mojpes.net

Je kdo na forumu, ki se je že soočal s takšnim ''problemom''?
en partner čisto nor na pse, drugi partner pa niti ne...
npr...
Zadeva funkcionira dokler sta vsak na svojem, ko pa se odločata za skupno življenje se stvari zapletejo...
Prvi si brez psa/psov ne more živeti; pes je v stanovanju, na kavču, celo postelji ;D in vsepovsod zraven, drugi pa čisto lepo živi brez psa in si ne predstavlja živeti v dlakah in slini ::)

Kako ste reševali ta problem?
Je vsa umetnost v kompromisih?

lp

p.s. sicer poznam en tak primer, pa sta srečno skupaj že par desetletij 8), ampak je kuža v pesjaku :P  ::)

Nobenih kompromisov, samo ultimat! ;)

Njegova ideja kompromisa je bila "kaj pa ce je pes v garazi", ker pac s pesjakom ni nkamr prisel. Pa tudi z garazo ne. ;D

Se strinjam z Nanook! Ce bi pa aj tezil, bi pa hitro postal bivsi, pa je. Ne mores razvajenih psov ven vrec, ker grejo nekomu pasje dlake na zivce :D

Se bo ze navadil, razen ce psov res ne sovrazi.  Jaz pri takih stvareh ne sprejemam kompromisov, ce ne mara psov pac ni primeren partner za mene. >:(

Kaj pa obratna situacija?! Parnerja si skupaj omislita psa v katerega sta oba popolnoma zaljubljena, potem pa gresta narazen, komu pripada pes?  :D

Midva sva imela iste težave. Pes je bil po njegovem za v pesjak. Ampak zdaj je pa njegova ljubica. Že eno leto sva lepo brez konfliktov glede tega. V bistvu ima skoraj Veni rajši od mene.  ;D ;) Najprej dobi on lupčka, potem šele jaz. Jaz mislim, da je najbolje, da se pogovorita, kako in kaj in izbereta neko srednjo pot. razloži mu, kako čutiš do živali. Midva sva recimo na začetku rekla, da bo pes samo v enem prostoru pa je potem videl, da je imeti psa v stanovanju super zadeva in sva razširila potem na celo stanovanje, potem jo je pa on začel vabiti na posteljo.  ;) ;D

Seveda je treba sklepat kompromise, tako kot o vsaki stvari v življenju. Zato pri meni pes ne spi več v postelji, ampak zraven na fotelju :))

Sem se zmotila. Najprej dobi ona lupča, potem šele jaz.  ;)

Na srečo se strinja s tem, da pes ne more spati zunaj, torej pesjak in tudi garaža ::) avtomatsko odpadeta :D

No ja, takšnega mnenja sem bila tudi jaz- če kdo ne mara mojih psov ni vreden, da je z mano in bo v tem primeru hitro postal bivši... Ampak to je lahko reči, ko pa dejansko nekoga ljubiš je za moje pojme največja napaka, da ga postavim na mesto bivšega, ker ga pač motijo pasje dlake ;)

tasi, ne psov ne sovraži, moja dva popolnoma sprejema (pač ni tak obsedenec s psi kot jaz),
kot sem že omenila tudi ni mišljenja da je pes za v pesjak...

Mislim da se bo vse rešilo s kompromisi, problem je le v tem, da sem bila vedno prepričana enkrat ko bom na svojem bo pes še vedno neprestano z mano- v kuhinji, dnevni itd...
on pa pravi da dlake po kavču ne bo gledal, ter da ne bo prenašal pasjih dlak na krožnikih...

hvala vam za odg., pričakujem še kakšnega :)

Mislim, da je že to nek znak, da vseeno mu psi niso lih nezaželjeni. Mogoče boste pač morali napraviti kakšen kompromis o stvareh kot spanje na postelji, ležanje na kavču in podobno, ampak zaradi tega ne bo konec sveta. Pa včasih bodo še vedno lahko gor prišli.  ;)
Verjetno jih boš tudi poslušala o dlakah povsod - v kuhinji, avtu,... Ampak saj se na godrnjanje navadiš in tudi v drugih trenutkih se ti lahko izkaže, da jih ima zelo rad (igra, razne pripombe mimoidočih "njegovemu" kužku, ki vzbudijo jezo pri njem,...).  ;)

LP, T

No, mene je itak dobil v paketu, pa ni bilo možnosti izbiranja  ;D Sem pa že na prvem zmenku napeljala temo pogovora na živali (no, a je še kakšen obsedenc, večji od mene? ;D). Prvič zato, ker me je dejansko zanimal njegov pogled na to in drugič, ker mislim, da se z nekom, ki živali ne mara, ne bi nikoli mogla tako povezati, kot bi si želela.
Na srečo ima tudi moj zelo, zelo rad živali in meni to veliko pomeni, da se lahko z njim pogovarjam o perečih problemih, ga povprašam za nasvet, greva skupaj letake limat...
Je pa tudi psa na postelji sprejel brez problema :P Se mu je Ori takoj na trebug vrgel in začel  :-* No, kdo bi se mu potem lahko uprl? ??? ;)


Glede tvojega "problema" pa; glede na to, da na pse ne gleda kot na vrečo bolh, kateri je mesto zunaj v pesjaku, mislim da bo zelo hitro spremenil tudi mnenje da se da živeti brez psa. ;) Malo za hec, malo za res. Zdaj ne vem, ali vidva že žeivita skupaj, pa ga motijo dlake in slina ali sta še v fazi dogovarjanja o skupnem življenju, pa ne najdeta kompromisa glede psov? Glede na to, da se strinjam, da pes ni za ven in glede na to, da mu je jasno, da psi nikamor ne gredo - potem itak ni problema. Vsi boste skupaj živeli srečno, do konca svojih dni, ne? :) Ko ga bo pa enkrat pričakal moker, slinast poljubček, ko bo prišel iz službe in se mu bo ena velika (pri nas majhna ;)) rit želela na vsak način stlačit v naročje, bo pa itk pozabil na vse, kar je govoril prej. ;)

Aja, potem pa ni tako hudo, podobno je bilo tudi pri meni pa sem na koncu ugotovila, da ima ubistvu zelo rad zivali le doma jih ni nikoli smel imet in ni razvil nekaksnega odnosa do njih. Zdaj pa se ze meniva o novem psu in macku :)

Jaz!! Jaz sem imela Bino na prvem zmenku kar s sabo ;D :D In spoznala sem cloveka, kjer so sicer vcasih imeli psa, ampak na ketni. Kjer macki nimajo vstopa v hiso, kjer zivali nimajo vstopa v hiso... ampak sedaj se je pa spremenil 8)
Sprva je grdo gledal, ko je videl Bino na postelji. Pa sem rekla, prav. Ko bos ti pri meni, bo samo v sobi. Scasoma se je navadil nanjo, na njeno slino, na to, da je tudi ona na postelji. Sedaj ze razmislja o novem psu ::) Skratka, navadil se je na pse, na druge zivali in na to, da so zivali v hisi. Sicer malo postrani gleda razgrizen tepih od psa, ampak saj navsezadnje je samo tepih. Otroci bodo naredili se vec skode :P

Ojej zanimiva tema!  :D Jaz moram reci, da je bilo pri vseh mojih bivsih in pri sedanjem fantu isto..... ze popolnoma na zacetku (preden sem se zaljubila, preden sva postala par) sem mu povedala, da so psi moje zivljenje in da tako je in tako bo ostalo. To je eno podrocje v mojem zivljenju, kjer ne delam kompromisov. Ce oseba ne mara psov in jih na noben nacin ne more sprejeti, potem je to dovolj velik pokazatelj, da nisva za skupaj..... na sreco sem zelo racionalna oseba in se nikoli na slepo ne zaljubim  ;) .....
Moj zdajsnji fant izhaja iz druzine, ki ima sicer rada zivali, ampak pes v hisi je nekaj na kar niso navajeni. Mojemu fantu je to zdaj popolnoma logicna stvar, saj se je ze mojih starsev navadil ko je prihajal na obisk in je videl, kako se nas pes in macek crkljata pri mojem ocetu v postelji  ;D.
Skratka, to sva razcistila in zdaj je v bistvu moj fant tisti, ki ga pes vrti okoli prsta.... jaz sem prevec dosledna in stroga, fant pa izredno nezen in pes tocno ve, koga lahko obrne!!  ;)

lp

Naš ima sicer res zelo rad živali, vendar je bil vedno mnenja, da pes na posteljo pa vseeno ne sme, pa obvezno met čim manj lasatega psa, da ne bo dlak. No potem smo pa posvojili Kastrota, izbral ga je on, bila je ljubezen na prvi pogled, tako da zdej ne more težit zaradi dlak hehe. Je pa kar nekaj časa uveljavljal nič na posteljo. Sedaj pa komaj čaka, da jaz vstanem in grem v službo, da lahko z našo zblodo še uro zadremata na postelji.

To je tako,ko enkrat živiš z živaljo v bistvu šele vidiš kako so nam podobne, jih vzljubiš in si več ne predstavljaš da jih ne bi bilo.

Točno tako. :)

Jaz bi tud Orija pripeljala, če ne bi bila ravno zima ;D lokali pa na polno zakajeni ;)

Zdi se mi zelo zanimivo, da imajo vglavnem punce te "probleme" kako prepricati partnerja za hisnega ljubljenca in tudi ob prebiranju forumov opazam, da je vecina clanov zenskega spola. No saj mogoce je to poslplosevanje, ampak tako se mi zdi. ;)

Se vedno pa me zanima, kaj mislite kako resiti situacijo, ko si parnerja z skupno odlocitvijo kupita psa potem pa gresta cez nekaj casa narazen? Komu pripada pes? Poznam en primer (slo je sicer za macka), kjer sta si bivsa partnerja vsak drugi dan izmenjavala skrb nad mackom ter se velikokrat se dodatno skregala, ker ga eden ali drug ni hotel vrniti.  ;D

Jaz glede psov težko sklepam kompromise in eden izmed razlogov zakaj sva z bivšim končala so bili moji psi. on je trdil, da je pes za na verigo itd...bil je iz kmetije...malo sem ga omehčala, a zame ni bilo to dovolj, saj psi so del moje družine, to je tak kot da bi od mene zahteval, da se naj odpovem kakšnemu članu družine. 

Pri zdajšnjem fantu sem kar na prvi zmenek prišla z obema mojima mrcinama in bila je ljubezen na prvi pogled.......med fantom in psoma namreč in zaradi tega se je tudi moja simpatija do njega povečala in tako si je pridobil največ točk in moje srce. Sedaj vsi skupaj spimo v postelji in ker sta psa kao moja sva si morala omislit še mačko, ki pa je njegova (vsaj on tako misli...hihihihihihi). Jaz si ne znam več predstavljati, da bi imela partnerja, ki ne bi gojil močne ljubezni do živali, še posebej do psov (jaz sem pač obsedena, tega še ne zahtevam od partnerja...heheh...čeprav vidim, da že miji na obsesijo...je očitno nalezljiva).  ;)

Lp, Tina

Tudi jaz sem imela na začetku probleme, kako združiti fanta in psa. Je iz družine, kjer njegova mami ne mara psov in njegova babica. Doma imajo mačka, pa ne sme v hišo, niti v garažo. Nič čudnega, da tudi on ni bil navajen. Na začetku se mu je zdelo, da ne sodijo v hišo, amak se je počasi navadil in sedaj po treh letih, lahko rečem, da ga ima rad. Šlo je pa vse skupaj počasi. Še posebaj zato, ker sem psa dobila nekaj mesecev preden sva začela in je bil pes še ves nevzgojen. Na začetku je bil prepričan, da ne bo nikoli živel s psom, da ga ne bo nikoli peljal v svojem avtu... Vse to se je spremenilo. Ko sva ga vzela na morje, je ugotovil, da ni prav nobenih problemov in se je zelo navezal nanj. Velikokrat ga tudi pelje z avtom. In prav zanimivo je, da je prav on tisti, ki me najbolj podpira pri prevzgoji mojega psa in je zelo ponosen na to, kar sem naredila iz njega :).

No meni se ni obneslo in zato sem sedaj sama ;D ;D ;D. Psi so moje življenje, in jaz brez njih nisem več jaz.

Moj prijatelj že več let živi s punco, ki je nekega dne prinesla majhnega kužka. On je bil odločno proti, ona pa mu je postavila ultimat: Ona IN pes, ali pa adijo! No, pa je popustil. Zdaj mi pa jamra, da se je njegova ljubezen ohladila in na moje vprašanje, zakaj potem ne prekine z njo, mi je rekel, da to pa ni govora, ker bi potem punca vzela psa in bi ga lahko imel le ob sredah in vsak drugi vikend! :D ;D

Partner gre,pes ostane do konca zivljenja s teboj .In ta stavek komot uporabis med argumentiranjem.Imas dovoljenje avtorja. :)

jaz pri tej temi tudi nisem za kompromise. doma imam enega psa ( zaenkrat), dve muci. dlake povsod, še v omari pri čisti posodi-to mi sploh ni jasno, kako je možno. ampak mene se dobi samo v paketu, če ne, bom pač sama! in zato tudi sem sama pri skoraj 3otih leih, hehe!  ;D

No pri nas je bilo malo drugače...
Moj dragi je doma iz "vasi" kjer živali niti slučajno nimajo vstopa v hišo. Ko je bil otrok je želel kokeršpanjela, ga dobil in imeli so ga na ketni  :o  :o  :o.
Prišla sem v paketu z otrokom in dvema mačkoma, ter obljubo da bom ob prvi priložnosti kupila ND (za katero mi je moja mama od otroštva govorila: "ko boš na svojem jih mej zarad mene 10"). Minilo je 6 let od najinega začetka, paketu sva dodala še enega otroka in iskala možnost za odhod "na svoje". Priložnost je prišla, nisva še bila na svojem (ubistvu nama je mami odstopila stanovanje in še ni šla...), ko sem ga praktično šokirala z izjavo: "jaz grem jutri po psa". Na začudeno "faco" sem mu pojasnila, da je vedel preden sva začela in tukaj ni kompromisov.
Šla po Thebo, jo privlekla domov... Moj dragi se je navadil na psa na kavču, slinaste sledi od pitja vode... Nekako pa se še ni navadil na spanje v postelji, fehtanje pri mizi (bolj ko mu govorim naj ji ne daje pa bo nehala manj me posluša  ;D) in "raziskovanje" stvari, ki jih ne pospravi (naprimer salama na pultu  ;)).
Je pa res, da ni v nobenem pogledu obremenjen z njo. Je moja psička zanjo skrbim samo jaz. Za zdaj sem s to "ureditvijo" zadovoljna. Študiram pa kako bi ga prepričala v še eno dogico (tokrat se more strinjat in bil bi skupen psič)  ;)  :D  ::)
lp
T.

No, ko boš to pogruntala, pa še meni povej. ;)

Jaz že pripravljam razloge, zakaj je bolje imeti dva psa (sicer meni trenutno ena zadostuje, ampak se že pripravljam za naprej). In zaenkrat imam dva razloga:
1. ker rabim še enega psa, da delam z njim, ko prvi počiva (na treningih recimo)
2. ker ima vsak človek dve roki za čohat.... ;)

3. da prvi ne bo tako osamljen in sam, ko ni nikogar doma (čeprav je pri nas to izjemoma),
4. ko se jaz igram s psom on nima kaj početi (kao  ::)), bi se lahko igral s drugim,
5. vzgoja drugega je veliko lažja, ker ti prvi pes pri tem pomaga,
6. enega uporabljam za blazino, rabila bi še grelec za noge  :D,

Če se kdo še spomni kakšnega razloga naj dopolni seznam ;)
lp
T.

No, ja, ko smo mi imeli samo Berota, mi prva 2 leta niti  na kraj pameti ni prislo, da bi kupila se drugega psa. Je bilo prevec dela z njim (solanje). Potem se pa eno leto sprehajas samo z enim psom, ki je postal neverjetno ubogljiv in sprehodi postanejo blaznoooo dolgocasni (zame, ne za psa). In od tu zelja se po Bini. Ona je pa trenutno stara skoraj 3 leta in pol in se z njo toliko ukvarjam, da ni nobenih pogojev se za enega psa.
5rca in Tecka: mogoce bosta pa vajina moska kar sama pogruntala, da bi bilo fajn imeti se enega psa ;) pri meni se je to ze zgodilo, ceprav sem pa jaz (zacuda) proti se enemu psu.

hahahaha... Zakon...

Tecka, potem ko bi imela pa grelec za noge, bi te pa začelo še kam drugam zebsti.  ;D ;D ;)

So me prav nasmejali vasi posti, pa malo so me popeljali v preteklost. ;D ;D Midva s fantom sva bila najprej prijatelja, tako, da reveza ni prevec presenetilo, ko sem na prvi (in na vse kasnejse) zmenek prisla s Kajo. Po kaksnih 10 minutah sprehoda je zacelo dezevati in tako je Kaja ze prvi dan osvojila njegov avto. Na dezju je pa menda ne bom pustila. ::) Kmalu je bila tudi pri njemu doma, zacela spati na postelji, naju spremljati povsod.  :) Ne vem tocno kdaj, ampak se mi zdi, da kar kmalu, pa je postal se bolj zagret kot jaz. Ga moram res drzati nazaj in mu dopovedovati, da so trije psi resnicno dovolj. ;)
Veliko srece pri prevzgajanju tudi ostalim. ;D lp

Jah nekje sem enkrat prebrala nekaj takega (se opravičujem za angleščino, samo s prevodom se izgubi...): Great danes are like chips, you can never have just one  ;D.
S tem se absolutno strinjam. Sicer pa je potem tu še grelec za roke, trebuh,... Čeprav dvomim da bi bila uporaba ND namesto dekice zelo udobna... Predvsem zame  ;)  ;D.
No bomo videli... Kar bo pa bo, že s tem da imam po 20 letih želja svojo "bejbo" sem zelo zadovoljna.
lp
T.

V razmislek!
Kogar ljubiš resnično, ga ljubiš takšnega kot je, in vzljubiš vse kar spada zraven.
Ni dovolj ljubiti ampak ti mora biti ljubezen vrnjena.
Če te resnično ljubi, te bo sprejel takšno kot si, z vsem kar spada k tebi.
 ;)
Strastno zaljubljena, pa že nerga! Haloooooo!
Jutri ga bo motil tvoj las, pojutršnem prehladna juhca...........in kako dihaš?!
Nič kompromisov, si kakršna si, naj vzame ali pusti!
Enako velja zate, sedaj je še čaš za mirno slovo.
Svet jih je poln, ni zadnji!   ;) 8)

Lp. od izkušene - vse to že doživela in se pravi čas rešila  ;)

anu, malo pretiravaš. Eni pač niso tako navdušeni nad psi kot drugi in v vsakem razmerju je treba sklepati kompromise. Včasih popusti en, včasih drug. Se strinjam, da mora moj fant sprejeti, da so psi moje življenje, ampak sprejemam tudi njegove želje, da je eden za zdaj dovolj (s tem se tudi sama strinjam), strinjala sem se z njegovo željo, da pes ne bi imel vstopa v določene predele stanovanj (tega potem ni bilo), strinjala sem se, da pes ne sme na kavče (kar ga je potem on navadil) in postelje (spet je on glavni krivec, da se psica crklja na postelji)... Kar hočem povedati... To, da se fant ne strinja, da pes ni za v posteljo, še ni razlog, da greš z njim narazen...

Moja dobra prijateljica pa imam drugačen problem. Pred dvema letoma si je kot samohranilka umislila nemško dogo. Danes je to prekrasen, skoraj 75 kg pes.
In pred kratkim najde novega človeškega prijatelja. Saj ne, da on ne bi bil pasjeljubec, daleč od tega, saj ima nekaj sicer veliko manjšega kosmatega tudi doma, problem je v tem, da je bila nemška doga do pred kratkim navajena spanja na njeni postelji, da je pes nanj ljubosumen (ne kaže sicer agresije), da ga v smislu preprečitve vstopa v splanico celega oslini, da ga spodriva.
Sama prijateljica pravi: psa ne dam, fanta imam tudi rada. Ampak kako sklepati kompromis pri 75 kg mrcini na postelji, na kateri je poleg svoje vodnice dominiral skoraj dve leti?

Večja postelja?  ;D

Hojla, 5rca, ima eno in pol sobno stanovanje. Pa mogočnega sina, pa še bolj mogočnega psa, pa sebe, pa končno po dolgih letih še enega prijatelja.

Ja, tole zna biti problem (jaz nimam pojma, kako bi se tega lotila). Psico kar naenkrat zjagati iz postelje ne bi bilo pametno, niti fer do nje...  Kaj pa na kakšen kavč ali kaj podobnega?

Kaj si mislila, da gresta človečnjaka na nov kavč  ;D  ;D  ;D

Ja, je resen problem. Kuža kot že napisala, ne kaže ljubosumnosti v smislu agresije, ampak vseeno je neprijetno. Poleg tega je ona dnevno kar nekaj časa odsotna od doma, sin pa je začel študirati medicino potem veš, kako izgleda, ko bi te imel rad takrat, ko prideš domov, čisto sam zase. Pa se pojavi še en človečnjak, ki mu sicer noče nič hudega, le to, da kuža ni čisto zadovoljen s tem, da bi si moral svojo gospodarico še z nekom deliti. Jaz pravim še sreča, da ima miroljubno a sicer zelo slinasto  nemško dogo, kaj če bi bila takšna situacija pri meni, ko imam rotija  :-X  :-X  :-X

Morda bom spet pretiravala a vseeno. A ta novi prijatelj nima stanovanja?
Se ne moreta "sestajati" tudi pri njem.
Navsezadnje je s polniletnim sinom ob mami takšno stanovanje že povsem polno človečnjakov.

Ja, ima svoje stanovanje, celo hišo, v kateri pa živijo še njegovi starši, njegova sestra in njegov pes. Sicer pa v tem primeru ne gre za sestajanje, temveč za resno zvezo pri kateri je potrebno računati, da imata oba dva psa. Eden (on) malo manjšega "smrkavca, ki kavča ne uporablja, ona pa kot že rečeno velikega lepotca (tudi sin ni izjema), kateremu kavč zaradi včasih predolgotrajnih delavnikov njegove vodnice, čohljanje na kavču pomeni vse.

Hm, to je pa res malo komplicirano. No, vsekakor ga bo (psa) morala zelo počasi navajt na frenda, da ne bo padu v depresijo. Še najbolje, da se mu čim več posveča frend, tudi ko lastnice ni doma, da se čimbolj naveže nanj in bo tako frenda tudi bolj upošteval, če ga zaprosi, da mu prepusti posteljo  ;)

Veš Anu, ne bi bilo tako komplicirano, če pes, ne bi bil tako velik (ko se raztegne je cca 20 cm višji od mene) - pa nisem majhna in če ne bi imel tolikšne kilaže ali bolje rečeno dm2, ki jih na kavču zasede.
Morda se resnično sliši malo hecno, ampak kolegici to pomeni precejšen problem.

Tudi mene je moj dragi dobil v paketu, s tem da je tudi sam velik ljubitelj živali, da imajo doma celo pasje kardelce in mačji par.
Sicer še ne živiva skupaj, ampak že prej, pri bivšem fantu, sem imela doočena pravila igre v stanovanju.
Ko smo že pri bivših. Leno sva kupila skupaj, ko pa sem odhajala, sem ga prašala če jo pustim ali vzamem. V jezi je odgovoril, da naj kar imam žakel bolh.  :) Takrat je zapečatil svojo usodo. Še dones bi jo mel na počitnice  ::)

drobtinica: to kolegico bi pa rada spoznala, ker imava veliko skupnega ;). Je pa res, da ne vem kako bi tako težavo reševala drugače kot z večjo posteljo. Vsi vemo, da so doge zelo navezane na svoje lastnike in ljubosumje je kar zoprna zadeva. Tudi Theba ima svoje "izpade"... Kot sem že napisala je Theba prišla k meni še preden se je moja mama izselila in moj vselil. In ker je prišel kasneje, se mi včasih zdi, da ga nekako še ni čisto sprejela. Na začetku ga je sploh izrivala iz vseh možnih koncev in krajev, iz določenih ga še zdaj. In tako kot praviš ne z agresivnostjo, temveč s "prijaznim" slinjenjem basanjem nanj... Tega je vedno manj in upam, da se bo sčasoma prenehalo. Je pa res, da je bila moja bejba pri meni brez mojega partnerja samo nekaj mesecev... Midva zadevo rešujeva kot je predlagala anu... grajenje čimboljšega odnosa med njima (težavna zadeva glede na to da o psih pojma nima, dela nonstop,...).
Kolegici želim veliko sreče pri grajenju novih odnosov. Kot bivša samohranilka vem kako težko je...
lp
T.

Veš Tečka, prijateljica je zaradi svojega finančnega stanja (je pač ena izmed onih, ki zadnji denar dajo za otroka in za kosmatinca) že itak dovolj handikepirana. Dobesedno jo (tako kot mene) sosedi j...... zaradi velikosti psa (mene zaradi pasme), zdajšnji partner ji sicer glede pasjeljubstva stoji ob strani, ampak po eni strani ga razumem, saj mu ni vseeno, da si mora svoje intimno življenje deliti še z nekom, ki se z namenom vzbujanja pozornosti in ljubezni meče po nogah njegove partnerice, leži vsepovsod.... Kadar sta sama, nista nikoli sama. Povsod je poleg s svojo slino in lubčkanjem. Včasih jima vsaj majhno uslugo storim s tem, da ga odpeljem na sprehod. Potem pa veš kako izgleda. Ena ženska pri 45 letih, v levi roki z rotweilerjem (moja je navajena na levo roko), v desni  z nemško dogo, obadva še mlada (stara sta dve leti in pol), obadva veseljaka..... Ampak potem je potrebno priti domov, in spet se vse začne znova.

Hmmm tudi ta del razumem. Nekaj časa sem bila tudi jaz brezposelna z otrokom in dvema mačkonoma (sicer pri mami, ki pa je upokojenka z ne prav veliko "penzijo"...). To da zadnje "kinte" zmečem za živali in otroke zame pa... no ja malo ostane, poznam ;).
Sicer ni čisto moja situacija, nisem "v njenih čevljih", tako da ne bom rekla, da vem kako je.
Je pa lepo od tebe, da jima vsaj tistih nekaj minut omogočiš neslinaste trenutke. V končni fazi, kako in kaj bosta storila je njuna odločitev, če bi mene vprašala za nasvet in mi zaupala vsak svojo "plat medalje" bi najbrž lažje kakšno rekla o temu. Tako na slepo bi pa res bila po mojem mnenju edina varianta, da se pesjanček navadi tudi na novega partnerja in morda da se mu počasi (ne prehitro, da ne bo zamer) začne postavljati omejitve. S tem pa se mora seveda strinjati tudi lastnica...
Torej je rešitev v pogovoru in tudi kompromisih.
lp
T.

Vsaka ti čast, Drobtinica! Prav rada bi te videla  :)
Jaz imam srednje veliko, vitko psičko, tudi staro dve leti in pol, in me včasih tako potegne (če iznenada skoči za golobom...), da se mi zdi, da mi bo ramo spulila.
Si pa res dobra prijateljica.

Kaj pa če bi tvoja prijateljica in njen frend kupila novo posteljo, malo preuredila pohištvo po stanovanju in take stvari, da bi ustvarila nov videz sobe in nato začela z novimi pravili za kužota?
Moja manija je premikanje pohištva (zato imam same nizke elementa, da jih laže vlačim sem in tja  :D ) in vedno, ko "preobrnem" stanovanje, sta mačka čisto zmedena, psička pa tudi.
Mislim, da je takšen prostorski šok dober za nova pravila?  ::)

Anu, gre edino za to, da me imata oba psa rada, da sem nad njima vzpostavila določeno avtoriteto in potem gremo. Psa se med seboj razumeta (odraščala sta skupaj), na ptice in podobno hodajoče ali letajoče živali pa med sprehodom niti ne pomislim. Tudi mene bi vsaj eden izmed njiju potegnil, če ne celo oba. Ampak zaenkrat je šlo, je pa res, da sem v takšnem koncu, da se lahko za prvim ovinkom marsičemu izognem, predvsem cesti.
Za prijatelje pa vse, nikoli ne veš, kdaj ti pridejo prav!

drobtinica, kaj pa če bi dogici kupili čisto njen jogi in ga dali zraven postelje? Potem pa ga, ko bi se navadila nanj in ga vzela za svojega (jogi namreč  ;D) počasi začeli odmikati stran od njune postelje, da bi imela vsaj malo zasebnosti?

Hvala za dobre, bolje rečeno dobronamerne nasvete. Sem že napisala, da ima majhno stanovanje in gromozanskega psa. Ne vem, zakaj se je ob tako majhnih stanovanjskih kapacitetah sploh odločila za tako velikega psa, ampak zdaj je kar je, ima ga izredno rada, on ima rad njo. Problem je edino v velikosti. Zelo rada bi vam privoščila (tistim, ki nimate doge) to veliko šnofljo, ko se ves slinast prikrade k mizi ali k stolu in v posteljo, v glavnem pa simpatičen v nulo.

Sicer pa, omenjam svojo prijateljico, pozabila pa sem nase v primeru,  da se tudi sama znajdem v situaciji, ko bi slučajno na moja vrata potrkal nov moški. Moja sicer ni tako velika, prenese zaenkrat vse obiskovalce, ampak kaj bi bilo, ko bi si morali deliti kavč in to po dveh letih??? Pozabite, za nasvet vas bom prosila takrat, ko do tega dejansko pride