mojpes.net

Pozdravljeni,

sicer ne vem če to spada v tole rubriko... Sem v dilemi..Razmišljamo o nakupu psa, ki je za v stanovanje. Jaz sem velika ljubiteljica hrtov in sicer razmišljam med whippetom in italjanskim hrtom. Naj omenim, da kupujem večinoma psa za mojo hčerko, ki je stara 5 let...ker sem tudi sama velika ljubiteljica živali, vem da je pes neka zelo pozitivnega v otroštvu. Moja dilema je ali upoštevati želje otroka pri nakupu psa in seveda v kolikšni meri....saj ona si želi pudlja, njen razlog je da so mehki in tudi naša soseda ga ima in seveda ji je videz zelo všeč. Kaj narediti? upoštevati njo ali kupiti po svoji izbiri?

Kupi hrta, če so ti všeč (whipet bi znal biti boljša izbira ker ni tako zelo nežen kot italijanski hrt). saj psa kupuješ zase, ne za hčerko, ker je za kaj takega še veliko premlada. Ko bo stara tam okrog 11 let, pa lahko dobi "svojega" psa, takega, ki je všeč njej.

Moja izkušnja:
Na sprehodu smo srečal bernca, lep, umit, skrtačen, vzgojen. Otroci so v sekundi zapeli, da bi takega imeli. Čez nekaj minut smo spet srečali bernca. Vlekel na povodcu, dlaka smrdela do neba...
Sem vprašala otroke, a bi ga imeli? Kot zborček so rekli "ne".
Pa sem jim razložila, da bo naš pes lahko zelen, pa če bo lepo vzgojen, bo najlepši.
Srečno.

Za tako majhnega otroka zelo odločno odsvetujem pudlja, ki potrebuje predvsem taktno vzgojo s pozitivno motivacijo in je preobčutljiv za grobe dotike in vlečenja in lahko postane zoprn in razdražljiv. Izjema so  morda kraljevi.

Ko sem jaz imela 6 let sem želela škotskega ovčarja. Foter je domov pripeljal dalmatinca....Nedvomno bi z ovčarjem mnogo lažje shajali in veliko lažje naučili odpoklica, kot goniča.  ::)

Pudlji so meni sicer fajn. Srednji in kraljevi. Sicer rabijo frizerja, ampak so take bombice energije, da je veselje.

Vsak pes lahko postane zoprn in razdražljiv, če se ga vlači sem in tja. :) Grobih dotikov, pa plezanje na psa, objemanja in ležanja na psu jaz ne pustim, pa če je volčji hrt ali pa čivava.

Pudlji so meni krasni psi, z njimi živim že 35 let, ampak so značajsko občutljivi in ostanejo živahne,  veselja polne bombice  z obiiiilo energije samo ob primernem ravnanju z odraslim. Ki je sicer  zame  zelo enostavno, ampak popolnoma  brez grobosti in ob neprestanem korigiranju otrok ter nenehnem nadzoru odraslega.
Nihče od vzrediteljev pudljev, ki jih poznam, ne prodaja svojih psov družinam z  otrokom, mlajšim od 12 let. Že vedo, zakaj. Brez rodovnika lahko dobiš seveda kjerkoli in karkoli. In tudi dobiš karkoli.  :-X

Zanimivo. Izkušeni in vestni vzreditelji veliko bolj "problematičnih" pasem kot so pudlji brez pomislekov prodajo mladiča družinam z majhnimi otroci, ČE ocenijo, da so starši sposobni vzgojiti tako otroke kot psa.

Morajo biti pa res specialisti pedagogike, da po enem ali dveh obiskih ocenijo starše, kako vzgajajo svoje otroke, kaj jim dovolijo in kaj točno ne, pa če se tega striktno držijo.  Jaz, ki 20 let delam v pedagogiki, sem pa nekaj letih dela z določeno družino zelo v dilemi, kaj in kako je z vzgojo v neki družini. Eni pa so tega sposobni v minutah, fajn, res.  :-* :-*

hvala vsem za vaše izkušnje in mnenja..naj samo povem, da so si otroci različni, eni res niso za nežne pasme, so pa tudi kakšne izjeme. Naša punca je res odlična z živalmi. Sosed ima mačko, ki se ne pusti božati niti njemu...ampak moji punci se, je res nežna in očitno zna pristopiti k živali. Še sama sem presenečena kako se razume z njimi že tako mlada. Tako, da v grobosti ni problem...Mi je bolj to, da je malo več dela z pudljem in tudi z dlako...kar seveda ostane mamici za delati.
Bi mi tisti, ki imate izkušnje z pudlji povedali koliko gibanja potrebujejo in ali radi ležijo zraven tebe in se crklajo?
Binas tudi pri nas je bila situacija približno takšna, zato sem v dilemi. Včasih otrok bolje ve kot starš :)...včasih pa moramo mi povedati, kaj je sprejemljivo in kaj ne.

Odvisno od posameznega psa, na splošno pa so tipični pudlji energetske bombe, ki jih je potrebno vsaj 1x dnevno peljati na čisto konkreten sprehod, ne 200 m okoli bloka. Zelo radi imajo zaposlitve in igre s človekom, naši so bili doslej 3 od 4 navdušeni žogarji in jim dan brez igre prinašanja žoge (sicer izhajajo primarno iz vrste lovskih psov prinašalcev - perjadi iz vode) ni čisto pravi. Ali pa tekanje po travnikih z otroki - ja, naši psi preživijo ogromno časa z otrokom iz moje širše družine in z njegovimi prijatelji. So pa tipični fantje in jih nerada puščam same s psom, ker opažam, da je moji psici  neprijetno, kadar preveč rinejo vanjo ali so malo predivji.
Doma se moja psica obnaša zelo zgledno, je zelo prilagodljiva in sposobna ležati ob tebi ure in ure. Zelo nežna crkljivka.  Sem pa pred tem imela hiperaktivca, ki mu tudi 2-3 ure dnevno sprehajanja ni bilo dovolj.

Sanco - splošen vtis o družini dobiš zelo hitro. Ne rabiš vedet katere vzgojne metode uporabljajo in podobno, dovolj je, da vidiš, kako se otroci in njihovi starši vedejo, ko prvič pridejo v stik s psi. Ne rabiš biti pedagog, rabiš pa nekaj recimo temu intuicije. Ali pa sposobnosti opazovanja. Kadar obstaja dvom, pač psa ne prodaš.
Sicer pa obstaja tveganje prav pri vseh kategorijah bodočih lastnikov, kar se mene tiče so mlade družine še najmanj tvegane. Vsaj jaz sem imela zelo dobre izkušnje z njimi.

Mogoče bi pa razmislila tudi o španskem ali angleškem hrtu?  :)

Ti so doma prave lenobe, izredno nežni in crkljivi do nezavesti. Večinoma rabijo samo normalno količino sprehodov (so mnogo bolj mirni in leni od italijančkov ali whipetov) , glede dlake povsem nezahtevni. Moja hči in hrtica sta se čisto zaljubili :D  Imam izkušnje z mnogo pasmami in otroci in opažam, da nežni otroci in (veliki) hrti imajo neko posebno kemijo  :-*
Res so večji, ampak ne zasedejo nič več prostora v stanovanju kot pudelj (imam izkušnje z obema).

Mogoče pogledaš na www.hrtjisvet.org  ;)

Galgi so še kako aktivni in strastni lovci. Kar pomeni, da ga izven varno ograjenega območja ne moreš imeti spuščenega. Poleg tega imajo zelo grdo navado ščipanja med dirjanjem in je nagobčnik pri prostem dirkanju nujna oprema-a to ni nič tragičnega, samo bohnedaj brez nagobčnika, ker so že večkrat šivali zaradi ščipanja. Hrti imajo zelo tanko kožo.

Tek je sestavni del galgovega vsak dana, so super za hribolazenja, tekaški partnerji, tudi za agility in razne pasje športe ob pravi motivaciji.

Veliki angleški hrt-greyhound pa je navidezno len in večina jih na povodcu res lepo hodi in se v hiši premikajo iz enega boka na drug, ampak so tudi spumpani na lov malih živali, vrečk in tudi njih izven ograjenega prostora ne smeš spuščat.

Je bilo že preveč naluknjane kože, majhnih psov, ki so v očeh upokojenih tekmovalnih greyhoundov plen, ko so lastniki pozabili, da morajo dat gor nagobčnik, ker tudi greyhoundi radi poščipajo in da zraven majhnih psov sploh ni varno spuščat greyhoundov, kaj šele skupino greyhoundov. Dnevni šprint v ograjenem prostoru, pa so srečni.