mojpes.net

VSEM EN LEP POZDRAV!

 Odločila sem se odpreti novo temo , kjer naj bi se predstavili slovenski vzreditelji s svojimi zgodbami. Rahlo sem že sita tega , da nas vsi bašejo v isti koš z preprodajalci in drugimi zaslužkarji. Je pa tudi res , da je še vedno veliko slovenskih vzrediteljev , ki jim je res samo za denar.
 Moram reći , da smo tudi mi kupili našo prvo psičko "samo zase". Kake razstave in pa paritev.Kje pa!!!  Ker pa smo bili amaterji kar se psov tiče , so nas "strokovnjaki" prepričali , da je zdravo za psičko , če ima vsaj enkrat mladičke. Potem pa paritev. Iz prvega lagla smo doma pustili Samsona. Izredno lepega samčka , ki je začel na razstavah kaj kmalu zmagovati. Takrat sem se odločila , da bom to pasmo pripeljala na sam vrh evropske in svetovne kvalitete. Moram reči , da mi to kar dobro uspeva. Zmagujemo po razstavah doma in v drugih evropskih državah. Nemške doge "from Valvasor's Land" pa poznajo vsi večji rejci nemških dog po svetu.
  Vzreja pa še zdaleč ni lahka stvar , čeprav si ljudje mislijo vse kaj drugega. Če si pravi vzreditelj ti je zelo pomembno , kam gredo tvoji mladiči. Moraš biti v stiku s novimi lastniki in jim pomagati , kadar pride do kakih težav. Pri nas se nihče ne more dogovoriti za mladiča , brez da bi prej prišel na temeljit razgovor.  Precejkrat pa se je zgodilo , da mladiča niso dobili za noben denar. Se pa tudi jaz zmotim pri oceni človeka. Name so naredili dober vtis, vse so vedeli in znali delati s psom. Pa sem že tri moje mladiče vzela nazaj. Malo ljudi si predstavlja , kako je ko svojega kuža dobiš sestradanega , prestrašenega , ubogega ... Boli te srce , ko greš ponj in vidiš, kako te gleda misleč " zakaj si me pa dala?" Vsaj jaz sem to razbrala v njegovem pogledu.  
 Sedaj imam doma sedem dog. Šest je mojih , sedma pa je naša psička prodana v Avstrijo. Gospa z otroci si išče novo hišo v Nemčiji , pa me je prosila , če je lahko tačas Cleopatra pri nas. Ja , tudi zato smo vzreditelji. Vsi gredo na dopust na morje , samo jaz ostajam doma pri svojih psih. Po možnosti pa vzamem še kakega mladiča iz svoje vzreje , ko so lastniki na dopustu.
 Pa saj se ne pritožujem , saj sem samo to izbrala. Res je veliko dela ,truda,stroškov,veselja in žalosti pri vzreji. Ampak največji užitek pa je , ko obiščem svoje kužke na njihovih novih domovih. Takrat me celo obližejo in od veselja ne vedo kaj bi.
 Torej , tako je to pri nas. Me pa žalosti , da si ljudje pod besedo vzreditelj predstavljajo samo trgovce in zaslužkarje.
Drži pa tole :PRAVIH VZREDITELJEV JE ZARES MALO!!!
 

Pozdravljeni,

Ovo mi se pa vse bolj dopada. Naša priča je skoraj enaka.

Začeli smo takole: dve leti smo izbirali pasmo in smo se do dobra informirali o vsem mogočem in nemogočem (in še vedno premalo-to danes lahko rečem). Izbrali smo basset hounda zaradi njegovega značaja in pre vsega zaradi hčerke, ki se je blazno - beri histerično - bala psov (sama ga je izbrala). Dve leti pa po je živio življenje kauč-pesa. Kako v Lendavi imamo razstavo, to verjetno vsi veste, so nas prijatelji prepričali, da ga razstavimo, kar je bilo bolj za hec kot za res. Takrat je v "hudi" konkurenci tri psa (kar ni danes ni malo) osvojil CAC, CACIB in BOB. Po pravici povedano sploh nismo vedeli , a še manj znali kaj to pomeni. Da ne duljim, danes imamo tri psa enega basseta (9 let) in dva beagla (mamo-4 leta in sina-15 mesecev) ter dva legla za sabo (drugo je staro 3,5 tedna). Z vzrejom smo začeli zaradi popularizacije pasme beagl, ker zelo malo ljudi jo pozna in na razstavah jih nisi srečal. Naša Coco je bila med prvimi redno prisotnimi beagli na slovenskih razstavah. Pripeljana je z Hrvaške in ko smo je vpisali v Slo. rodovno knjigo je dobila številko 16 koncem 1998 leta. Toliko o prisotnosti in popularnosti pasme. V drugo leglo smo privolili zaradi pritiskov potencialnih kupcev. Ko te "nadlegujejo" par mesecev popustiš. Skrbno izbiramo nove lastnike rajši z kužijem počakam par mesecev, kot da ga odam ne pravemu. Vsaki potencialni novi lastnik je seznanjen z našimi pogoji in če se strinja kužija lahko dobi, če pa ne, mu se zahvalim za povpraševanje in kuži ostaja pri nas doma. Prveč rada imamo te majhne kepice, da jih lahko odamo samo tako. Toliko o vzreji in našem stavu do nje.
To je naš pot v kinologijo in ni mi žal.

Za informacijo: živimo v trosobnem stanovanju na drugem nadstropju v bloku in imamo tri otroka, kar pomeni 5  dvonožnih "živina" in trenutno 6 štirinožnih. Prav lepo se imamo.

Lep pozdrav iz trenutno sončne Lendave

Zdravo!

Malo me je začudilo, da tema ni preveč zanimiva za pisanje. Verjetno bi se našlo dosti zanivih zgodb. Vzreditelji poznamo dosti zanimivih, zabavnih in pa tudi žalostnih zgodb. Res je najbolj zanimivo pričakovanje naraščaja, potem pa pridejo skrbi:
kako bo z mladički, bodo vsi zdravi, bo s psičko-mamo vse v redu? Mene ponavadi najbolj skrbi za mamo, saj je ona zame na začetku najpomembnejša, šele potem mali nergači. Potem pa skrbi s prodajo in novimi lastniki. Najraje imam take, ki so že imeli psa in poznajo "pasje življenje". Najbolj pa so me presenetili takšni kupci, za katere sem bila na začetku prepričana, da ne bodo zmogli, pa so se sijajno ujeli. Trudim se, da bi biladosegljiva za nasvete, če lastniki tako želijo.In potem, ko vsi mladički oddidejo in ostanemo "sami" se nam še en lep čas zdi, da nam nekaj manjka. Najbolj pa smo veseli pošte ob novem letu ali božiču, ko iz kuverte najprej potegnem sliko nekdanjega mladička s pozdravi cele družine.
In potem pomislim, da se je vse to začelo čisto slučajno, ko sem napoti iz trgovine srečala na cesti "zdolgočasenega " bokserja, ki si je zaželel malo družbe.
In pogosto vprašanje znancev, prijateljev: "jaz že ne bi imela mladičev, ker jih nebi mogla dati stran".
Je re, da je hudo, ker  ti en "posebni" zmeraj  zleze pod kožo.Je pa tudi tako, da mladički enkrat morajo odditi, mi pa imamo srečo, da preživimo srečne urice z njimi, brez skrbi, da si damo "duška", potem pa se spet posvetimo odraslim psom, ki so doma in vse je po starem, do naslednjič....

Živjo,Slavi in ostali.Sodeč po zastarelosti teme,lahko rečem samo dve:ali je nezanimljiva,ali pa nas je dobrih rejcev (ne po kvaliteti psov)zelo malo.    Za vzrejo sem se odločil zaradi velikega veselja do psov.Sedaj imam dva ,ki pa nista mojadva prva.      Kot vidim ,ni samo moj največji problem pri vzrji,- oddaja mladičkov.    Ko si izberem že prej previrjene kupce,jim polek mladička dam še kup napotkov in gradiva,polek teg ,pa sem jim vedno na razpolago,za vsakeršno pomoč. Izkazalo se je že,da ni najboljši lastnik tisti,ki sem bil najbolj navdušen nad njim.Stem,da imam kar težavno pasmo,(Aljaški Malamut) imam pri iizbiri kupcev še toliko težje delo,saj tak pes ni za vsakogar,najmanj pa za novega lastnika,ki nima izkušenj in bi mu bil prvi pes,kot sem že omeni vrubriki-o pasmah.  Če pa govorimo o zaslužku,dobro vemo da ga z pravilno vzrejo NI.  Naj vam povem še eno zgodbico.  Začelo se je pri lanski paritvi.Ker moj samec ni mogel opraviti sam,sem se odločil za umetn paritev,pa tudi iz tega -nič,ni se prijelo.Pri naslednji gonitvi sem ponovil umetno paritev in čez 60 dni so na svet pokukali štirje krasni mladički.Nekaj dni kasneje,se mi pes ni več vzdignil na noge.Vnela se mu je  prostata,za povrhu,pa še ledvice,psu je zrastla temperatura na 40 st..itd.Pri starosti psičkov mesec in pol,driska ki se ne neha.Pse mi je nekdo zastrupil,tako nas je bilo sedaj pri veterinarju kar 7 z mano vred.Psički so dobili nove lastnike,nekaj dni kasneje pa je moj Arti preživel še torzijo,ti Slavi veš kako to zgleda. Pa naj še kdo reče koliko sem zaslužil z mladički. baj baj ARTI

ja, pa res...

dejte se no vzreditelji malo zmigat, pa napište kaj. Na primer tudi kako luštno stvar, da se ne boste samo slabih spominjal. Recimo  ::)  ::) ::) kako o tem, kako ste mogoče vse "zasrali" pri prvi kotitvi pa se je vseeno srečno končalo (to recimo mene najbolj skrbi, da ne bom pol stvari pozabil ko bo treba ukrepat enkrat, hehe)

Aja, Slavi, pa tle kej o tamalih napiš, kaj ga kej biksajo krti mali. Aja ti je pc crknil, no, pa kdo drug.
čau,
Aleš

Lepo pozdravljeni.
Ker sem relativno nova članica foruma, zdaj intenzivno prebiram dosedanje zapise.
Vesela sem, Valvasor, da si začela s tako zanimivo temo, ki je večina pasjeljubcev ne pozna preveč dobro - življenje vzrediteljev.
Tako vsaj malo resneje dobimo predstavo o vašem vloženem trudu in času. Škoda le, da ta na to temo noče biti večjega odziva.

LP, Petea

LP za vse!
 Naj takoj napišem, da nisem vzrediteljica (ne štejem tistih nekaj mačk,papagajčkov,kurin zajcev) in da zgodbica, ki jo bom napisala ne leti na nobenega vzreditelja iz Slovenije ali bližnje okolice.
Prijatelji so si po žalostnem dogodku zaželeli psa. Ko končno najdejo mladička jih ovira daljina. Ponudim jim svojo pomoč, da ga grem na njihov strošek iskat. Večer preden sem odšla na dolgo pot, sta mi prinesla kupnino, denar za na pot, hrano in ostale stroške. Ko sem po naporni vožnji prispela k vzreditelju, so me sprejeli odprtih rok. Postregli so me spredaj in zadaj. Vsi v familiji so bili krasni ljudje. Čeprav mi nekatere stvari niso bile najbolj všeč, sploh pa tisto, da so mladički bili v pesjaku v najhujši zimi, nisem komplicirala.Čeprav bi morala. Čeprav tistim parim zbitim deskam skupaj, težko rečeš pesjak. Prej šupa.Ampak jezikovne ovire, naj jim bo.Mladička sem popokala v avto in odbrzela  po najdaljši poti proti domu, saj me na prvem mejnem prehodu niso spustili čez mejo(ker ni bilo dežurnega veterinarja) zato sem naredila 300km dolg ovinek do drugega prehoda, kjer je šlo vse bp. Naslednjo večer je bil mladiček pri svojih novih gospodarjih.   Vprašali se boste kakšno zvezo ima vse skupaj v tej temi.  Tukaj se začne zgodba o vzreditelju. V oglasu je vzreditelj ponujal vrhunsko in kvalitetno leglo. Po telefonu se je hvalil kam vse so šli njegovi psi( eden v Split , drugi celo v Celje). Kakšne vitamine jim je vse dajal, kvalitetne brikete, dodatke k hrani, cepljenja in da ne naštevam. Že ko je vpisoval podatke v zdravstveno knjižico in se je zmotil, je brez malo sramu potegnil ven drugo zdravstveno knjižico in vanjo vpisal pravilne podatke. Pogledala sem noter in videla, da je bila knjižica opremljena z vsemi potrebnimi cepljenji. Psu sem dala tableto pratela. Pri njegovem prvem blatu so ven prilezle tudi majhne bele trikotne živalce.  Ko sva prispela v Lj je najprej obilno izbruhal veloko gmotno kepo. Šele nato je malo pojedel in veliko pil. Čez čas, ko smo čakali, da se mu zaceli ušesek, ki naj bi mu ga razcefrali v leglu, smo šele ugotovili, da je mladiček z enim ušesom gor, drugim dol. Veterinarjevo strokovno oko je ugotovilo, da je bilo kupiranje opravljeno nestrokovno in v domači delavnici. Z drugimi besedami, škarjami in nožem, kar doma.Zaradi podedovane napake ima kuža danes kar nekaj težav pri dihanju. To, da mladiček ni poznal  avtomobila,v stanovanju se ni znal obnašati (kljub temu, da ni bil več rosno mlad mladiček), da ni poznal briketov  nima smisla razpravljati. Njegova socializacija pri vzreditelju je bila na psu.
Iz mladička je zrasel v ponosnega mladega kužka, s fantastičnim karakterjem in obnašanjem. Lastnika sta vanj vložila ogromno dela in truda, ljubezni in potrpežljivosti.
Verjamem, da je vzrejanje huda in trnova pot.  In občudujem vsakogar, ki si upa po tej poti.In že sedaj vem zase,če bom šla po tej poti, da naših mladičkov ne bomo prodajali naprej(razen tistih, ki so že obljubljeni), ker bodo vsi ostali doma.
Ampak, ali je res lahko vsak vzreditelj z vrhunskim in kvalitetnim leglom? Zase že vem, kakšno je kvalitetno leglo. Zanima me samo kaj je tista pika na i, da je leglo vrhunsko?
In še to.Ko sem preverjala ali je kakšen od njegovih mladičkov res šel v Celje, sem bila nemalo presenečena. Še bolj pa sem presenečena, ker je ta isti vzreditelj kar dobro zapisan v očeh nekaterih ljudi pri nas.
Vsem pravim vzrediteljem želim uspeha in sreče, ter da bi bil njihov trud poplačan na tak ali dragačen način.
LP,Miša

Zivjo!

Upam, da je tema se aktualna!
Imam namrec eno vprasanje za vzreditelje in sicer kako gledajo na to ce je kupec doma "dalec stran" in se o vsem (kaksni so mladicki, kaksni so starsi ....) pogovarja po telefonu, se pravi ne pride kuzka pogledat ampak mu ga vzreditelj poslje po avionu?
je to obicajno? lahko tu govorimo o zaupanju vrednih vzrediteljev  ali se tu bolj kaze denarni interes?
Prosim, povejte kako bi ravnali vi ce se vam oglasi nekdo iz Francije na primer?

lep pozdrav vsem

Jaz imam npr. s kupovanjem psa na Hrvaškem zelo slabe izkušnje. Vse bolj se mi namreč dozdeva da 'Slovencem ne prodaju'.... Pa še nekaj je. Ko se pogovarjate z vrediteljem, se delajte čimbolj nevedne o vsej stvari, o vzreji, kako more bit vse to, o ceplenjih, o psih, ne sanja se vam, čimbolj se neumnega nardit, kot da bi iz Marsa padl. Bol se pametnga delaš, več možnosti maš da mladička nikol ne boš dobil. Na konc morš že skor prost vzreditelja da ti ga proda. Svet je nor. Pa lep pozdrav.

No, jaz imam pa malo lepse izkusnje s tujimi vzreditelji. Kontaktirala sem jih mnogo, pa recimo, da sem na koncu pristala na treh (dva v Nemciji, eden na Nizozemskem). Vsi trije so mi ze takoj po prvem kontaktu poslali rodovnike in ocenjevalne liste z razstav ter vse zdravstvene dokumente (rezultate slikanja kolkov in ocesnih testov s podpisi veterinarjev). So pa vsi trije zahtevali, da pridem po mladicka sama, izberem pa ga lahko po slikah in glede na njihove nasvete. Meni so takrat vsi delovali posteno, dva sem tudi srecala osebno na razstavi in se z njima pogovorila. In glede na to, da so njihovi mladicki prodani po celem svetu mislim, da se jim taksna prodaja ne zdi nic nenavadnega. Naj tudi povem, da sem cisto slucajno izvedela, da me je eden od vzrediteljev preveril preko lastnika kuzka iz njegovega prejsnjega legla, ki zivi v Avstriji in je reden gost slovenskih razstav. :D Tudi prav, saj sem tudi jaz njega preverila podolgem in pocez! ;D
Sicer pa lahko vzreditelja preveris tudi tako, da kontaktiras pasemski klub v tisti drzavi in povprasas o njegovi vzreji. Mogoce pa je ze kaksen kuza iz njegove vzreje tudi v Sloveniji!

Kaj bi storila jaz, ce bi bil kupec iz tujine? Edina moznost, da bi dobil mojega mladicka je, da bi prisel na obisk. Ali prej, da ga izbere in potem mladica dam na letalo, ali pa pri starosti za oddajo. Sigurno pa brez osebnega stika pri meni ne bi slo! lp

Oba psa sem kupila v tujini. Do obeh sem prišla preko telefona in oba sem šla iskat sama.
Vsa naša kumunikacija je potekala preko telefona in elektronske pošte. Osebno se nismo poznali.

Je pa res, da sem do obeh vzrediteljev prišla z referenco osebe, ki sta jo vzreditelja poznala in imata o njej zelo dobro mnenje.

 
Zivjo!

Hvala za vse odgovore, Kaja, se popolnoma strinjam s teboj!
Vprasanje sem namrec zastavila zato, ker sta prijatelja (iz Amerike, trenutno zivimo vsi v Franciji) kupovala psa in to zelo redko pasmo Maremma Abbruzze. Tako sta nasla vzreditelja iz Italije, s katerim sta kontaktirala, vendar je po moje tudi ta kontakt bil bolj tako, saj so se med seboj sporazumevali v zelo polomljeni francoscini. Vzreditelj jima je zatrdil, da so psi vrhunski, imajo vse preglede.... ter jima ga po treh kontaktih ki so bili opravljeni v roku dveh tednov letalsko poslal po avionu.
Sama se grozno razocarana nad obema, nad vzrediteljem, ki cetudi ima dobre, zdrave pse (psicka ima danes veterinarski pregled) se ni niti pozanimal kaksna sta nova lastnika (ki pa nimata pojma o pasji vzgoji in je to njun prvi pes- on je bil zelo zelo skepticen, ker o psih res ne ve nicesar, ona pa si je samo grozno zelela to pasmo in kot tolazbo mozu dejala da se bosta pomenila o vsem ko bo kuza prispel) in nad novima lastnikoma zaradi vsega zgoraj napisanega.
Sama sem jima poskusala odpreti oci, da imeti psa, zdravega lepo vzgojenega psa ni enostavno, pa sem naletela na gluha usesa.
Ko je psicka prispela na letalisce (povsem dehidrirana, prestrasena, zelo zasopla....) je "ona" ugotovila, da pa je to malo velik kuza (saj je ze pri starosti 2 mesecev velika kot moj 2 leti star beagel) in da bi ji mogoce pri starosti 6 mesecev dali injekcijo da ne bi vec rastla (ker to baje veliko pocnejo v ZDA)......

Se opravicujem, ker sem se tako razpisala, a sem res tako razocarana :'( :'( >:( in mi je tako zal tega kuzka in vseh kuzkov ki pridejo v novi dom kot lepe male kepice po kaksnem letu pa pristanejo v raznih zavetiscih ali pa kar na cesti ,ker so "popolnoma nemogoci, nevzgojeni, agresivni......." psi!

lp

Živjo!
Jaz imam pa tole izkušnjo: ko sva s fantom izbirala psa, sva preko interneta končno našla leglo (ker te pasme- fr.buldogov lani skoraj ni bilo, eno leglo sva zamudila) in sicer v Novem Sadu. Najprej smo se pogovarjali preko e-pošte, potem po telefonu, tako da smo se že kar dobro poznali. Vzreditelj ni hotel niti slišat o tem, da bi psa poslal v Slovenijo, čeprav so nama vsi govorili, če sva zmešana, da se bova po psa vozila v Srbijo, to je takoooo daleč  :-\ Pa tudi midva sva hotela videt celo leglo, pasjo mamico in dom, kjer so se mladički skotili in živeli. Na koncu se je pol naše familije napokalo v kombi in smo šli na izlet  ;D Vzreditelj je bil ful prijazen, cel kup napotkov sva dobila, videla celo leglo plus Bubinega očeta in celo babico in dedka  ;D  ;D Tako da nama res ni bilo žal poti. Nama je pa vzreditelj povedal, da ne ve, kaj naj naredi z eno psičko, ki naj bi jo vzel en Američan. Gospod namreč ni bil pripravljen leteti v Evropo. No, kot se je izkazalo kasneje, je ameriški gospod ni dobil, ker se mu ni dalo priletet v Srbijo, vzreditelj pa psa ni hotel poslati, ne da bi vedel komu.
Če bomo kdaj imeli mladiče, bom sigurno najbolj tečen človek pri spoznavanju bodočih lastnikov  ;D in spraševanju vseh sort malenkosti. Ker take male kepe ne bi dala v roke ravno komurkoli.

Pa brez zamere, če sem bila malo predolga  :-[

Lp,
Tina

Sva ze dve! ;) Pa upam, da je taksnih ljudi vse vec. Mene je vzrediteljica (ta, pri kateri sem potem vzela psa) sprasevala vse zivo, pa zgleda, da sem ji bila kar vsec, ker drugace ne bi dobila edine, tezko pricakovane psicke v leglu.  :-* lp

LP za vse!
Ko nas Valvazor dobi v roke nam bo vsem navila ušesa!
Glede na temo, ki se je razvila tukaj, bi jo bilo bolje preimenovati v zgodbe o vzrediteljih!
Se pridružujem mnjenju TineZ in Kaje. Tudi jaz bom pri izbiranju novih lastnikov zoprna. Mogoče tako zelo, da mi bodo čez mesec dni mladička  sami vrnili!
LP,Miša

Tale 'zoprnost' mi je padla v oči, namreč tudi sam sem je bil deležen in se mi je vzreditelj s takim načinom zelo uprl. Že ko se je rokovala z menoj, mi je roko tako stisnila, da sem mislil, da mi bo kri pritekla izpod nohtov :-X Sem v bistvu že kar vedel, da se ne obeta nič kaj dobrega ::)

1. zoprnost mi gre na živce, pa ne samo meni
2. ne vem zakaj je treba bit zoprn!? , če je kandidat za bodočega lastnika v redu in veliko ve
3. s tem se samo izgublja dobre bodoče lastnike in na koncu mladiček prav zaradi te 'zoprnosti' vzreditelja pade v slabe roke, kajti tudi slabi lastniki so zoprni
4. malo več zaupanja do bodočih lastnikov prosim

Chris!
Ko boš sam enkrat imel leglo, boš razumel.
Vsak dober vzreditelj se zaveda dejstva, da dober lastnik in skrbnik psu ni lahko biti. Vsi mi, ki se trudimo za svoje pse in se za njih vsakodnevno odrekamo, mislimo, da noben ne more biti tako dober lastnik kot mi sami. Zato skrb!
Ker, ko enkrat veš veliko o psih, šele takrat se zavedaš vseh problemov s katerimi se bodo bodoči lastniki morali spopasti. Česar pa ni nujno, da se novi lastniki zavedajo sami!
Seveda je veliko lažje, če svojeg mladička oddaš lastnikom, ki so prej že imeli psa, kateremu je bilo pri njih lepo, je bil zdrav in zadovoljen, če pa so imeli še isto pasmo psa povrhu, pa toliko bolje.
Jaz sem za obem mojima malima, ko sta šla od doma, jokala ko dež. Pa sta oba šla k mojim prijateljem, za katere sem vedela, da bodo lepo skrbeli za novega člana. Vendar, ko gre otrok od hiše, za katerega sem bedela 3 tedne in 2 meseca spala samo 5 ur, kateri je zrasel gor iz mojih naporov in skrbi, solza ni moč zadržati.

Zato bodi VESEL, da si svojega psa kupil pri vzreditelju, ki mu je mar do mladiča, ki ga je vzredil. Če ti gre pa to na živce, pa drugič zavij h kakemu preprodajalcu, ki bo komaj čakal da se že spokaš z malim vred!
Jojj!  >:(

Dunja,
Vem, da je težko oddati mladičke vendar, če ti je tako zelo težko, potem jih pa ne oddaj in jih imej za sebe. Zoprnosti res ne potrebujemo!

Nekaj drugega je spoznati bodočega lastnika, ga povprašati, ga seznaniti, ODGOVARJATI TUDI NA NJEGOVA VPRAŠANJA, biti z njim odkrit, navezati z njim prijateljski odnos in če je ta v redu se potem z njim tudi dogovoriti za mladička. Ne pa biti zoprn in to tako, da bo mladička kar sam nazaj prinesel, kot je dejala neka vzrediteljica tukaj, lepo vas prosim, kam pa pridemo. In ja mladička bom kupil pri 'nezoprnem' vzreditelju, ki bo sposoben normalno komunicirat, preprodajalci pa na tem svetu zame nimajo prostora.
Lep pozdrav

Sicer pa…..mislim, da je bila tukaj beseda 'zoprnost' narobe zastavljena. Namreč zoprnost ni enako SKRB. V tem primeru se situacija povsem spremeni in to na bolje. Jaz pa sem res govoril o pravi ZOPRNOSTI, s katero sem se srečal  pri dveh vzrediteljih.

In to zato, ker sem postavljal določena vprašanja, od tega zakaj so se odločili za določenega plemenjaka, ali so naredili kakšen izpit s psom, mogoče obiskovali razstave, do tega zakaj sploh imajo leglo. Odgovora nikoli nisem dobil, za nameček pa je vzreditelj postal še zoprn. Tudi vem zakaj, ker so bili vsi odgovori negativni in ker so jih vprašanja presenetila. Sicer pa sem odgovore poznal že prej. Na razstave niso hodili, za plemenjaka so se odločili, ker je pač najbližji pes iste pasme z rodovnikom v mestu, za leglo pa zaradi tega, da bo psička pač enkrat kotila, pa še nekaj malega bodo zaslužili.
Pri drugemu dolgoletnemu vzreditelju iz tujine pa se je šlo največ zato, ker se nisem strinjal s predplačilom – za rezervacijo. Namreč rekel je, da naj bi s predplačilom dokazal da sem resen in da bom mladička 100% vzel. No ja, njegova stvar, če na tak način išče dobre lastnike. Kakovostni mladički ne rabijo predplačila za rezervacijo, ker so takšni mladički s strani tistih, ki vedo kaj in zakaj jih hočejo zelo iskani. lp

Missa, Valvasor ne bo nic jezna, saj vidis, da ni kaksnega posebnega zanimanja za temo s strani vzrediteljev! ;D

Chris, jaz sem vesela, da nisem dozivela "zoprnosti" vzrediteljev, kako bom pa sama oddajala mladicke (ce jih bo psicka sploh imela)je pa seveda druga zgodba. Vsaj za dva vem, da bosta sla v najboljse mozne roke (ker ze vem kdo ju bo hotel imeti  ;)), tretji bo ostal doma, vec pa recimo, da jih ne bo, ker imajo siperke zelo mala legla. Ce pa bo se kaksen vec se bo moral potencialni lastnik kar potruditi, da ga bo dobil. Je pa res, da se za leglo ne bi odlocila, ce ne bi imela kaksnega mladicka ze vnaprej oddanega, saj ni posebnega zanimanja za pasmo. :-\ lp

LP,vsem!
Kaja, tudi sama upam, da ne bo huda. In molim, da sem večja od nje, da ne bo dosegla mojih ušes!
Chris!
Načeloma na take poste , kot je tvoj ne odgovarjam, ker pa vidim , da si se v temo vključil brez, da bi jo celotno prebral, bi ti rada dobronamerno svetovala. Ti pa lahko po želji to tudi prezreš. Kot prvo, vsi sodelujoči tukaj pišemo v šaljivem tonu (razen tebe).Naše zgodbice so bolj za smeh in popestritev teme, ki je obležala pod debelim kupom prahu. Kot drugo, nočem te žaliti ali s tem misliti kaj slabega ampak, na tvojem mestu bi drugič dobro premislila preden bi kakšnega "starega" in spoštljivega forumovca poslal srfat kam drugam. In ne nazadnje, bi se na tvojem mestu vprašala, kaj hudiča je narobe z menoj, da mi še "hrvat" noče prodati psa. Škoda, da se ne more javiti v tukajšnjo temo, bi bilo prav zanimivo slišati tudi njegov vzrediteljski pogled. In čisto na koncu še to, če bi količkaj zbrano prebral naše poste bi ugotovil, da nihče od nas ni vzreditelj psov, še najmanj pa jaz, ko si me že tako nečastno ven potegnil, za opravljanje! Ti oprostim , ker si novi na forumu in upam, da se boš s časom naučil lepega internetnega obnašanja.Upam, da boš moje skromne opazke vzel kot dobronamerne, brez nepotrebne žolčne debate. Sicer pa sem tudi sama na forumu dokaj sveža in se sproti učim in svoje napake tudi priznavam. Enako bi svetovala tudi tebi!
LP,Miša

moje izkušnje z hrvati so odlične. obe rodovniški dobermanki sem tam kupil. prvi vzreditelj mi je prodal odlično psico, sam jo je hotel obdržat, samo je takrat šel v akcijo Nevihta in ni bilo pogojev. Z drugim, vzrediteljem pa sva razvila pravi prijateljski odnos, slišiva se enkrat mesečno, se pogovarjava o razstavah, dobijih in o vseh pasjih zadevah. letos grem verjetno kar na obisk, čeprav je kar daleč, v vzhodni slavoniji. sem pa bil do njega kar zoprn jaz na začetku. ga spraševal o vseh možnih stvareh ( o psici in samcu). sem pač do določene mere bil previden, da slučajno ne nasankam. pa hvala bogu nisem. tak da se kar strinjam z Chrisom.

Ja Chris,
Dunja ti je lepo povedala, ko boš enkrat imel svoje leglo, nad katerim boš bedel,
pa malo spal,
pa jedel kadar bo čas,
ne kadar boš ti lačen, takrat se še enkrat vprašaj zakaj je lahko vzreditelj zoprn.
Normalno je, da bodočega lastnika preveri, saj je v njegovem interesu, da gre mali v dobre roke.

In ne, ni me sram povedat, tudi jaz cmeram, ko gredo malčki od doma.

In ne govori, da naj ostanejo doma saj to ni cilj vzrediteljev.


Moram pa povedat, da sem  imela izredno srečo pri nakupu svojih psov. Sem naletela na vzrediteljico katera ima res posluh za pse.


In ko je jokala kot dež, ko je oddajala svojo malčico sem morala pohiteti,
da sem pravočasno šla v avto, ker če bi ostala samo še minuto  bi jokala z njo skupaj. Vidiš Cris tudi taki smo nekateri.

erika,
Sem že povedal, da sta zoprnost in pa SKRB dva različna pojma ::) Na prvi pojem sem naletel jaz, SKRB pa je itak obvezna.

Missa,
Ne vem če ravno pišete v šaljivem tonu, tale post je zelo napadalen (le kakšne pse imate?), iz miške delate slona  in tisto o 'zoprnosti' tudi ne morem vzeti kot šaljivo, ker se take stvari DOGAJAJO. Če pa Vas zagrabi šala pa se pojdite šalit na forum ŠALA ali kaj podobnega, tukaj se RESNO debatira o psih.

Kar se pa tiče OTROČJE opazke 'da mi še Hrvat noče prodati psa', no ta je pa že malo huda za Vašo SPOŠTLJIVOST, kot sami pravite. Sem namreč lepo povedal za kaj se je šlo.

In ja poznam tudi zelo zelo dobre vzreditelje in ki znajo lepo komunicirat in JA so iz Hrvaške. Sem pa pri nakupu pazljiv, kot sem že rekel in postavljam tudi jaz vprašanja, pa če je vzreditelju prav ali pa ne. Aha, in v primeru nakupa psa vnaprej ne plačujem! lp

   Ojla!

   Punce, najbolje da v nedeljo 28. 3 ostanete doma, ker jaz zasigurno pridem v Ljubljano ;D ;D ;D ;) ;)  Nič nisem huda.  :-* :-*
  Moram pa povedat, da sem sama včasih ZELO zoprna, kadar gre za moje mladiče. Sicer sem to že napisala v prvem postu in si lahko preberete.  
  Mislim pa , da psa kupujemo zaradi pasme same, ne pa zato, ker nam je všeč njegov vzreditelj. Bolj pomembno je , da ti le-ta zna kaj povedati in pokazati. Druga stran tega pa je, da je lahko vzreditelj pretirano prijazen ravno zato, da boš pri njem kupil psa. In kaj bi izbrali?
  Chris, mislim da ta , ki ga opisuješ, ne paše ravno pod ime "vzreditelj". Če so parili s prvim psom iz soseske, nimajo rezultato, izpitov...... pa verjetno pretiranega znanja tudi ne, če ti niso znali odgovorit na vprašanja.
   Plačilo rezervacije je pa kar praksa pri znanih vzrediteljih, oz. pri vzrediteljih , kjer se na mladiče čaka. Tudi pri nas se pse rezervira, ker drugače pač ne gre.  Takrat se napiše spol barva , kateri je v vrsti, .....in potem ne pride do neljubih pripetljajev. Torej, če si peti v vrsti za črnega samca in se jih skoti 5 , potem je jasno, kako to gre. Če pa nebi bilo reda, se pa kaj pomeša in že je zmešnjava.
Postavi se v kožo enega velikega vzreditelja. Ker ima uspešne pse, je zanimanje zanje veliko. Ljudje kličejo, pridejo na ogled in so 100% , da bodo mladiča vzeli. Potem pridejo drugi in vzreditelj jim reče, da so mladički oddani. Ko pa je čas, da grejo mladički  od doma, pa tistih prvih ni več na spregled. Potem pa ti drugi "kupci" slišijo, da se ta mladič zopet prodaja in izpadeš BEDAK!!! Mislim, da se strinjaš, da to pa ni fino.
  Je pa res, da smo vsi krvavi pod kožo". Tudi jaz , ti in vsi ostali imamo kdaj slab dan in smo zoprni. Takrat pa malo stisni zobe in premisli koga si prišel gledat- psa. Mogoče bo pa drugi vtis boljši  ;) ;)

  čAO-sLAVI
 
 

Njah mogoče še kaka beseda s strani vzrediteljice? Ok sicer sem vzredila šele 3 legla ampak vseeno.

Torej sem precej zahtevna, ko pride do novih lastnikov. Ti mi morajo dokazati, da si res želijo tega mladiča. Kot vejo in znajo.

Ker pa se na napakah učimo, lahko rečem zaenkrat samo za prvo leglo, da nisem čisto sure, da ima vseh 8 mladičev, ki so odšli od doma (ena je ostala) taprave lastnike.
Predvsem pa mi je prav groza, ker jih za polovico po 7 letih nevem kje so, to je so se preselili in niso sporočili novega naslova.
Tudi noben ni čisto zares ostal v stiku, kaj šele upošteval moje želje o posvetovanju pred vzrejanjem
Tako je en samček imel celo nerodovniška legla, ena psička pa bila parjena s spom, ki je iz linij, ki niso ravno primerne za kombiniranje. Rezultat je bil viden v mladičih, vnukih torej.

Drugo leglo. Sem bila še bolj zahtevna. Šli so v idealka domove. Stiki so al pa tud ne. Ampak imam čisto mirno vest.

Tretje leglo. Prvo te pasme v Sloveniji. Kljub mojim strašnim strahovom, jih je 6 odšlo v taprave domove, k tapravim ljudem, celo daleč stran v Poznan. En pa je še doma.
Moje zahteve v kupoprodajni pogodbi so še malo ostrejše kot pri prejšnjih dveh leglih.

Moje stališče je, da novi lastnik načeloma ne more izbrati mladiča po svoji volji, če niso tudi karakterno kompatibilni to. Lahko si naredijo preferenčno listo a dokončno dam jaz zeleno luč ali je dotični mladič primeren ali ne.

Kako sem pustila psičko na Poljsko? Enostavno sem prosila eno znanko tam, da je "prečekirala" to žensko. In sem bila zadovoljna z rezultatom.

Tako da...ja ko si v vlogi kupca, si definitivno v podrejenem položaju, če naletiš na resnega in vestnega vzreditelja. Če naletiš na zaslužkarja pa itak misliš da si boga za jajca prijel. Milo rečeno.


LP

Se bomo pazili Slavi! :D Ce najdem Misso ti jo pripeljem, da bos raje njo za usesa! ;)


To se mi zdi popolnoma normalno. Jaz sem oddajala drustvene pse in zaradi cisto vsakega oddanega psa ponoci nisem mogla spati, ker sem razmisljala, ce je sel v prave roke ali ne. Ja, in tudi jokala sem za nekaterimi, ki sem jih dalj casa spremljala in so se mi posebej prikupili. :'(  
Kaj menite, bi bilo bolje, da sploh nimam mladicev!?!?! ;D ::) lp

Valvasor, Sirtaki,
No z vami pa se zelo strinjam. Takšnih vzrediteljev bi moralo biti več. Mislim, da niste zoprni, SKRB jaz ne jemljem kot zoprnost. Da se vzreditelj prepriča o ustreznosti bodočega lastnika, to je nujno in te stvari so meni povsem jasne.



To je vse res kar vi pravite in res vnaprejšnje plačilo predstavlja najlažji način in zagotavlja nekakšno garancijo, da bo lastnik psa vzel. O tem sem veliko razmišljal. Samo poznam tudi enega znanega in kvalitetnega vzreditelja, ki odda 150 mladičkov na leto, pa se omenjenega načina ne poslužuje. Vsaj v primeru, ko je pri njem kupila mladička kolegica je bilo tako.

Torej, če pogledamo način, ki ste ga vi opisali še iz drugega zornega kota. Zakaj pa na koncu ni vzel mladička in je na vse skupaj pozabil? Najbrž ni bil dovolj resen, takšni pa so neprimerni! Če bi plačal, bi ga 'držalo' samo še to, da je plačal, kaj pa ostalo? Želja, resnost in vse to? Bolje, da si premisli sedaj, kot pa čez 2 leti! Saj je čudno, da se potem isti mladiček prodaja, prej pa ste nekomu rekli, da je že oddan, vendar to ni nič hudega! Pokličete tega kupca, ki se je prej zanimal za mladička in ga povprašate, če je še pripravljen vzeti mladička, da je bodoči lastnik zatajil. Če imate kvalitetno leglo to ni prav noben problem! To je moje mnenje in zase vem, če bom kdaj vzrejal, ne bom nikoli delal tako, ker bo kvaliteta jamčila za vse ostalo, s primernimi lastniki pa bom v rednih stikih tik od njihove zainteresiranosti do oddaje (vidim da tukaj mnogi vzreditelji popustijo) mladička in še naprej. V dobi interneta lahko gledaš sveže slike vsak dan, in si pišeš obvestila in vprašanja po emailu ali komuniciraš po telefonu ali se srečaš na razstavah. No kaj pa si vi mislite o tem načinu?

Jaz sem to 'zoprno' vzrediteljico po obisku pri njej vseskozi po emailu spraševal kako kaj psi, če se je psička že zgonila, če bo prišla na to in to razstavo, kako so se kaj tam odrezali in ostale 'piXdarije', pa mi ni odgovarjala. Se mi je že pri njej na obisku zazdelo, da je precej samo svoja in razburljiva, pa še pri vnaprejšnem plačilu sem zamočil, ker sem bil proti. Čeprav sem kasneje, ko sem videl da vztraja in me malo ignorira pristal. Za njo mi je žal, ker sem se zelo trudil in ker ima zelo lepe in kvalitetne pse.

Chris,
osebno te ne poznam, zato te po parih postih ne bom karakterno ocenjevala. Tudi ne vem katero pasmo psa si kupoval, če bi vedela vsaj to, bi o tebi vedela več. Ampak, si mogoče pomislil, da je s tvojim vedenjem kaj narobe, da z njim nisi uspel prepričati vzrediteljice da si prijazen, nežen človek, ki bo lepo poskrbel za oddanega mladička? Sicer pa se mi ne zdiš kot človek, ki bi jokal za mladiči.
Več kot očitno je, da si nam v svoji "zgodbi z vzreditelji" zamolčal veliko.
Če si kupoval vrhunskega psa pri vrhunskih vzrediteljih in če bi dovolj vedel o leglu (poreklu), iz katerega si kupoval mladiča, ti verjetno nebi bilo potrebno zastavljati vseh vprašanj, zaradi katerih si se (morebiti) ti zdel zoprn vzrediteljici, ki ti (kot praviš) ni več odgovarjala na e-maile.

T.i. nedeljskih legel je pa v Sloveniji veliko in če se javiš na oglas v Salomoncu, ki se glasi: Prodam nemške ovčarje, starša odl. - ne vem kaj lahko drugega pričakuješ! Nekdo, ki ve, kaj bi rad, se pozanima malo bolje, a ne?! Kako lahko potem zameriš lastnikom psičke, ki so si želeli imeti eno leglo z njo, samo zato da bo enkrat mamica.

Sama sem imela raznih bleferjev na telefonu na stotine, saj sem večim prijateljem jaz našla nove lastnike za mladiče iz njihovih legel. Polovice se znebiš, ko jih povabiš z družino na obisk. Drugih se znebiš s tečnimi in preciznimi vprašanji o psih (vzgoji, kako gledajo na pse, zakaj si želijo psa,...), od tistih, ki ostanejo, pa jih večina "pogrne" pri zahtevi za aro in omembi kupo-prodajne pogodbe. S tistimi, ki ostanejo, pa se lahko pogovarjamo zares  ;).

LP!
Ju-hu!Pa je tema le zaživela! Končno so se javili pravi vzreditelji! Jaz pa sem se bala, da bom ostala brez ušes!

Živjo Missa,
kje dobiš te luštkane smajlije?  ;) ;D

http://www.langkawi.dk/ (http://www.langkawi.dk/)
http://www.smiliemania.de/ (http://www.smiliemania.de/)
http://www.click-smilies.de/smilies_deutsch.html (http://www.click-smilies.de/smilies_deutsch.html)

prvi je missin vir. jim pa obcasno malo steka pejdz...
lp, m.

Hvala!  :D

    Ojla!

   Chris, to kar praviš kar drži. Če tisti niso prišli po psa, ker so neresni, potem je za psa sigurno bolje. Ni problem poklicat tistih drugih ljudi, ampak še vedno potem izpade neresen vzreditelj. In potem se pišejo take in drugačne stvari- kot tale naprimer, pa mi ni jasno kdo je bil res zoprn. A ti vzrediteljici , ali pa ona tebi. Tako to gre. Ko je eden mojih ( to so tisti, ki imajo moje pse) prvič kontaktiral z mano , na eni razstavi, sem se mu zdela tako zoprna, da je tisti trenutek rekel punci, da pri meni pa on že ne bo kupil psa. Potem se je začel zanimati drugje, sledil rezultatom in spraševal druge "kinologe". Pa so vse poti vodile k nam. Drugi poiskus je bil že boljši. Nismo štartali s : "Hočem psa, ki bo čimvečji in čimboljši!" , ampak z malo bolj pametnim pogovorom. Pa je padla odločitev: Psa bom sigurno kupil pri njej!   Pa moram reči, da je ravno ta pes od vseh samcev iz legla najnižji, ampak zelo lep. Torej, vsak je imel svoj razlog za zamero pri prvem pogovoru. Kar pa ti pišeš o "pogovarjanju" s tvojo vzrediteljico je pa malo neresno.  
  Želim ti več sreče pri naslednjem vzreditelju, neglede kje.

   Missa- Če pa misliš, da si lahko manjša od mene , moraš imeti pa v žlahti že skoraj pigmejce  ;D ;D ;D Ampak, majhna žaba  daleč skoči- lahko tudi do ušes!! ;D ;D :D :D

   Čao-Slavi

Dunja, sam sem drugače zelo resne, vendar prijazne in odprte narave, škoda da me ne poznate, mogoče se kdaj celo spoznamo. Oglasil sem se pa zato, ker se mi zdi dogodek prav smešen. Aha, pa kar se jokanja za mladiči tiče...sem moški ::) ampak ko sem se lani poslovil od psa sem krepko jokal!

Valvasor, ah saj ni takšnega problema, kot se zdi oz. kot sem ga naredil  ;D sploh ne! Samo človek se malo neumno počuti. Glej. 5 mesecev iščeš enega dobrega vzreditelja, ki vzreja takšne pse ki jih hočeš, kakovostne in je skrben. Vmes spoznaš par žalostnih zgodbic o dobrih vzrediteljih, ki so postali slabi, o trgovcih s psi, o farmah, do tega, da te hoče nekdo naplahtat in ti prodat slabega mladička >:(, ker je KAO lastnik, ki bi ga moral vzeti nepričakovano zbolel (standard ::) ), mladiček pa je že na sliki videti premalo hranjen, in po zadnjih tačkah umazan, ker se boks ali nekaj ni čistil  >:( itd. Dunja, zato sem bil zelo  previden in sem tudi zastavljal vsa mogoča vprašanja, od karakterja psov do vsega ostalega! Pogodba je zame obvezna, brez nje sploh ne kupim psa.

Kar se pa tistega o 'nedeljskih' leglih tiče, če je takšen mladič dovolj dober za razstave, sem takoj za! Samo pri angleških koker španjelih še žal nisem naletel na takšnega in tudi v Salamoncu ne brskam za psa.

No ko se ti končno že zdi, da si le našel tapravega, se začneš pogovarjat, vzreditelj pa iz pogovora v pogovor postaja vse VIŠJI. OK, potem se sprijazniš in rečeš, ok našel sem kar sem iskal, ne bom kompliciral sedaj zaradi vzreditelja, bom pa že malo potrpel, zraven pa se mu še dvakrat opravičiš za slabo hrvaščino in ga mimogrede povabiš naj se oglasi pri tebi doma na poti iz kakšne razstave, da bo videl kje bo mladiček živel in tako dalje. Potem se spet trudiš, odideš na dolgo pot do njega, da ga spoznaš, njega in njegove pse. Tam veliko izveš, psi so ti naravnost fantastični in rečeš, da bi pa želel mladička, ko bo leglo. Odgovora ne dobiš, vzreditelj ti reče, da odidi še na obiske k drugim vzrediteljem. Ok ni problema, oddideš domov, v naslednjih treh tednih obiščeš še dva vzreditelja, ker ti ni všeč, spet klicariš nazaj onega in mu pisariš, če lahko rezervira mladička pa naletiš na ignoriranje! Potem ti res ni nič več nič jasno, ampak ti je prav SMEŠNO!? Res ne vem ali sem jaz prehitro obupal, kar rad delam ali naj še naprej MORIM :P ali pa naj odidem raje drugam? Še malo pa bom šel direkt nazaj na vrate zvonit, če bo zaleglo  ;D ;) Ja in na koncu ti vse skupaj res postane zoprno :P in nezaupljivo kot da si se komu kaj zameril.

Živijo!

Chris, mogoče pa sploh ni na tebi napaka, ampak si vzreditelju enostavno zoprn(ne zameri). Ljudem je včasih že na pogled nekdo neprijeten, se pač zgodi.

Ne vem no, jaz bi vsekakor pogledala še kam drugam, mogoče čez kako drugo mejo, če pri nas v Sloveniji nisi nič našel. Vsekakor pa ne obupaj ;)

Hehe Erika potem ima grozno slab okus :D, mogoče sem bil tudi prelepo oblečen, ali pa nisem prišel s 'tapravim' avtom, čeprav je malo verjetno  ::) ;)

Mislim, da gre tukaj predvsem za ta problem, da nihče ni dovolj dober. Bomo šli še drugam ja malo na obisk. lp

LP,Valvazor!
Se opravičujem, če sem rekla kaj napačnega. Moja dogaška duša je mislila samo v pozitivnem smislu!
LP,Miša

  Ojla!

   Missa, saj nisem vzela zares  ;) ;) ;) Se me boš pa res že počasi začela bati! ;) ;)

   Chris, če boš pa še malo več napisal, te bo pa že katera povabila na obisk-hehe  ;D ;D ;D Mislim , da je Erika drugač mislila, da ji nisi bil všeč. Jaz tudi rečem Gospodom, da morajo priti osebno na obisk, da vidim, če mi bodo všeč. Potem se pa lahko menimo naprej. Pa marsikateri ostane brez besed  ;D ;D

  Čao-Slavi

 

Hehe Valvasor dobro ste to povedali  :D Počasi postaja že zabavno :D

Mogoče se pa kdaj vidimo na kaki razstavi.... samo takrat moram svojo lepotičko doma stit, da ne bo ljubosumja haha :D ;)

lp

LP!
Tudi jaz ne!
Ne, se bat!
Se še ni našel dogaš, ki bi se ga bala.
Bom pa stopila na prste, če se slučajno srečava, saj veš,uhe so paš uhe.In če ostanem brez njih, se zna zgoditi, da bom bolj slabo videla. Vidiš, tega se pa bojim.Hec pa mora biti, se ti ne zdi?
Pa  eno lepo nočko!
LP,Miša

   Ojla!

  Chris, upam, da ko se srečamo-pada kakšna kavica  ;) ;)

   Čao-Slavi

Chris,
moram ti priznati, da sem malo pošpijunirala za tabo in prebrala tvoje poste, iz katerih sem razbrala, da imaš kokerčka.
Prišla sem do zaključka, da si verjetno bil pri Maji (oprosti če se motim).
Če gre za njo, delno razumem tvoje stališče. Vendar, Maja se kot dolgoletni poznavalec te pasme dobro zaveda, da se pravih šampionov skoti malo. Mogoče 1 ali 2 na leglo, pa je lahko kombinacija še tako "dobitna". Taki kužki gredo ponavadi v solastništva, k prijateljem, najpogosteje pa ostanejo doma. Tako stališče vzrediteljev razumem, saj vsak vrhunski vzreditelj vzreja prvo svoj "vzrejni material" in le s težavo res vrhunski mladički "uidejo" k novim lastnikom, ki niso v direktni povezavi  z vzrediteljem, še posebej psičke.
Ti si pač želel razstavnega psa, kot si ji takoj pojasnil. Bolje tako, kot pa da bi ti "uturila" 2. razrednega mladička, a ne?

Sama sem tudi v svojem leglu (sedaj so pokavci stari 5,5 mesecev) hotela zadržati obe psički, ki sta že od micenega kazali velik potencial. Vendra z glavo čez zid ne gre - stanovanje je premajhno, tako da je srečni dobitnik ene od psišk moj prijatelj, bokseraš po duši  :).

Dunja,
z Majo sva govorila in sva se zelo zaštekala. Mi je delovala zelo v redu in skrbna. Vendar legla še ne namerava imeti prav kmalu. Pa tudi povedala je to, kar si ti (kar tikam) rekla, da ima legla redko, vendar takrat kvalitetno in da v bistvu ne ve kako bo z mladički, ker vedno obdrži nekaj zase. Razumljivo. Želim pa samčka. Tako da sva se zmenila, da se za enkrat posloviva, slišiva pa spet poleti.
Po drugi strani pa mi je ta vzrediteljica (ne bom o imenih tukaj), pri kateri sem bil povedala par pikrih na njen račun. In sedaj res ne vem. Pa saj ta je tako ali tako čez vsakega imela kaj za povedat, še Angleži ji hodijo v zelje, dooooh >:(
Očitno bom moral biti zelo zelo zeeeeloooo vztrajen, če bom hotel priti do takšnega mladička.
lp

Chris,
če še nisi kupil novega kokra... Zakaj pa nebi poizkusil kaj bolj drznega, naprimer, da pripelješ psa iz Anglije. Tako boš imel plemenjaka nove krvi, vsi ti bodo fovš, pa še vedno bo padla kaka paritev, ker je pri tebi vseeno ceneje, kot iti v Anglijo!  ;)
Če si se zares zapičil v idejo razstav in si siguren, da je to stvar, katero bi rad počel s svojim peskotom, pa poizkusi kaj "na veliko".
Čisto lahko boš pozitivno presenečen. Danes, v dobi interneta je vse toliko lažje...

Ja se super sliši ja, vendar mislim, da ni tako enostavno.  Sem tudi o tem že razmišljal. Samo kaj pa vem…v Anglijo, pomoje še raje na Švedsko! Tudi iz Portugalske pa Španije bi se dalo kaj zelo dobrega dobiti. Ampak si sploh ne predstavljam. Je res dolga pot do gor in bi me blo strah da me 'naplahtajo' pa mi prodajo ne ravno dobrega mladička, že vzreditelji imajo probleme, ko vozijo pse od gor, se sliši marsikaj, in tudi oni najboljše primerke obdržijo zase, normalno. Če prijateljsko ne poznaš vzreditelja, mislim da nimaš šans.

Je pa res, da bi bila tu, predvsem v Sloveniji kaka nova kri oz. linija zelo zelo dobrodošla. Hmmm problem je le ta, da kvalitetnih psičk primanjkuje, vsaj parti barv (dvo-trobarvnih) in tukaj ne bi imel s kom pariti ;) Mogoče bom malo bol drzen in poleti odpotujem v Firence na kakšen izlet, mimogrede pa se oglasim še v najboljši psarni angleških kokrov v Italiji Francini's in kaj pripeljem, bom zelo zadovoljen, če se me bo vzrediteljica usmilila ;)
lp

ajaa, ti bi bikolorčka rad mel.  :)
A Slavico poznas, iz Ankarana. Ona ma tut lepe kokrčke, pa bi ti lahko kaj svetovala.

Ja vem zanjo ja, samo jo ne poznam. Mislim, da ima samo enobarvne, rjave, če se ne motim?

Rjave in črne. vendar je sodnica in že dolgo vzreja, pa bi ti znala svetovati, kam in kako.
http://members.tripod.com/ankaranska/ (http://members.tripod.com/ankaranska/)

Aha, hvala, telef. je pa v Kinologu sem videl, mogoče še njo malo povprašam, da potem primerjam z nasveti ostalih kam ja in kam ne ;)

lp

Eno vprašanje za vzreditelje
Najboljši pes v leglu, z odlišnim razstavnim potencialom, ki ga žal ne mislite obdržati doma ( npr. prostorska stiska)
Pojavita se dva kupca za psa:
1. Priznan rejec, ki vam pove, da bo pes živel v pejaku, kakor tudi petnajst ostalih ki že živijo pri njemu ( vsak v svojem ). Obljubi da bo psa raztavljal  ter "reklamiral" vašo psarno z res vrhunskim psom.

2. Družina z vrtom dva otroka,  vedno je nekdo doma, pes bo živel v hiši, imajo že izkušnje s psi, vendar psa ne bodo nikoli razstavljali, to ni za njih, ne odobravajo razstav. Skratka pes bo šel na "kavč".

Komu boste prodali?


lp Larsson

To je čisto odvisno od pasme.

npr: maltežan ali pa čivava nista za v pesjak, NO pa je...

Larsson: jaz bi izbrala drugo možnost. Ker je psu vsekakor lepše z družino, otroci...kot pa vsak teden biti na razstavah.

Pa ta družina se vedno lahko premisli in psa pelje na razstavo. Ali pa ga vzreditelj sam pelje na razstavo  ;D

Jaz bi vsekakor izbrala drugo možnost.

Lp jana

Se strinjam z Bino  :) Važno, da je kužku lepo.

Lp,
Tina

Jessy, se razume, da maltežan in njemu podobni psički niso za v pesjak ::). Podal sem samo primer vzreditelj z več psi  -   ljubeča družina z veliko pozornosti in časa. Mislim da razumemo kaj je point vprašanja.  

lp Larsson

Tudi jaz se strinjam z Bino in se mi zdi, da bi bil pes ne glede na pasmo bolj srečen, če bi živel v družinskem okolju. Se mi pa zdi, da vsakega, ki ima lepega psa premami, da bi (vsaj) enkrat obiskal razstavo  :)

Pesjak ali ne pesjak, ni odvisen od pasme, sama bi zagotovo VEDNO prodala psa ZA NA KAVČ. Tudi velike pasme pašejo na kavč :)

Se strinjam!  ;D Vsak pes paše na kavč!

Z malo iniciative, se pa še tako "trde" pripravi do tega, da gredo sem ter tja na kako razstavo.

  Ojla!

 Se pridružujem vsem ostalim.  Mogoče bodo šli pa tudi oni kdaj na razstavo ;) ;)  Tudi nekaj naših je kupilo psa za na kavč, potem pa so se kar odločili , da gredo na razstavo. Nekateri zdaj skoraj na nobeni ne manjkajo ;D ;D ;D    So pa drugi, ki so rekli, da bodo razstavljali, potem so šli pa samo na eno razstavo in konec.
  Mogoče bi se pa lahko zmenil in psa ti peljal na razstavo???


  Čao-Slavi

Sigurno vsak pes paše na višji nivo, ravno tako velike pasme ;D

Valvasor, ja to sem tudi jaz rekel, pa sem od vzreditelja dobil odgovor, da to pa že ne gre tako, MOGOČE. Ali ja ali pa ne. Ne moraš kar z vsakim mladičem na razstavo, na razstavnega mladiča se čaka tudi po več let. Heh, sedaj pa ne vem, ali se to samo meni dogaja ali imajo nekateri vendarle 'svoje muhe'...

Larsson sem pa absolutno tudi jaz za 2. možnost!

Ja slika je pa nekje ostala, bom še 1x poskusila ;)

[attachment deleted by admin]

Kauč bejbaaaa!  ;D ;D ;D :-*

še jest 2 od mojih...  
http://www.contilia.com/pics2/kavc_1.jpg
Moja mami z mojo najmlajšo.

http://www.contilia.com/pics2/kavc_2.jpg
Dedek, vnukinja in mami.

Vsi psi pasejo na kavc!

Moji so sicer majhni, zato je pa dovolj prostora se za kaksnega! ;D

(http://foto.volja.net/user_galleries/kaja00/nase_pasje_krdelo/midi_dsc00669.jpg)

   Ojla!

  Chris-to je pa takrat, ko ti vzreditelj proda  takega psa , kot si si ga izbral že na začetku. Če so v leglu velike razlike ( razstavni in pa nerazstavni primerki) potem je to logično. Če si pri nakup rekel, da ne boš šel na razstavo , ti bo prodal nerazstavni primerek. Je pa včasih res tako, da se najboljši valjajo doma po kavču, malo slabši pa pridejo na razstavo ;D ;D ;D To pa za vreditelji ni ravno najboljša reklama. Vemo pa , da bi vsi mi radi pokazali samo naj, naj, najboljše.
  Sigurno je pa tudi to, da sta v leglu samo 1 ali 2 res dobra mladiča( ali pa nobeden) ostali pa so "predstavniki svoje pasme" ;) ;) ;D ;D
   Zato se nekje psi čakajo dalj časa.

  Čao-Slavi

A zo  ;D ;D

Hehe ja saj velikokrat pa zmagajo 'ta levi' , VIP primerki, pa se ostali lahko samo po glavi enmajčkeno tepejo... :-X

Živijo!Danes sem prvič pogledal to temo,in prebral vse od strani do strani.Sam vzrejam že kar nekaj let.Ko sem kupil prvega psa niti pomislil nisem na vzrejo.Sem pa veliko hodil porazstavah.Pa ne samo zaradi razstav ampak predvsem zaradi druženja z istomislečimi ljudi.tam sem imel tudi možnosti da sem si lahko ogledal veliko psov,jih primerjal in tako spoznaval svojo pasmo.Tam sem spoznal tudi veliko vzrediteljev.Z nekaterimi smo postali veliki prijatelji.Veliko sem se naučil od njih.Žena me je nagovorila,da sem kupil psičko in kasneje tudi vzrejal.Lahko priznam da nisem prvič nič razmišljal o vzrejnih kombinacijah in čem podobnim.Šele kasneje iz legla v leglo sem vedel več,začel razmišljati o kvaliteti,o tem kakšen tip mi je všeč in kaj želim vzrejati.Doma sem si puščal samičke in iskal za njih primerne samce.Če mi je bil všeč tisti za vogalom sem paril s tem če pa je bil deleč 1500 km.sem šel pa tja. Vedno je težko oddati mladičke in res se trudim da bi jim mašel dobre lastnike.Večinoma mi to tudi uspe,včasih pa se le zgodi da nisem preveč zadovoljen,če sem pa zelo nezadovoljen pa mladička tudi vzamem nazaj.To se mi je do sedaj zgodilo le enkrat.Chris kljub temu da zelo pazim kaj parim,niso vsi mladički v leglu vrhunski,včasih celo ni nobeden.Pri dvanajstih tednih ko običajno mladiče oddajam,ti ne morem garantirati za nobenega,da bo vrhunski razstavni pes.Lahko ti zagotovim samo, da glede na prednike in na to kako kaže pri tej starosti ima vse da bi to lahko postal.Je pa tudi to res:kupiš lahko dobrega mladiča,razstavnega psa pa moraš narediti sam.Jaz ,kot vzreditelj ti pri tem lahko pomagam,na tebi pa je ali boš to upošteval, ali pa boš rekel ta tip samo sere in boš delal po svoje.                                                                                                                                   tone          

Super ste to napisali Tone! Absolutno….ga ni stavka s katerim se ne bi strinjal! Mislim, da gre večina vzrediteljev, ki imajo namen postati resni, po vaši poti. Sam nisem vzreditelj, sedaj sem dobil komaj drugega psa in sem še zelo mlad. Vendar, ne vprašajte koliko sem se namučil, da sem 'zvohal' kvaliteto in pravega vzreditelja. Samo jaz ne kupujem psa kot par čevljev v trgovino čez cesto in to je to. Da sem prišel do njega sem prevozil 500km, kar se zdi nekaterim neumno, meni žal ne več, da pa sem ga našel, takšnega ki mi ustreza in z vsemi ostalimi podrobnostmi pa sem porabil ogroooomno prostega časa. Upam, da bom dobil vse to povrnjeno in da mi bo kdaj čas dopuščal, da bom se bom lahko tudi vzreji posvetil, z vsem srcem. In takrat, takrat pa bo šlo za res.

Aha mimogrede ali mogoče kdo ve od vas vzrediteljev, če za uvoz psa iz Hrvaške potrebuješ export rodovnik? Zato, da bi se potem vpisal v SLR in pridobil VD?

Ja - vsak pes uvožev v Slovenijo iz tujine potrebuje Export rodovnik (iz držav, ki ga izdajajo seveda; Hrvaška ga) za vpis v SLR.

To se je meni zgodilo  :-[ Ko me je vzreditelj vprašal, kaj bom s psom delala, sem rekla samo "ne vem". Mogoče kakšna razstava (recimo 1x na leto). In kaj je sedaj?  ;D Psica bo šla letos na skoraj vse razstave v Sloveniji  ;D pa tudi na kakšno v tujino.

Pa ni vse v izgledu psa, ker lahko je pes še tako oh in sploh lep, ampak če nima pravega karakterja za razstave, potem ga je brez veze siliti z razstavami. Tak primer je naš bero-on ne mara gužve, da ljudje silijo v njega, ne mara tako zelo veliko psov na kupu, ne prenaša vročine...In njega je brez veze siliti z razstavami.

Drugače je z Bino. Zato mi je pa z njo užitek hoditi po razstavah. In kako se bo pes obnašal na razstavah izveš šele, ko je pes prvič tam-tega se ne ve pri starosti 2 mesecev, ko ti psa dobiš.

Lp Jana

Ja Bina - imaš zelo prav.
pes za razstave se rodi, to je v karakterju. Lastnik sicer lahko veliko naredi, da to  "postavljaštvo" v psu razvije in spodbuja, vendar če pes tega nima v sebi, je vse zamanj.
Moj najstarejši pes obožuje razstave. Je zelo dominanten samec, ki so mu razstave priložnost, da se izkaže.
Njegova hčerka je drugačna - v ringu, vsem na očeh, se spremeni - iz energične in samozavestne psičke v žalostno bitje. Zato sem njeno razstavno pot po razredu mladih zaključila.
Njena hčerka pa bo (če bo zrasla v psičko, kakršno upam) spet razstavni pes v hiši.  :)

Rad bi še odgovoril na vprašanje komu bi raje prodal psa , družini ali vzreditelju.Po vaših odgovorih vidim da imate nas vzreditelje za nekakšne mučitelje psov.                    jaz sem tudi vzreditelj pa mislim da dobro skrbim za svoje pse.Ne verjamem da "družina" bolje skrbi za svojega psa.Vsi moji psi živijo z mano.Njim je podrejeno vse tudi oprema stanovanja.Moja žena pravi,da ne živijo psi z nami ampak mi živimo v pesjaku.Jaz bi raje prodal vrhunskega mladiča vzreditelju,ampak pravemu.Jaz obožujem svoje pse,ampak rad imam tudi pasmo .Za svoje vrhunske mladiče bi rad da nadaljujejo vrsto,da se pojavljajo na razstavah.MOj interes ni samo vzrediti dobre mladiče da jih lažje prodam,ampak ohranjati kvaliteto buldogov,in pri tem sodelovati  z ostalimi vzreditelji                                                                                                                                tone

Midi, jaz na splošno nimam nič proti vzrediteljem, dokler imajo pse še radi in za njih še skrbijo. Ko pa v psih vidijo samo potencialni zaslužek...to je pa že druga zgodba   :-\ :-X

Če pa so možnosti samo tako kot so bile v vprašanju: pesjak ali družina, sem pa še vedno za družina, pa tudi če je pes še tako lep.

Aa to pa ne! Ne vse! So dobri oz. super in so slabi vzreditelji. Ti zadnji že prestopajo mejo okusnega vzrejanja, če se lahko tako izrazim h neokusnem oziroma neskrbnem, kjer prevladuje želja po čimhitrejšem zaslužku.

To je zagotovo želja vsakega vzreditelja, ki želi izboljšati oz. vsaj obdržati kvaliteto pasme. Vendar ne za vsako ceno!!!!Vzrediteljem, ki imajo 10, 20,... psov, zaprtih po pesjakih, kletkah, jih vlačijo vsak vikend z razstave na razstavo, vsako leto parijo svoje psice,... bi svojega mladiča prodala samo v skrajni sili. Res je, da tak vzreitelj lahko naredi ogromno pozitivne reklame za psarno iz katere izhaja, vendar se mi zdi cena za najboljšega človekovega prijatelja za to previsoka!

Bolj ko spremljam dogajanja oz. vzreditelje pri svoji pasmi, manj jih cenim; umazane, zanemarjene, s krvavimi otiščanci, z na metre daleč vidno dermatozo, otopele pse brez značaja,....in to vizuelno vrhunske predstavnike svoje pasme - spoštujejo manj kot jaz pajka v svoji hiši.  In to so priznano vrhunski vzreditelji! Ali je to res še t.i. športna kinologija ali le pehanje za nazivi in zaslužkom?

Prerada razstavljam in predolgo sem že v svoji pasmi, da bi vse kar opustila, čeprav....ni to več tisto kar je bilo. Veliko ljubiteljski hkupcev mladičkov se že ob nazivu "psarna" zgrozi, češ a imaš ti tudi farmo psov?
Definicija psarne je postala razvrednotena!

Midi - Tone - pošten odgovor , se tudi strinjam z Mefistom - k vzreditelju da, vendar ne za vsako ceno.
Naj povem, kaj me je vzpodbudilo k mojem vparšanju: vzreditelj ali kavč.
Moj prijatelj predstavlja kupca "kavč", je neznan v kinoloških krogih, ima pa dosti znanja o svoji pasmi. Prosil me je če grem z njim kupit mladiča, želel si je pa odličnega predstavnika pasme, in ne samo nekaj kar ima rodovnik. Že na začetku sem mu povedal, da najboljčega mladiša ne bo dobil pa pika, ker je nobody :-\, pa sva šla v enem letu sva pogledala, tri kakovostna legla, prideva na ogled in kar takoj povejo, tale ni naprodaj, pa tale tudi ne, gresta namreč k priznanem vzreditelju v tujino, veste to je priznanje za našo malo psarno, da gre pes v takšno "hoch" psarno v tujino, kjer bo predstavljal nas in naše dvajset letno delo - pošteno priznam - edini ki so utemeljili svoj odgovor, zakaj rajši v psarno kot pa njemu na kavč. Pri ostalih dveh pa je bilo podobno samo ne tako prijazno, pri enem vzreditelju je bila če bolj komična situacija, ko sva povedala da bo pes doma in ne na razstavah, je takoj kar sam odbral dva mladiča in rekel da nista na prodaj, čeprav ni bil še nobeden rezerviran. Odgovor pa je bil da je teh mladičev škoda za naju.
Pa saj ni nič narobe z vzreditelji,ki svoje najboljše pse hočejo prezentirati v svet razstav in nadaljevanja določenih linij, saj se ni zato peljal 2000 km daleč na parjenje, da bo show mladiča prodal nekomu,    ki ga bo imel "samo" doma.
Včasih me samo malo zmoti preveč leporečja v smislu buci buci cmok cmok, v praksi je pa stvar drugačna image pred buci buci.

Sedaj bi pa namenil če nekaj besed "forumašem", vas ne poznam, ne morem soditi o vašem odnosu do psov - tudi ne želim, želel sem samo povedati da v praksi, ko si na štiri oči ni vse tako buci buci, kot je pa na net-u kjer se izbirajo " lepe, humane, in sploh in oh " besede.

lp Larsson

Sam sem razočaran spoznal točno to, kar sta napisala Mefisto in Larsson! Tako sem se nekega jutra zbudil, si rekel dovolj bo in sem lepo odšel po mladička h nekemu posamezniku v tujino, ki nima nikakršne velike, še manj pa znane psarne in je imel prvo leglo, priporočila pa mi ga je tuja avtorica knjige o tej pasmi, sama je sodelovala pri izbiri ustreznega plemenjaka in skrbi za mladiče. No in tako sem z malo sreče prišel do res kvalitetnega mladiča iz priznanih linij, izredno lepega predstavnika svoje pasme, še bolj pa navihanega :) , skotil se je v družini z otroci, in v družbi še dveh odraslih psov. Vsem ostalim psarnam, ki so mi pa na obiskih razlagali, ''ne tega ne moreš, ta je razstavni'' pa se sedaj lahko samo veselo smejim  :P

No, sedaj pa še moja zgodba, k temi zgodbe vzrediteljev.
Me je tako razkurilo, da morem to napisati.
Me je poklicala neka ga., češ, da kupuje psa za svojo 3 leta staro hčerko, ker ima njena sestrična, ki je stara4 leta tudi takšnega psa, pa se neprenehoma kregata za njega, tako se je odločila, da bo kupila takšnega psa še svoji hčerki, da ne bo kregarij.
Seveda sem čisto znorela in ji razložila, da je 3 leta star otrok premajhen za psa, naj počaka še kakšne 3 leta, da bo punca dovolj stara in bogi pes ne bo samo igrača.
Seveda se s tem nikakor ni strinjala, češ, da so ji drugi povedali drugače itd..
No, tako pa se potem polnijo naši azili za zavržene pse, saj bo kupila psa pri prvem preprodajalcu, ki ima seveda ugodno ceno in mu je pač vseeno, kdo ga kupi, samo da ga.
Ko se bo punčka naveličala svoje žive igračke, ki se pač ne da izklopiti, ga bodo dali pač stran, saj ni bil tako drag!!!!
Gremlin

Krasen primer, ki nedvoumno dokazuje, da je ena glavnih poti pri dolgorocnem izboljsanju razmer na podrocju prodaje in nakupa zivali - VZGOJA KUPCEV!
Vsi se lahko na glavo mecemo, pa ne bodo preprodajalci prodali nobenega mladica manj, dokler bodo taki kupci hodili po svetu.

Ja, se popolnoma strinjam s teboj Jana.
Vendar bi še kdo drug v tej naši mali državici moral malo premakniti svojo rit in izboljšat nadzor itd.. nad temi prodajalci.
Mi smo premali in nimamo dovolj vpliva.
No, na tak način pa se tudi polnijo naši azili.
A veš koliko krat sem dala predlog ljudem, ki so tarnali, da so rodovniški predragi in da bi raje imeli kakšnega bolj poceni, ker oni nimajo toliko denarja, naj si gredo raje po psa v azil in s tem rešijo eno ubogo dušico.
Vedno so bili vsi UŽALJENI nad mojim predlogom in odgovor je bil Ne, to pa nikakor.
Gremlin

Ena od glavnih aktivnosti bi morala biti koordinirana in izvajana s strani KZS, saj je ona "deklarirana" kot organizacija, ki skrbi za vzrejo psov in ce drugega ne, bi morala skrbeti za "vzgojo" kupcev (vsaj nekaj lahko naredi za vas - vzreditelje). Zal se nisem zasledila kaksne zlozenke, predavanja, akcije..., pravzaprav tudi napisanega v glasilu ne veliko, o pomenu rodovnika, vzrejnih pregledov, nakupu psa z znanim poreklom... Vse, kar se najde, so izjave, da se distancirajo od nerodovniskih psov (hja, razen pri solanju in drugih kinoloskih sportih - saj je tam vendarle veliko denarja). Zal pa se preprodajalci ne omejujejo samo na nerodovniske pse, temvec prodajajo iste nerodovniske pse tudi z rodovniki in KZS jih veselo vpisuje v slovensko rodovno knjigo, daje zegen za parjenja, itd. Tezko verjamem, da je vzrediteljem taka politika po godu. Razen neorganiziranih posameznikov pa ne naredi nihce nic. Tudi klubi ne naredijo kaj dosti, tudi z njihove strani ni zaslediti pri "vzgoji kupcev" njihovih pasem posebnih aktivnosti, povezanih s preprodajo in stepanjem, pa ceprav je vecinoma vsem jasno, kaj se na terenu dogaja.

Gremlin, da ste premali, se ne bi ravno strinjala. Ce gledamo vsakega vzreditelja kot posameznika, resnicno ni nobenega vpliva in je res boj neefektiven. Ce pa gledamo, da je v KZS vkljucenih toliko in toliko vzrediteljev... No, potem vas ni vec tako malo.
Preprodajalci pa bodo, tako kot se vedno najdejo taki, ki odkrijejo trzne niše, pa luknje v zakonih..., ne glede na to, kako postimamo zakonodajo, predvsem pa bodo tako dolgo, dokler bodo kupci, kar je pa ze za drugo temo.

Ja, lepo si napisala.
KZS in pasemski klubi se resnično "trudijo", da nam višajo letne članarine, vzrejne preglede, tetoviranja, ceno rodovnikov, prijavnine na razstave itd...
Potem pa se vsako leto, ko delajo statistiko mladičev za predhodno leto čudijo, da je vsako leto manj takšnih "norcev", ki se trudimo v dobrobit svojih pasem, ne parimo za prvim ovinkom in ne kupujemo psic pri sosedu.
Slej kot prej se začnemo vsi spraševati zakaj sem takšen norec, saj tega razen nas samih ne zna ceniti prav nihče.
Gremlin

KZS je kaj, pasemski klubi so namenjeni komu.....................? :o

po telem pisanju se res sprašujem, če člani nimate nobene besede, razen plačevanja članarine. :-\

lp.

Žiži, jaz tudi !
Gremlin

Ravnokar sem dozivela neljubo presenecenje...ok, šok.
Šla sem malo pogledat na stran vzreditelja moje psicke iz tujine....mislim... tip se mi ni ravno
priljubil, ampak s kuzo sem zadovoljna.
No, in vidim lepo pise....da pricakujejo novembra mladice od ISTE psice, ki je mama moje
kuze, rojene aprila!!!
Beda.
A je sploh mozno imeti dve rodovniški legli na leto od iste psice?
Da ne govorimo, kako se mi gravža tako "cuzanje" uboge zivali...sam da štepajo...
Ful sem razocarana. In jezna nad sabo, kako sem se lahko tako zmotila o kvaliteti te psarne.

Psica ima lahko v koledarskem letu le eno leglo, vse izjeme obravnava strokovni organ. Torej vbistvu lahko ima, vendar je potem pogoj da naslednjo leto, ali vec, pociva. Vsaj tako je, kolikor vem, pri moji pasmi. Ce je pri drugih kako drugace pa enbi vedel.

Lp, Marko

Ja Polzek, tudi pri moji pasmi opažam, da imajo v nekaterih državah prav čudna merila. Sem tudi že zasledila, da so v nekaterih psarnah parili psice kar v prvi gonitvi pri 9 mesecih.
Gremlin

Besedo že - sam kolk pa šteje je pa vprašanje ???

Ja, je mozno. Recimo, da ima psica (velike pasme, kjer je povprecje 8 in vec mladicev) spomladi samo 2 mladicka. Zdi se mi, da ce da vzreditelj prosnjo na klub, da lahko pari jeseni se 1x.

Tale tema je sicer namenjena zgodbam, ki jih pisejo vzreditelji - izkusnje s kupci in podobno, pa vendar:

bina, zadeva ni tako preprosta. Velja Pravilnik o zasciti zivali, ki prepoveduje dve legli letno, obstajajo pa tudi vzrejne komisije na KZS, ki na prosnjo vzrediteljev "dve legli na leto" odobrijo.

Hm, KZS je ocitno nad drzavnimi predpisi. Kako je to sploh mogoce? Ne vem. Je pa to dejstvo in vsaj ena od vzrediteljic, ki je protestirala proti takemu pocetju, vam lahko pove marsikaj o staliscu KZS do tega problema.

Izjemno zanimiv pa je zapis o tem v clanku o vzreji, rodovnikih... v zadnji reviji Kinolog. Je namrec v nasprotju s pocetjem KZS.

Citat:
Vzreja psov je odgovornost! Dvojna odgovornost - neposredno do psov in do organizacije (KZS), ki skrbi za strokovno in pravno zascito vzreje.

Pred tem pa pise tudi odstavek o pohlepu ljudi in pocitku psic, ki ga odreja KZS vzrejni pravilnik. Pise tako, dela se drugace.

Mene pa zanima to, kako ima nekdo lahko dvakrat letno leglo in to z rodovniškimi psi. Pač ima veze visoke na KZS-ju??? Groza. >:( >:(...lp

Moj komentar je tukaj (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,8133.msg239899.html#msg239899), v tej temi pa naj nadaljujejo vzreditelji s svojimi izkusnjami.

Jana hvala :)...lp

No, pa nadaljujmo!!
Me pokliče obupana gospa, ki ima "čistokrvno" psičko pasme shih-tzu iz priznane mariborske psarne, ki se ukvarja žal z vzrejo rodovniških in očitno tudi nerodovniških psov seveda različnih pasem.
Seveda rabi nasvet nekoga, ki je vzreditelj shih-tzujev.
Njena je stara 5 mesecev, baje ni dobila rodovnika, ker je bila "ona" odvečna v leglu, kupila jo je pri 3.5 mesecih, bila je celo 1x cepljena proti kužnim boleznim, sedaj pa se že od takrat, pa do sedaj, ko je stara 5 mesecev nenehno praska...
Seveda ji svetujem takojšen obisk pri veterinarju in naj se obrne na svojega vzreditelja.
Hja, k veterinarju bo šla, k vzreditelju pa ne.
No, a sedaj smo pa PRAVI vzreditelji dovolj dobri, ko rabijo pomoč, kje pa je bila prej???
Pa še to je znala povedati, da ni bila poceni, stala je 70.000 sit a veste.
LP

Včeraj smo oddali zadnjega našega mladička. Tako smo se tudi mi vpisali med vzreditalje. To je naša zelo lepa izkušnja. Mi smo bili zelenci na tem področju, vsaka stvar nam je bila nova. Na začetku je bilo prisotno veliko strahu, ker ne veš kaj te čaka. Vzrediteljica je bila z mano na telefonski liniji celo noč, ko se je kotitev začela in ob treh zjutraj sva bili skupaj presrečni, ko se je skotil prvi mladiček. Moram povedati, da je bil lep prav vsak trenutek, ki smo ga preživeli ob mladičkih. Nič nam ni bilo težko za njih narediti. Vse smo delali z veliko ljubezni do naše psičke in njenih dveh prečudovitih mladičkov. Zelo pa smo pazili v kakšne roke bomo dali to naše "bogastvo". Zelo smo zadovoljni, ker smo jim izbrali krasne lastnike, kakršne si tudi zaslužita.
Danes pa je kar malo dolgčas, ko malih navihančkov ni več pri nas. To je najtežji del na katerega se moraš tudi pripraviti.
lp, Maja

Tweety  me veseli,da so vsi našli super dom.
Kakšne pasme pa so bili?

Naša dva kužka sta bila pasme beli višavski terier.

Jaz pa vedno  rečem, da si pravi vzreditelj šele takrat, ko spremljaš eno svojo generacijo od začetka do konca, stojiš lastnikom ob strani in seveda lahko na koncu zadovoljno rečeš, da je bilo leglo maksimalno dobro.

In točno takega vzreditelja jaz hvalim in iščem za naslednjega psa.

Naslednji pes bo prišel k meni (kokr planiram) čez tri leta; že sedaj pa spremljam razstavne uspehe psov raznih psarn, proučujem rodovnike (grozno naporno) in linije, na prvem mestu pa mi je odnos vzrediteljev do lastnikov.

Na srečo je moja zdajšnja vzrediteljica pravi "blagoslov", ker mi je ogromno pomagala od samega začetka - pa ne samo meni, ampak tudi lastnikom pšeničnikov iz drugih psarn.
Pa tudi, če sama ni imela legla, je vedno napotila bodočega lastnika k kaki drugi (kvalitetni) psarni.

Ne maram nekih fanatičnih vzrediteljev, ki gledajo pri pasmi le na eno stvar (npr. na tip dlake), ostale fizične in karakterne lastnosti pa zanemarijo.

Ker sem firbec in težakinja, pričakujem da bo vzreditelj pokazal zanimanje za razvoj mladiča pri meni, ne pa da enostavno pozabi name, še posebej pa v primeru, če imam "kavč" psa.

Tudi meni se zdi zelo pomembno imeti dober odnos z vzrediteljem psa in da se ostane v stikih. Dober vzreditelj bo tudi sam hotel preveriti kako njihov potomec napreduje...
Tudi jaz nameravam v 2/3 letih kupit "naraščaj" in že sedaj kontaktiram vzreditelje iz Nemčije! Velikokrat je treba tudi razširit meje, če iščemo nekaj določenega! Pogovarjamo se o karakterju, uspehih njihovih psov, leglih... Zdi se mi pomembno, da se človek pozanima pri nakupu psa. Jaz točno vem kak karakter želim in da bom imela psa za razstave in za vzrejo. Vse te informacije mi lahko poda odgovoren vzreditelj, ki ne goji zaradi dobička, temveč zaradi pasme, da se izboljša standard... Pri mladičkih se že takoj vidi kakšen karakter ima posamezen mladiček in ali ima potencijal... pomembno je premleti več opcij in ne kupit prvo ponujeno stvar, vsaj v primeru, če iščemo kvaliteto. S fantom imava super izkušnje z njegovim bokserjem. Z vzreditelji imava redne stike( obiski, telefon...) Redno na spletni strani objavljajo novice njihovih potomcev, nudijo nasvete... Imamo tudi srečanja, da se sorodstvi vidi, res supr, kaj več si sploh ne moreš želet...