mojpes.net

čaw
zanima me če so  angleški setri uspešni na razstavah? ali so zahtevni za nego? ali so v sloveniji kakšni vsreditelji te pasme? ali poznate kakšno slovensko stran o angleških setrih? koliko gibanja rabijo?  koliko let živijo? ali se tepejo z ostalimi psi? ali imajo radi otroke...? :)

lp ;) :)

Njihov standard si lahko pogledaš tule (http://members.tripod.com/the-dogydog/002.htm). Uspešnost na razstavah je pa zelooo različna-od psa.  Lahko je en pes zelo uspešen, lahko pa tudi ni. Nega je verjetno podobna kot pri drugih setrih. ;) Gibanja rabijo veliko, saj ti psi spadajo med ptičarje. Odnos do drugih živali, otrok ipd. pa je čisto odvisen od vzgoje in socializacije.

Me pa zanima...ali ti načrtuješ nakup te pasme? Ker ta vprašanja si postavila že v temi o zp-jih...  ???  :P



Lp, jessy

ne odločam se za nakup. smo zanima me :)

lp ;)

Hehehe, odvisno od posameznika :)


Potrebujejo redno krtacenje (2 - 3 x na teden), ciscenje uses in zob. Razstavne pse (samce) moras 1x tedensko skopati (samo z vodo), da ohranis lepo dolzino dlake.


V Sloveniji so legla bila, samo kaksne nacrtne vzreje te pasme ni. Mocno vzrejo anglezev imajo Italijani, pa tudi na Hrvaskem so dobre psarne (npr. sodnik Dusan Bencic se ze vrsto let ukvarja z vzrejo anglezev)


Mislim, da je ni.


Odvisno, cim vec, tem bolje. Veliko bolj kot kvantiteta sprehodov, je pomembna kvaliteta.


V povprecju nad deset let.


Setri so res da silno dobrodusna pasma, znajo biti pa tudi hudo dominantni. Do otrok so sicer prijazni, ampak so zelo nerodni in vihravi, zato je treba pri otrocih paziti, ker jih lahko v igri prevrnejo. Sicer tudi pri setrih velja isto, kot pri vseh ostalih psih: kar naredis, to imas.

Lp Neza

Ursa: Nekaj lepih psov imajo tudi avstrijci, pa predvsem Nemci!!! Malo pobrskaj po netu. Tudi na mažarski seter strani imaš ogromno slikic, predvsem pa podatkov o teh psih.


- če kdo raztavlja v slo angleža, pa ima kakšne posebne rezultate iz domačih/tujih raztav mi jih lahko pošljem na privat, bomo malo osvežili tole stran z rezultati! Vse pa je vsekakor dobrodošlo, še posebaj dobri rezulati!:)

Nina

Pozdrav vsem ljubiteljem rdečih psov!!!! :D :D

!!!!!!Za vse tiste, ki jih ne zanimajo tipične zdrahe med setraši ampak samo njihovi kužki!!!!!!
Ja, lepi so, prijazni do vseh:psov, ljudi, otrok.Idealni družinski pes, ki rabi aktivnega lastnika, ki se bo z njim ukvarjal. Rabijo ogromno gibanja, nikoli ga nimajo dovolj.
 Marsikdo mu pripiše trmasti značaj, večina se ne moti, vendar.... seter je intelegenten pes, ki  misli nase, ne pa na lastnika, pameten je zase, ne za ljudi okrog sebe. Zakomplicirano? Sploh ne, setra ne boš pripravil, da se vsede v blato(ker bo potem umazan), medtem ko bo to kak pes naredil brez razmišljanja.
So psi z dolgo življensko dobo, tudi v starih letih so izredno aktivni in jih izdaja samo siva dlaka.
Karakter setra je čudovit, čuten, nežen, včasih se ti zdi, da ti ni samo najboljši prijatelj, ampak že kak psihiater, točno ve kakšnega razpoloženja si.
 Živim z njimi že 12 let in so čudoviti psi spremljevalci. Sprejmejo vse tiste ljudi, ki jih sprejmeš ti. Niso agresivni, napadalni, razen če čutijo, da nehče ogroža nas, takrat so pripravljeni pokazati zobe in tudi kaj več.
Edina slaba lastnost setra je, da je pobegljiv. Ne glede na to kako ugodje mu nudiš, ga vleče lovski nagon po brezmejnem lovljenju in gonjenju divjadi. Pripravljeni so gonit neprestanoma divjad tudi 3 dni in se znajdejo na drugem delu Slovenije. sicer nikoli ne bo divjad napadel, jo ogrizel, ker to se mu gnusi. Seter je lovski pes, ki ne bo ubijal divjadi, gonil jo bo in ko jo dobi se obrne in odide.
Barva setra je tista, ki mu daje gracijoznost. Je edini pes, ki ima rdeč sijaj. To barvo so hoteli vnesti tudi drugim pasmam s pomočjo križanja, ampak se je ta rdeči gen zmeraj skril.
Glede intelegence še samo to, Vaš seter bo nagonsko vedel in sledil gibanju vaših rok, ne rabite ga čit levo, desno, ampak samo pokažete, nakažete z roko, to ima v sebi, nagonsko, prirojeno.
Glede vzrediteljev  pri nas...ja, so dobri....promovira se ena, na razstavah, druge caplajo za njo... je baje uspešna... kako gledaš.... lahko je ležat na lovorikah in pobirat sadove....če druge pse zraven ne spustijo. Imam svoje mnenje, ne provociram. Zame je zmeraj moj kuža najlepši, marsikdo pa tega ne sme videt, ker potem ne da ocene pravemu psu...
Danes, po 10 letih odkar sem razstavljala psa, vidim, da je situacija še zmeraj ista...kuhinja...ni pomembno kakšnega imaš, samo iz prave psarne mora bit. Zgodilo se mi je, davnega leta 95, mislim, da je bila Lendava, da se mi je sodnik opravičil, ker mi ni dal caciba rekoč: veš, moral sem dat njej, ker ima psarno, drugače pa veš, da je tvoja najlepša....pridi razstavljat drugam.... upam, da sem vse povedala. To je bila moja zadnja razstava. Ta izkušnja za ljubitelje psov ni pomembna.
 No, pa da ne bom samo nakladala, še par slikic od naših ta rdečih, trmastih ircov! Lana pri svojih 12 letih :D
http://belival.moj-album.com/album/645816/?os=656727 8)
http://belival.moj-album.com/album/645816/?os=656883 8)
Lep pozdrav, Simona&Lana&Gaia&Val

Se opravičujem, ker sem zgrešila temo, in pomotoma oddala sporočilo med angleške setre, bratrance mojih, irskih.  :o :-\
Po lastnostih so si podobni, čeprav večina, vsaj v knjigah tako piše so bolj vodljivi. Moje mnenje je, seter je seter, je pa subjektivno, in ni podkrepljeno z nobeno izkušnjo. SIcer pa jih je pri nas zelo malo, večina angležev je v Italiji, Madžarski, vsaj ponavadi so prihajali od tam na razstave.

lep pozdrav,
 upam, da nisem naredila grozne napake in mi oprostite, ker sem zgrešila forum


Simona

jaz sem imela seterko. Bila je trikolorka.
Italjanski lovec jo je čez mejo brcnu, ker je bila streloplašna! >:(
Dva meseca se je sprehajala po Kopru in nobenemu se ni pustila prijeti. Prvič, ko sem jo vidla smo šli z osnovno šolo v gledališče.  Takrat sem jo tudi pobožala. Naslednji dan je bila kakih 5 km stran od 1. kraja srečanja in to pred našo osnovno šolo, ker mi je sledila do doma...
Tako nežne in mile psičke nisem vidla še nikjer. Še ko je tačko dala jo je dala kot kaka damica. Počasi in nežno, brez da se je naslonla nate.
Rada se je učila, ampak počasi. Bila je zelo trmasta pri delu in če je bil kakšen ptič skrit kje v travi se ni premaknila niti za centimeter. Tam bi lahko stala ure in ure. Tako smo meli doma bolnico za ptiče, saj je našla in pokazala ali prinesla vse poškodovane ptiče, ki niso mogli odletet, ko sem prišla jaz zraven.
Če si vstrajen lahko tudi lovski nagon umiriš, oz. ga preusmeriš. Mačk ni preganjala, po dolgem času učenja seveda... In tudi če je zajca spodila meni pod noge in sem se zadrla ne se je pri priči ustavla in je zajec zbežal. Seveda bi se ob tem najraje razpočla, ampak treba je blo ubogat. Povsod je bila lahko brez vrvice. Če smo pa šli kam kjer je bilo veliko golobov sem jo pa raje privezala, ker bi v nasprotnem primeru za 10 metrov porabili vsaj pol ure...

Učenje je potekalo čisto brez prisile, v igri in z nagrajevanjem zaželjenega vedenja.
Ko je prišla k meni je bila tudi polna fobij in strahov, ki smo jih skoraj vse rešli, razen pokanja petard.

Seveda je bila brez rodovnika in ne točno taka kot razstavni psi. Jih je pa v italiji veliko takih kot je bila moja Kala. Očitno majo neko svojo smer vzrejanja. Ne vem... Nisem se šla poglabljat v te stvari. Imajo jih pa tudi v zavetiščih v Italiji... :-\

S starostjo je dobila katarakto in postala je gluha, mela je tudi zraščena dva vretenca v ledvenem delu, kar pa ni nikoli predstavljalo kakšen večji problem. To poletje je pa umrla zarazi raka. Verjetno okrog svojega 13 leta. K nam je prišla, ko je bila stara leto in pol do dve leti... Na splođno zelo zdrav pes, s starostjo pa so prišle tudi težave. Do desetega leta so vsi spraševali če je še mlada. Polna energije. Nikoli dovolj. zelo rada je imela vodo. Včasij je celo celo pot med Izolo in Koprom preplavala. Skočila je v vsako lužo ali blato, ki ga je vidla. Celo ribe je lovila rada. Postavla se je na breg in jih gledala. Tudi to je lahko počela ure in ure. Nikoli ji ni bilo dolgčas. Z igračkami se je začela igrati šele na stara leta. Mela je eno malo plišasto igračko, ki jo je metala okrog po stanovanju. Tako sem jo en dan dobila direkt v kavo!

Zelo rada se je tudi hecala, ko je bila še posebno dobre volje. Enkrat me je skoraj v vodo vrgla. Počepnila sem zraven roba pomola in ona je pridirkala od zadaj in me porinla. Ko sem se ujela na robu in lovila sapo od šoka, se mi je režala.
Nikoli ni bilo dolgčas. Vedno je bila z nami v stanovanju, nikoli ni nič uničla. No ja eno nogavico je preluknjala in vsake toliko smo ji dali kakšen list papirja, ki ga je raztrančirala na majhne koščke.

To bi lahko pisala še in še.... sploh ni konca...

AngSeter, hvala za opis tvoje pesjanke. Imaš morda kake njene slikice? Zgodbo o moji živali si lahko prebrala (oz. lahko še) med zgodbami Kako je živeti z ... Imam pa dva irska setra. Lp Neža

slike imam, ampak niso digitalne... Bi jih bilo treba skenirat. Če kje staknem skener bo pa druga pesem.  ;)

zgodbico sem prebrala ja.
Setri so zakon! Čeprav sem se odločila za drugo pasmo, so mi še vedno najlepši  :-*
Oz. si delijo mesto hi hi

Glede na to, kar sem vidla pri svoji psički, se mi prav smilijo tisti setri, ki jih imaj po pesjakih. Mislim, da če bi bila moja v pesjaku, se nebi naučila niti pol toliko kot se je in jaz je nebi preveč zanimala, kot vodja.
So zelo samostojni psi in vse kar počnejo morajo prej premisliti, če je to sploh pametno. To mi je bilo najbolj všeč.
Če sem hotela vadit, me je včasih tako čudno pogledala, kot bi hotela povedat, da kaj ji težim s temi brezveznimi stvarmi, ki sploh nimajo veze z dogajanjem. Ali je pogledala izpod čela ali pa tako postrani in s priprtimi očmi, kot da bi me hotela prestreliti s pogledom.
Če bi ji rekla, da skoči skozi okno, bi mi samo rit pokazala in si mislila, ta je nora! ha ha ha

Ko pa je bila situacija prava, na primer ob cesti, je pa ubogala v prvo in vedno.

Ko se dokopljem do skenerja bom pa še slikce mela, ampak jaz jih ne znam in vrjetno tudi ne morem pripet...

Lep pozdrav vsem!

Naj vam sporočim, da sem presrečna  ;D lastnica  eno leto starega Angleškega setra.Če koga kaj več zanima naj se oglasi...

Čakamo poročilo  ;D

Lahko začnem in končam s tem: setri so zakon!

Pred 15 leti sem na veterinarski kliniki vzela 5 dni starega irskega setra, ki je bil namenjen za usmrtitev,saj je bil odveč v leglu. Namen je bil da ga po tem nekomu podarim, ker sem doma že imela 10 let starega mešanca.
To je zahtevalo kar nekaj odrekanj, saj je bilo potrebno hranjenje po steklenički vsaki 2 uri, vstajanje ponoči...itd. Po vsem tem je moj dojenček seveda ostal pri hiši celih 12 let in še vedno trdim, da je bil to moj prvi otrok.

Ne bom vam opisovala vseh srečnih 12 let, ki sva jih preživela skupaj, ker mi je še vedno preveč hudo, ko pomislim, da ga ni več... :'(

Imam pa zdaj že skoraj leto odlično nadomestilo: angleškega setra, ki je bil v torek star 1 leto.

Za njega sem se odločila zato, ker nisem hotela zamenjati pasme, zanimalo pa me je kakšni so tudi ostali setri.
Takrat pa so še šele začele težave, saj nisem imela pojma, da se Angleške setre tako težko dobi. Legla sicer so v Avstriji, Italiji, na Madžarskem, vendar so mladiči že vnaprej vsi rezervirani in še prednost imajo novi lastniki, ki se bodo ukvarjali z razstavljanjem. To pa jaz nikakor ne bom.

K sem po enoletnem iskanju že čisto obupala in se odločila, da bom zopet imela irskega setra, pa me je presenetil mail iz Budimpeše, da imajo še enega samčka na voljo, ker so se njegovi bodoči lastniki premislili. In tako sem ravno za miklavža dobila svojega Joy-a.
Mislim, da njegovo uadno ime Top Joy pove vse. Res je naše največje veselje. Nisem še srečala bolj prijaznega, vodljivega, nad vsem navdušenega, lepšega oh in sploh naj naj psa. Ima toliko energije, da tega svet še ni videl. Nikoli mu ni dovolj igranja, tekanja... Uživa tako na travnikih, gozdovih, pasji šoli, vožnji z avtom, crklanju v naročju.... Občutek imam kot da je ves čas nasmejan :) in kogarkoli srečava na sprehodu (pse ali ljudi) z vsakim bi bil najboljši prijatelj.

Navijamo za kakšno sliko tega navihančka!

LP, Teja

A tole je Joy iz pasje šole na Brdu :D? Jaz sem pa lastnica njegove sošolke Tai-Či.
Vse naj boljše Joyu za njegov prvi rojstni dan in da bo v šoli še vedno pridno ubogal ;).

lp

Živjo sošolka!

Trenutno sem skupaj z mojo lastnico doma na bolniški, saj si je z mojo pomočjo ;) v pasji šoli zlomila prst in dobila gips. Zato se verjetno nekaj časa ne bova videla. Pozdravi ostale sošolce.

Joy

Kako sta s Tai-Či pridna v šoli pa si lahko ogledate na spletni strani KD Brdo.

lp

http://gallery.facelock.net/osnovnasolajesen06

Živjo!

Z lastnico sva opazili, da si že prejšnič manjkal in želiva tvoji lastnici čimprejšnje okrevanje, da se kmalu spet vidimo. Kako ti je pa sploh uspelo zlomiti prst?

Tai-Či

Slikce sem si že ogledala, je Joy največkrat slikan 8).

lp

Trobarvni!!!!!!!!!  :o  :D

In kakšna pozornost! Uf... 8)