maj 2010
Mičo, maj 2010
Čupa, junij 2010
Hrušica, junij 2010
Škofja Loka, junij 2010
Tinta, junij 2010
Rupsi, junij 2010
Jagoda, junij 2010
Mekinje, julij 2010
Trzin, julij 2010
Kongo, julij 2010
Čad, julij 2010
Kenia, julij 2010
Škotka, julij 2010
Barbi, julij 2010
Podsmreka, julij 2010
- dva (2) pasja mladiča
Fluffy, marec 2009 (mladič)
Kranj, junij 2010, mladič (neoznačen)

Indija Koromandija v Zavetišču Horjul ...

Danes bi moralo biti v Zavetišču Horjul samo 9 psov. To so:
- pet (5) z odločbo veterinarskega inšpektorja odvzetih psov,
- dva (2) psa, ki so ju lastniki oddali v zavetišče za oddajo v nov dom,
- en (1) pes, katerega usodo rešuje lastnica zavetišča,
- en (1) pes, ki ga veterinar na zahtevo lastnikov ni hotel uspavati.

Poleg teh devetih psov se lahko šteje še kakšnih 7 psov, ki čakajo na sprejem v zavetišče, kamor bi jih želeli oddati njihovi lastniki, ki jih zaradi različnih razlogov ne morejo več imeti. Pa v zavetišče ta trenutek še ne morejo, ker zaseda njihove prostore 40 psov, ki so v zavetišče prišli neoznačeni, njihovi lastniki pa se za svoje početje nekaznovano čohajo po ja...h. Več prostora pa ni in če ne bodo kmalu oddani, prihajali pa bodo novi in novi neoznačeni psi, bo potrebno ... Psa se lahko po Zakonu o zaščiti živali humano usmrti 31. dan po prihodu v zavetišče. Če tega ne stori samo zavetišče, ko je polno, lahko veterinarski inšpektor izbere nekaj živali za evtanazijo in veterinar jih evtanazira, da naredi prostor za tiste živali, ki čakajo na sprejem.

Lahko mi verjamete, da bi bilo v idealnih pogojih, ko bi naša zakonodaja delovala (in z njo službe, ki so za to odgovorne), danes v Zavetišču Horjul samo 5 psov, za katere bi morale občine plačati 30 dni stroške oskrbe. Štirje psi s spiska bi bivali v zavetišču na stroške lastnikov ali zavetišča. 40 psov v zavetišču sploh ne bi bilo, ker bi bili že kakšen dan ali dva po sprejemu vrnjeni lastnikom, ki bi, seveda, morali sami plačati stroške, ki so nastali s sprejemom njihovih psov.

Pa ni tako. Občine so plačevale za 45 psov, namesto za 5 psov.

V zavetišču Horjul so v letu 2008 vrnili lastnikom 6 mikročipiranih psov, v letu 2009 pa 17. Večje število v letu 2009 gre na račun mnogo številčnejšega sprejema psov in ne na račun številčnejšega označevanja psov. Odstotek glede na število sprejetih psov je enak, je pa v obeh letih tako majhen, da je dejansko brezpredmeten. Kot, da čipiranje psov sploh ni obvezno, temveč je nadstandard super-odgovornih lastnikov psov.

Kako je in kako ni prav?

Funkcija zavetišča je nudenje začasnega zavetja živalim, ki:
  • so ostale brez doma, oz. jim izguba doma grozi (smrt lastnika, zaporna kazen lastnika, sprememba razmer v družini, bolezen lastnika ...) - nastanjeni do oddaje v nov dom,
  • so kot mučene ali neustrezno oskrbovane odvzete lastnikom - nastanjeni do oddaje v nov dom,
  • zapuščeni psi - ob polni odgovornosti in na stroške lastnika do 30 dni - nastanjeni do oddaje v nov dom,
  • izgubljeni psi - ob polni odgovornosti in na stroške lastnika - do prevzema lastnika.


  • 39 psov, ki so v zavetišče prišli starejši od treh mesecev (eden je bil zavržen sesni mladič), bi moralo biti označenih z mikročipom in cepljenih proti steklini. Pa niso bili. Popolnoma nerazumljivo, saj zdaj zavetišče ne more sprejeti tistih psov, za katere zavetišče sploh obstaja. Za navedene pse je bilo porabljeno mnogo sredstev občanov, kar ni prav. Tudi prostor v zavetišču ti psi ne bi smeli zasedati. Saj so vendar za oskrbo in stroške dolžni poskrbeti lastniki psov. Tako pravi zakonodaja. Ta pravi tudi, da je za nadzor nad izvajanjem zakona zadolžena Veterinarska uprava RS. Hm ..., res ne razumem. Tudi v prometni zakonodaji piše, da se ne smemo voziti z neregistriranim ali s tehnično neizpravnim avtomobilom. Nam pač pomaha policaj z loparčkom, ter pokasira kazen, morda celo zapleni avto. Nič ne sprašuje, ali želimo plačati, ali se strinjamo, ali je to naš avto, ali poznamo zakon ... Če nimamo dovolj sredstev za plačilo, se DURS vsede na naše prihodke. Tudi oni nič ne sprašujejo. Kasirajo. Pa jutri spet in pojutrišnjem. Pa vendar z našim avtom nikomur ne delamo stroškov, razen če povzročimo nesrečo. No, takrat nas bo še marsikaj drugega stiskalo za vrat, vendar dejstvo je, da za naš avto in našo nezakonito vožnjo ni treba drugim občanom plačati ničesar. Za 'neregistriranega' psa pa plačamo vsi občani. In nikjer ni nobenega veterinarskega inšpektorja z loparčkom, ki bi kasiral od neodgovornega lastnika psa.

    Nikakor zavetišče za živali ne bi smelo zapuščenim lastniškim psom nuditi oskrbe na občinske in svoje stroške. To piše tudi v zakonih, ki pa jih žal nihče noče brati, še manj izvajati. Še več - več služb in skupin (celo skupina za pripravo Zakona o kinologiji pri Državnem svetu RS skupaj z župani slovenskih občin) intenzivno razmišlja o uvedbi raznih novosti v naši živalovarstveni in drugi zakonodaji. Najnovejša pogruntavščina je 'občinska taksa na pse', ki naj bi se porabila za nakup košev in vrečk za pasje kakce ter kritje stroškov za živali v zavetiščih. Vsi se lahko vprašamo, kakšen smisel ima podpirati neodgovorne lastnike, ki ne označijo psov in nedelovanje VURS, ki ne izvrši nadzora in ne pokasira kazni za nespoštovanje zakonodaje. Se enako sprašujete tudi vi? Če se ne, bi se morali, saj trend zahtev po novih taksah, po vedno novih zavetiščih in zavetiških kapacitetah ... nakazuje, da tega področja občine (in država) nikakor ne želijo rešiti na ustrezen način, temveč nam nameravajo nalagati vedno več in več, neodgovorne lastnike pa razrešiti vsakršne odgovornosti.

    Po ocenah (žal so zelo različne in varirajo glede na sporočilo, ki ga sel prinaša, oz. glede na trenutne potrebe tistega, ki o ocenah poroča v javnosti) naj bi bilo v Sloveniji kakšnih 100.000 neoznačenih psov. Ni treba znati kakšne hude matematične formule, da lahko izračunamo, koliko denarja bi lahko pobrali od lastnikov vseh teh neoznačenih psov za cepljenje proti steklini, mikročipiranje in kazni. 400-800 € je kazen za namerno zapustitev psa (tudi za izgubljenega psa, ki ga lastnik intenzivno ne išče). Kazen je predpisana tudi za necepljenega psa.

    Kaj pa mačke?

    Ja, mačke ...
    V Zavetišče Horjul od leta 2005 do sedaj ni bilo sprejete nobene mikročipirane mačke, čeprav je že več kot leto mogoče tudi za mačko na podlagi mikročipa vpisati podatke v CRP. Tako lahko tudi izgubljeni mački hitro najdejo lastnika.

    Vendar so mačke tretjerazredne živali za državo, za občine in za večino ljudi. Problematika zapuščenih in prostoživečih mačk je še veliko bolj pereča od pasje problematike. Za oskrbo prostoživečih mačk (odlov, sterilizacija/kastracija in vrnitev na lokacijo) in zapuščenih lastniških mačk gre namreč mnogo več občinskega denarja, kot za oskrbo psov v zavetiščih. Pa to očitno nikogar ne briga. Prav hecno, res.

    Rešitve so pred nosom, vendar več kot očitno nikogar ne zanimajo. Menda tudi nas vse ne, ki segamo v denarnice posredno preko svojih občin, nevestni lastniki mačk pa jih veselo mečejo v kante za smeti, v potoke, zakopljejo v gnoj, zavezujejo v vreče ali puščajo v škatlah za cesto, pa seveda puščajo zunaj, da se nenadzorovano množijo in prihajajo na naše stroške v zavetišča.

    Zakaj trajajo v nedogled razmišljanja o obveznem označevanju in cepljenju mačk? Kaj zadržuje vurs, da ne izenači postopka z mačkami s sistemom, kot ga imamo za pse? Sem večni optimist, vendar se bojim, da še dolgo ne bomo izvedeli ali celo doživeli. Ker so mačke v nekaterih glavah manj od nakupovalne vrečke. Mnogi ne dajo za oskrbo mačke niti 0,50 €, v trgovini pa brez premisleka kupijo nepotrebno plastiko. Bojim se, da je takšnih ljudi preveč tudi na mestih, ki o mačkah odločajo.

    Kaj storiti?

    Dajmo, odgovorni prebivalci Slovenije, zavzemimo se za najenostavnejše rešitve problemov, ki so na dlani. Zahtevajmo od odgovornih in plačanih uradnikov, da opravijo svoj posel odgovorno in ne zahtevajo od nas kar naprej novih in novih dajatev ter nalagajo vedno nove obveznosti samo nam, ki nas najdejo v svojih evidencah. Naj poiščejo neodgovorne lastnike psov in mačk in jim naložijo vse tisto, kar mi kot odgovorni lastniki že ves čas počnemo - naj označijo in cepijo pse, naj plačajo pristojbine, naj tudi oni odgovorno poskrbijo za svoje živali in naj polno odgovarjajo za svoja početja.

    Potem se lahko brez težav pogovarjamo o mnogih spremembah zakonodaje, o novih taksah, o obveznih šolanjih, o popisih vseh legel in še marsičem. Tudi živalska policija ne bo rešila slovenskih živalovarstvenih problemov, dokler psi (in mački) ne bodo označeni.

    Jana Pahovnik
    11. 7. 2010


  • Debata na mojpesForumu




  • Prispevek natisnjen s spletne strani mojpes.net
    //www.mojpes.net

    URL za ta prispevek je:
    //www.mojpes.net/article.php?storyid=235