mojpes.net

Pozdravljeni vsi ljubitelji psov!
Oglašam se prvič in že prvič prosim za nasvet izkušenejše.
Imam psičko pudlico, po imenu Šila. Stara je 6 let. Kot je vsaki mami njen otrok naj..., lahko jaz, za svojo pudlico povem vse naj, naj - samo govori kot mi ne. In zakaj se oglašam ter odpiram novo temo?  Ker moji psički ne znam  pomagati, kako premagati strah pred grmenjem, ki ga je v zadnjih časih preveč. Ob grmenju, zapopade mojo psičko nemir, trese se in išče prostor-najmanjši, kjer se lahko skrije. Z ničemer jo ne morem prepričati, da se ji ne bo nič zgodilo. In to je najin problem. Kaj naj storim? Mi lahko kdo svetuje?
Za odgovor v naprej hvala. ???

Če veš kje v bližini za kakšno strelišče potem naj te nekdo z avtom zapelje tja.Odloži naj te kakšen kilometer pred njim in to takrat seveda ko bo kdo tam streljal.S psičko se nato počasi bližaj strelišču in jo miri ter hvali.
Po nekaj dnevih takšnega ravnanja bi se morala vsaj malo privaditi na pokanje.
Sicer pa če se ne,je nikar ne sili,nikar ne pokaj v bližini nje!
So pač psi ki ne prenesejo pokanja,pa čeprav to ni značilno za pasmo...

LP!

Že dolgo pod tem naslovom ni bilo nobenega sporočila, za to pa ga imam jaz danes. V klubu(reševalci :)) imamo fenomenalno psičko, a ko zasliši strel je konec. :-/ Dela ko urca, v bistvu je najboljša psička v našem klubu :D, vendar pa po strelu med poslušnosto pomeša vse ukaze :-/. Najde pa vsakogar, ki se ji skrije ;D. Ima kdo kakšen nasvet kako bi ji pomagali in odpravili to težavo? ??? Ne recite, da naj pač ne streljamo v njen bližini, ker to ne gre. Pri vseh izpitih, ki jih pri nas opravljaš je streljanje obvezno.
Hvala za vse nasvete v naprej. :)

Po mojem je najbolje da začnete postopoma.Najprej začnite s kakšnimi hrupnimi predmeti v njeni bližini, ko bo to dobro prenašala začnite s streli pištole vendar zelo daleč. Naj se takrat igra z drugimi psi ali je v njihovi bližini saj bo videla da so tudi oni pomirjeni in da to v bistvu ni nič hudega. Ko bo dobro prenašala strele z daljave, začnite streljati vedno bližje nje. Verjetno ne bo nikoli čisto pasivna glede tega, vendar je vredno poskusiti da se težava omili.

Način, ki se gotovo obnese, je pa zanj potrebno mnogo potrpežljivosti, je opisal Gregor_K.!

Ravno za pomladanski čas je značilno, da se dogajajo razna strelska tekmovanja in nastreljevanja orožij. In potem tako, kot je opisal Gregor..... lepo počasi in s preudarkom v bližino strelišča. Nikakor pa psa, ki je občutljiv na strel, NE PELJITE DIREKT NA STRELIŠČE, ker boste lahko naredili več škode kot koristi. Počasi..."step by step" bi se temu reklo.... in prišel bo dan, ko bo lahko "pokanje" že zelo blizu.... Je pa res, da kljub nekakšni "vzdržnosti" ob stelu, včasih ne moremo doseči tudi 100% umirjenosti (ali flegmatičnosti, če hočete).

Pa tudi evchy ima prav....hrupni predmeti so lahko krasna uvertura v "popravljanje streloplahosti" psa.

Samo.... res pa je - kar  velja predvsem za Šilo - da se včasih tudi popolnoma strelomirni psi bojijo groma in strele. V takem primeru vam pač ne ostane drugega, da jo imate ob nevihtnem vremenu ob sebi in ji daste vedet, da lahko pri vas dobi varno zavetje.   :)

Samo ne narediti napake in psa nagrajevati za njegov strah (sem spada tudi pretirano božanje in pomirjevanje).
Ena gospa mi je dala zanimivo idejo, kako je pomirila svojega psa, ki se je bal neviht in grmenja. Vsakokrat, ko se je pripravljajo na nevihto so doma organizirali zabavo - plesali so, se smejali in v to vključili tudi psa - ki se je sprva tresel nekje pod posteljo. Na ta način so mu oni s svojim obnašanjem povedali, da je vse O.K. - pes pa to bolje razume, kot besede.

Nekaj podobnega sem tudi jaz pri Lizi naredila.Ceprav je zlata prinasalka,se je na zacetku grozno bala grmenja!Navajala sem jo pa tako,da sva sli enkrat ven v dezju (pravzaprav naju je nevihta ujela :o) in tudi takrat je grozno grmelo.Liza mi bi skoraj pobegnila,potem pa je zagledala raco in pozabila na strah (povsem nora je na race).Kako je to mozno,ne vem,ampak potem sem vedno,ko je grmelo rekla:"Liza,raca!" ali "Liza lej papigo,papiga je tam!"Pa se je kar odvadila bati in je tudi na vzrejnem pregledu bila popolnoma mirna,ko so preverjali streloplahost.
mm:Je pa dobra ideja tisto z zabavo!

Lahko pa tudi probaš najprej z ropotuljico, kasneje uporabiš malo večjo ropotuljo, potem vzameš kakšno pločevinko in vanjo daš kamenjčke, potem še malo večje kamenjčke in na koncu šele poizkusiš z streliščem.... dosti manj stresno za psa...  ;)


lp
Boxi

Pozdravček za vse! :)
Pri nas imamo probleme s streloplahostjo odkar je na stopnišču tik pred psičko eksplodiral balon. Do takrat nismo imeli problemov, a od takrat naprej je nikakor ne moremo navaditi na kakeršen koli močan pok. Foro s stopnjevanjem hrupa smo že preiskusili pa ni uspelo najbolje. Ves ropot, ki ni podoben poku balona je ne moti 8), ko pa zasliši pok pištole ali strele pa hoče takoj čim bližje človeku. Pojma nimamo kaj bi lahko še poiskusili. ??? Ze samo da vidi balon, celo ne napihnjen pobegne v drugo sobo s skoraj svetlobno hitrostjo. :( Z vajo strelomirnosti pa ne moremo narediti nič, ker takoj uide s prostora, ko zasliši pok. :-X Prej teh težav ni bilo zdaj pa nimamo pojma kako bi jih odpravili. ??? Ima kdo kakšen nasvet? :-/

Kavka & "plašljiva" Zena :)

Zivjo Kavka!

Ful glupo da se vam je to zgodilo. Kako je pa slo na izpitih? V bistvu nimam neke prave resitve, ker za enkrat pri nas v klubu se taksnih tezav nismo imeli in zato tudi ne znam ravno svetovati. Ne vem mogoce bi se enkrat poskusili s stopnjevanjem, ampak zares pocasi. Naj bo na zacetku od dalec, da se komaj slisi. Takrat bodite zraven nje in se igrajte z njo ali sprehajajte. Po mojem ni dobro da je ze kar na zacetku na prostoru in tako vstran od svojega vodnika.

Upam da bo kaj pomagalo. Javi kako gre!

To zadevo bomo še dolgo reševali, ker že samo da grmi je  Zena čisto preč. :( Se bom zelo potrudila da tole rešiva  8)samo ne vem kaj naj naredim ker so tik pred vrati izpiti in tako streljanje. ??? Se še javim :D mogoče najdem nekaj res učinkovitega in vam izdam recept. ;) Držite pesti! :)

Žal ne vem za noben učinkovit recept, zdi se mi, da se včasih pač ne da dosti pomagati. Dobro premisli preden se lotiš uresničevanja kakšnega projekta po sistemu postopnega navajanja na dražljaje, saj se ti zelo lahko zgodi, da se bo strah samo še stopnjeval, morda celo do te mere, da bodo pomagala samo še pomirila.
Na samem izpitu pa psički lahko malo pomagaš. Ko je na prostoru, bodi ves čas z njo v  vidnem kontaktu.
med pokanjem jo glej in jo v mislih pomirjaj. Vem, da zveni malce butasto, v telepatijo ne verjamem, a pes zelo dobro razbere naše razpoloženje. Pri moji Lani, ki se sicer grozno boji,  deluje, tisti en ali dva strela na preizkušnji nekako prenese in ne beži. Če boš ves čas trepetala kdaj ti bo psica pobegnila se bo to tudi zgodilo.

Lanabela hvala in hvala tudi ostalim za nasvete. :-* Ja tudi sama sem že premišljevala da bi se pri izpitu poslužila te metode. :D Bomo poiskusili. :)

Močno upam da nama bo uspelo rešiti se te streloplašnosti.

Sam sem v prednovoletnem času za Brino (bark je uk streloplahosti še prestal, tokrat je samo "ponavljal snov" in dajal moralno podporo Brini) uporabil metodo, ki mi jo je svetoval Halicanum. Vzameš dve deščici in pokaš z njima. Sam sem uporabil parketne lamele. Rezek ton poka, je dokaj podoben poku iz puške ali pištole(petarde na primer, pa nimajo podobnega zvoka). Če pes ne pobegne, ga nagradiš. Mojadva sta zelo hitro sta pričela dojemati, da je salama na poti, ko slišita pok (pokal sem priložnostno in nenapovedano), in sta vsakič priletela" v zgornje nadstropje pogledat, kaj se dogaja. Kasneje nismo imeli problemov glede petard (novo leto smo s psi preživeli na kanonadi v Tivoliju), pa tudi ko sem si ogledal vzrejni pregled skupaj z Brino, ni trzala na pokanje pištole. Metoda je bila torej uspešna.

Tale tema je pa že kar malo zastarela... ne vem ali je vsem uspelo odpraviti težave s svojimi kosmatinci ali pa ste dandanes vsi brez težav pri svojih kosmatincih, kar se tiče strelov, pokanja, grmenja ipd? :-\

No, bom jaz malo osvežila tole temo, saj je naše življenje v zadnjih dneh postalo popolnoma neznosno in tudi sama več ne vem kaj naj... priznam, sploh se več ne znam obnašati. :-\

Pred nekaj dnevi se je na dolenjskem pričela gradnja obljubljene avtoceste. Zgleda da nekje daaaaaleč stran minirajo, saj se čez cel dan slišijo pridušeni poki. Za nas ljudi ravno toliko, da slišiš, za psa zgleda veliko huje.

Pri nas doma je stanje, kot sem že omenila, nevzdržno. Shiva sploh več noče ven. Niti na opravljanje potrebe. Če greva ven, je to zato, ker jo dam na povodec in je praktično prisiljena iti. Vendar takoj, ko prideva po stopnicah dol, že teče na spodnji vhod, k mojim staršem.

Se naredim da nič na vidim, grem v drugo smer, jo pokličem, ona totalno panična. Imam jo na fleksiju, pa se zažene z vso močjo 5 metrov naprej, jo pokličem, ji dam kakšen ukaz, pade na tla itd... Skratka - nimam besed, tako se mi zdi situacija huda.

Lulanje? Če imam srečo, 2x dnevno. Ampak res srečo. to pomeni, da jo peljem v en res čisto skrivni kot, pa še tam jo pol ure prosim naj opravi.

Kakanje? Na dva dni mogoče. Ne vem... sploh več ne vem kako naprej.

Mirim je ne. Baje da s tem samo pokažeš psu, da je nekaj res narobe. Ukazi? Ne uboga. Trese se, zadnje tačke ji praktično odpovejo... (beri=nikoli se ne usede v mokro travo, ob pokanju in seveda če je na povodcu, se ji zadnje tačke tako tresejo, da se dobesedno sesede)...sedi v travi... jaz hodim, jo kličem, delava kroge... nič.

Aja, moja psica, če jo je strah, ne pride po zavetje k meni, ampak ji je edino zavetje kotiček v našem kabinetu in zaradi tega seveda samo sili v stanovanje.

Poskusila sem z igro. Več ljudi, najljubše igračke, podenje, poziv k igri... jok, vse "uzalud". Ona ušeska nazaj, prestrašen pogled, prošnja ... ne muči me, pusti me noter...

Vse skupaj je prišlo tako daleč, da sem včeraj izgubila živce tudi sama. Z jezo sem jo potegnila na povodcu, da se je zgleda prestrašila tudi mene. NAPAKA!!! Vem! Se zavedam. Ampak je bil pač trenutek moje šibkosti... imam res vsega preveč zadnje dni v glavi. Njena prerezana tačka, gonitev, moji problemčki in še kaj. Vem, to ni izgovor...

Prepustila sem jo partnerju in rekla v besu da nobenega izmed njiju ne vidim notri dokler ne opravi potrebe. Po cca pol ure sta prišla notri. Opravila je samo lulanje. DRUGO v včerajšnjem dnevu. Prvo pa zgodaj zjutraj, ko sem jo peljala jaz ven. (To seje dogajalo zvečer včeraj)

Kako se lotiti problema, če je sploh kakšna možnost, da to odpravimo:

prebrala sem vse vaše odgovore na to temo, vendar za nas ne vem če sem našla kaj uporabnega.

Pokanje v stanovanju... ni problema. Psice ni popolnoma ničesar strah. lahko mečem po tleh kar želim, lahko pokam s čimerkoli, ona ve, da to ni zvok grmenja, da to ni tisti grdi pok od petard ali miniranja.... ona vse to ve.

Naj grem na strelišče oz v bližino le tega? Se bojim, da bi naredila preveč škode pa še strah pobega obstaja, čeprav bi bila na povodcu. Takrat je ona čist....out.

Še kakšen predlog? Lepooo prosim, lahko tudi samo kakšno vzpodbudno besedo, ker ne vem koliko časa bomo lahko še shajali tako, kot sedaj. Bojim se da bomo poleg psihičega strahu zboleli tudi fizično. Zadrževanje urina, blata... :-\

Lp, Fortuna.

Kaj pa kakšna neprijetna izkušnja zunaj v zadnjih dneh?  :-\
Ne vem, samo razmišljam ...

Ja Maj, tudi neprijetno izkušnjo smo imeli v zadnjih dneh zunaj. S čimer sem tudi do včeraj zvečer povezovala njen strah... danes pa vidim, da gre za miniranje...

Pred nekaj dnevi, ko smo šli na večerni sprehod (sedaj je ob večerih že noč) je Shiva stopila na koso in si grdo porezala blazinico na prvi tački.

Njen strah sem potem najprej povezala s tem, saj se je bala trave, noči, v stanovanju je s strahom renčala na črne stvari... recimo črno mačko, črno jakno ipd... Skratka - vse to sem povezovala najprej s tem neprijetnim dogodkom.

Včeraj zvečer pa sama sploh ne bi slišala da kje kaj poka, to mi je povedal šele moj, ko sem mu v jezi predala Shivo. Šele sedaj sem pozorna in slišim da daleč v daljavi res nekaj poka...

Torej Maj, imaš kakšen predlog? Ali pa vsaj kaj tolažilnega... vem da Shivi tolažba ne bo pomagala, bo pa meni. In jo nujno potrebujem. Lahko tudi brco v rit, samo da bi koga kaj premaknilo. ;) ;D

Lp, Fortuna.

Zdaj sem še bolj prepričana, da Shivo ne moti tisto "pokanje" v daljavi  :-\  Mislim, da še vedno povezuje noč+sprehod+bolečina
Se rada vozi z avtom? Probaj nekajkrat sprehod povezat z vožnjo in se kam odpeljite...

Ja, se strinajm z Maj ... peljite jo z avtom na sprehod ... v drugo smer, kot je "minerstvo"!

Drugace pa ... ce le gre za pokanje v daljavi, in glede na to, da je doma mirna, predlagam, da odprete okna (vem, da je mrzlo, pa vseeno), vse ostalo naj utihne! Nacin, kako se lahko navaja na pok ... pa jo opazuj, kako bo reagirala na pok!
Samo upam, da ne bi bilo nasprotnega ucinka in se ga bo zacela bati tudi doma ... ce je to to!

Kaj vec ti ne znam predlagat, upam pa, da bo vse OK!

Napisala si, da ste poskusili z igro z drugimi psi, pa da ni pomagalo ... je bila prestrasena???

Maj, pokanje JO moti, saj vidim to danes, ko sva šli zjutraj namenoma ven kasneje kot ponavadi, da je bil že dan zunaj, pa sva imeli paniko, da je joj.

Plus v stanovanju jo opazujem, ko poči, se teka skrivati iz enega kota v drugega, če ji kabinet zaprem. :-\

Je pa res, da je vse skupaj prišlo naenkrat.... in slaba izkušnja zunaj in miniranje.

Z avtom smo se vedno vozili na sprehode prav v smeri pokanja, Shivi se pa kar meša, če gremo  tisto smer.

Danes že od jutra razmišljam na katero lokacijo bi jo peljala na sprehod (čeprav ne sme oz ne more biti dolg, saj ima povito tačko + polivinilasto vrečko gor, pa se vseeno povoj kmalu zmoči oz vrečka raztrga) v drugo smer. Če bom šla v drugo smer, sem skoraj prepričana, da se bo bala nečesa drugega. :-\ Ker je zadnje dni res v slabi koži.

Lp, Fortuna.

Ravno to sem hotela predlagati  ;D. Če se rada vozi pojdite na en lep izlet, vem da zaradi tačke prav na turo ne morete, pa vendar. Ko se vam pa tačka poceli pa le pojdite nekam na daljši izlet.
Morda se izogibajte sprehodov v temi, če le lahko, za kak teden, da bo malo pozabila na bolečino ob urezu.

LP Noli

Pri nas se Aika boji grmenja ... omilimo ga pa tako, da prizgemo radio in televizijo, damo rolete dol in se delamo, da ni nic! Ceprav se Aika trese kot bi bil potres ... se mojo posteljo zraven!
No, co smo zunaj, ko grmi, imamo take tezave kot vi ... mi skoz sledi in se tresoce stiska k meni ... lulanja, kakanja takrat ni ... ampak grmenje mine, tole vase pa ne bo kmalu minilo!

Predlog ... zunaj, preden pride ven, prizgite avtoradio (naglas - upam, da se ne boji glasne glasbe) in se delajte, kot da ni nic ... ce je nora na primer na kosti, ji kost molite pred nosom in se zabavajte ... pa boste videli ... je pa res, da oni tudi veliko bolje cutijo, kot mi, tako da sigurno zazna tresenje tal ... pa vseeno, mogoce bo pa le malo pomagalo!

Linchaich:

sva pisali obe naenkrat ;D

Na žalost se Shiva boji miniranja tudi v stanovanju, pa imam odprto samo eno okno in to ravno v kabinetu, kjer se najraje skriva in kjer jaz presneto zmrzujem v prste, ko tole tipkam... ::)

Na sprehod sem jo najprej mislila peljati na naše vadbišče, pa sem se spomnila, da imamo poplavljeno. >:( Tam sem upala bi se spomnila vseh lepih trenutkov z drugimi pesjanarji itd, vendar bova na žalost morali iskati nekaj drugega. Kaj, ko so v "našo smer" lepi travniki, gozdički ipd, v "drugo smer" pa samo mesto, ulice, pločniki in ponovno strah - tokrat motorjev.

Noli:

bomo se danes pm nekam zapeljali. Vozi se vedno rada, ker vedno kaj novega doživi. Vam zvečer poročam kako in kaj.

Aja, še tole: potrebo frajla najraje opravlja na "svojih" mestih in se zopet sprašujem če bomo nekje drugje sploh kaj opravili... Sedaj se že za to bojim...

Lp, Fortuna.

Linchaich, bom poskusila tudi s priboljški. Tega še nisem... morda bo pa vsaj malo omililo...

Res je, psica verjetno začuti tresenje tal... o tem sva danes govorila tudi že z očetom.

Glasne muzike se ne boji, semi pa zdi, da je tako pametna, da četudi se midva delava v stanovanju ali avtu recimo da ni nič in se smejiva, zabavava in še kaj, da nama hoče povedati s pogledom: halooo, a sta normalna al kaj? Kaj mislita da se zaradi tega ne bom bala? Nekak takole naju gleda, če delava kakšne "hamlarije" da bi jo odvrnila od strahu.

Kot recimo danes, ko sem skakala po kolenih po tleh in se z njo poskusila igrati v stanovanju.... Še dobro, da me kdo ne vidi... ;D ;D Že Shiva me gleda v stilu a-se-ti-je-mal-utrgalo, kako bi me šele kakšen človeški primerek. ;D

Lp, Fortuna.

Ps: Aja Linch, moja Shiva se ob pokih, grmenju ipd nikoli ne stiska k meni. Vedno beži stran od mene. Tudi ponoči, če recimo spi na postelji. Ko zagrmi, pobegne v svoj kot. :-\ Morda to kaj pomeni? Da mi ne zaupa, da se me boji? ???

Ja, poskusi s poslasticami, pa ne pozabi na avtoradio! ;)

Glede stiskanja ... Aika je naprej tudi vedno bezala stran ... enkrat je pocilo cisto blizu naju (takrat sem jo imela sele kak mesec) in je pobezljala ... je zagrmelo "z jasnega", tako da nisem mogla predvideti in ni bila na povodcu ... skoraj mi je pobegnila, pa sem jo k sreci priklicala k sebi ... drugace bi tekla domov ... cez ceste, ... !

No, vem, da jo je grozno strah ... mene bi bilo tudi, ce bi eno leto poslusala to "grozoto narave" sama samo iz pesjaka!!! ...
Ukrepi ... vedno je bila na povodcu, ko je grmelo in ko je zacela bezljati, sem jo poklicala k sebi ... ja, mogoce je bila tudi napaka, ker sem jo pohvalila, ampak le tako se je navadila, da pride k meni ... ce je bilo prehudo, sem jo stisnila k sebi in tiscala usesa skupaj ... to je bilo enkrat, ko so se v BTC-ju ob 22-ih odlocili imeti ognjemet - nisem vedela ... ponavadi so ob polnoci (dalec stran, slisalo se je pa zelo) ... se mi zdi prehudo, da bi jo tega kdaj lahko odvadila ... tako da se mi zdi ze to velik napredek, da mi zaupa in vsa tresoca pritece k meni!
Odvisno kak ucinek bos naredila ti, pa vseeno jaz bi jo zelo pohvalila, ce bi pritekla k tebi!

Poročilo:

besedice "gremo", "gremo ven", "gremo na sprehod" ipd, nam ne zaležejo nič več. Shiva se skrije v najtemnejši kot v stanovanju, ko izrečem karkoli od tega. Prej se ji je kar mešalo od sreče, ko sem rekla da gremo. Ni važno kam... samo da gremo.

No, vseeno smo šli ven, do avta, v katerega že sama od sebe sili in se odpeljali na sprehod. Vendar nismo šli v drugo smer pokanja, ampak kar tja, kamor hodimo vedno.

Tam je bilo vse v redu, ker je morala "prebrati" en kup novic, odkar je ni bilo tam, pa malo smo se zlaufali po travniku, kljub ranjeni tački, strahu ni bilo čutiti.

Ko pa smo se pripeljali na domače dvorišče, je zopet popolnoma pobezljala. Samo iz avta ven, pa naravnost proti našim vratom, ker sem ji rekla ne, je tekla k vratom mojih staršev. Panična.

Kaj hočem, šli smo notri. Notri je potem vse ok.

Aja, naj omenim da pokanja ves nas zunanji preživeti čas ni bilo več. Torej je totalno pobezljana že samo zaradi same misli oz spomina na pokanje???

Kaj storiti v tem primeru?

Aja, še tole sem pravkar izvedela:

da bodo minirali za avtocesto 100 metrov stran od naše hiše. Sploh nočem pomisliti kako in kaj bo takrat. :-\

Lp, Fortuna.

Najprej poskusite izvedeti, ce je strah res zaradi miniranja!

Pojdite enkrat z avtom tja, kjer/ko bo "ropotalo"! Ja, lahko na mesto, kjer je potrebno prebrati novicke! In, ce se bo ustrasila jo odpeljite stran (brez komentarjev in tolazenja)... na drugi konec! Le tako boste izvedeli ce je strah res zaradi tega!

Ce je, se enkrat priporocam glasno glasbo zunaj stanovanja ... na primer iz avta!

Uf, Fortuna, Shiva je pa res boga zadnje čase :-\ :'( :'( Upam, da se ji obetajo boljši časi ;)

Jaz imam tudi z Bino probleme s strahom :-\ Na njeni 2. pasji razstavi ji je za hrbtom padla na tla kovinska tabla. Tega hrupa se je Bina tako zelo ustrašila, da je začela panično vlečt na povodcu v dvorani. Odpeljala sem jo iz dvorane in jo imela zunaj več kot 30 min. Ko sem jo želela peljati nazaj v dvorano, se mi je ustavila 10 m stran od vrat in ni želela iti notri. Šele po kakšnih 2 urah spanja v avtu, mi jo je po nekem čudežu uspelo spraviti v dvorano (hrana dela čudeže ;D). Takrat se je potem bala gužve, ploskanja, pokanja..... Skratka, vsega kar je povezano z razstavo :-X

Posledice tega dogodka ima še danes: v dvoranah ni več tako samozavestna, kot je bila nekoč. Čeprav jo skozi vrata sedaj normalno spravim. Pa tudi ploskanja se ne boji več. Boji se pa, če je veliko ljudi okoli nje. Ampak jaz sem ji dala čas, da je pozabila na svoj strah.

Vem pa, da je v tvojem primeru to zelo težko. Jaz bi ji pustila, naj leži v kabinetu, naj leži tam, kjer se ona počuti varno. Ko smo mi 3 leta nazaj spuščali rakete za novo leto, se je Bero tega zelo bal. Ni hotel biti z nami, ampak je šel sam 20 m stran in od tam gledal. Očitno je bil raje sam in malo bolj oddaljen kot pa z nami ;)

Jaz bi pri Shivi naredila isto: ukvarjala bi se veliko z njo, se igrala, ampak po drugi strani pa bi njen strah prezrla, delala bi se, kot da ne vidim njenega strahu. Mogoče bi pomagalo. Pa pustila bi ji, da spi tam, kjer se počuti varno.

Mogoče pa ji samo malo hormončki nagajajo  :-\

Upam, da bo vse OK z njo ;) in s tabo ;)

Lp jana

Živjo!!

Vidim, da že dolgo ni bilo nikogar pod tole temo :) Pa vseeno upam, na odgovor, ker imam problem.
Najprej-Fortuna, si kaj odpravila problem s streloplahostjo (čeprav je bilo to pred letom dni :)).
Moj pesjan se res neskončno boji vsakršnih pokov in vse skupaj postaja že malo nadležno, saj nameravam z njim opravljat izpite... Pri malo močnejčem poku se že "nalima" na tla in se trese kot šiba na vodi in dokler ne pride do, po njegovem mnenju varnega kotička (stanovanje,avto) se ne pomiri. Danes sem ugotovila, da se boji še malo glasnejšega ploskanja. In ko sliši pok vse odpove, hrana, igračka...vse kar ima rad ga ne zanima.
Ima mogoče kdo kakšen nasvet?

Bojim se, da je plahost  pri tvojem psu prirojena. V bistvu imaš še srečo, da se, kadar se ustraši, nalima na tla. Veliko borderčkov (saj imaš borderčka ali ne?) reagira panično z brezglavim begom.
Načeloma se občutljivost na pok "zdravi" tako, da začneš z zelo oddaljenimi in tihimi poki, ki psa še ne motijo. Za začetek recimo na sprehodu, niti slučajno ne začneš z privajanjem med vajami poslušnosti. Če ne reagira nagradiš in se takoj igraš. Potem jakost in bližino zelo postopno zvečuješ. zelo moraš paziti da ne greš prehitro, če se pes ustraši, si zamočila. pri nekaterih psih se obnesejo kasete z posnetimi zvoki (jaz sicer še nisem srečala psa, ki bi reagiral na posnete zvoke, ampak baje da nekaterim pomaga). Vendar je v primeru da je občutljivost prirojena uspeh slab. Privajanje na poke je zelo delikatna zadeva, saj lahko zelo hitro dosežemo ravno nasprotni učinek - stopnjevanje strahu. Zlasti boš morala paziti zdaj, ko se bliža praznična kanonada. Za takega psa je lahko ena sama petarda prava katastrofa.
Verjetno si boš moralajza psa  izbrati takšno delo, kjer streloplahost ne bo tako moteča. Žal kakšne ruševine verjetno odpadejo, še vedno a ti ostane agility, poslušnost na nižjih stopnjah kjer se ne poka, free style (ples s psom), raly obidience... veliko je stvari, ki jih lahko delaš tudi s plašnim psom.
Če je zadeva zelo moteča, tudi posvet z resnim strokovnjakom ne bo odveč.

Fortuna, poskusi psico čim manj opazovati in s ečim manj vznemirjati. Ne sekiraj se, čeporedko lula in kaka. Na krajši rok ne bo škode. delaj se glupo ,kot da nič ne opaziš in jo pusti pri miru.
Organizmi s eprilagodijo. N emor ej ebit v neskončnost strah- če se stem ne boš ukvarjal ain poslabševal asituacije. Naj bo notri , č ej eporezana, dokler s ne zaceli. Pelji jo kam na obisk ali z avtom n aizlet, a tudi v tem primeru ne rini vanjo.
Minirat bodo že nehali in nog ase bo zacelila. Č eboš do njenih problemov ostal indiferentna  bodo izginili skupaj s slbimi okoliščinami oz malo kasneje. Pazi predvsem, d ane limaš n ato razpoloženj enovih problemov.
Če ne gre drugače in si sama v šoku , daj psico nekam na počitnice za ta nesrečni čas- nekam kje nimajo pojma o težavah in problemih tvoje psice.
Tincy , posamezne linije borderje so izjemno občutjive na vse glasne zvoke.  Zadevo lahko prikriješ samo z zelo močnim nagonom, na način,da pes ko je v nagonu ne bo reagiral na zvok. Ko  pa ni v nagonu mu moraš predvsem onemogočiti pobeg in s tem drugotne težave. Na srečo tvoj ne beži ,kar je super. V delu se ne posvečaj navajnju na zvok, pač pa ustvarjanju močnega nagona in ljubezni do dela. Izven dela ga bo pač strah, z leti najbrž vedno manj, a morala boš biti vsedno pozorna na nepričakove poke in zvoke.

Vem, da so borderji na zvoke precej občutljiva pasma, pa vendar nista ne starša od mojega psa, ne nihče iz legla streloplahi, prav tako nima pes nobene posebno slabe izkušnje s pokanjem (vsaj ne da bi jaz vedela zanjo, če se je kaj zgodilo v moji odsotnosti ne vem...) Še v mali šoli so na vadbišču zraven streljali, pa se mi zdi, da ni reagiral.
Drugače smo doživeli tudi že pobeg-na vadbišču so vadili za izpit (IPO 1) in so seveda streljali in mi je pes pobegnil v bližnji gozdiček in nas ga je 5 ljudi iskalo 2.5 ure, pa se je tako potuhnil, da ga nismo našli, šele potem se je kar na lepem pokazal. Aja, da se ne bomo narobe razumeli, pes se je bal pokanja že prej.
Drugače pa je največji problem ravno v tem, da sva pri reševalcih (sicer sva še bolj na začetku) in vsaj po moji oceni kar lepo dela, pa tudi z veseljem in res nebi rada zaradi streloplahosti nehala. :(

tincy, aha, ti imaš tistega psa, ki so ga reševalci iskali :-\ sem slišala ja, da so streljali pri IPOvcih in da je en border pri reševalci ušel.... No, važno je, da ste ga našli oz. da je prišel nazaj. Veš, tam blizu je zeloooo prometna cesta :-X

Lanabela, po čem sklepaš, da je ta streloplahost prirojena?

Ja bina js sm tista

Vem za cesto :) me je blo prav zaradi tega ful strah, ker naš pesjan zna tud avtomobile past. Včeraj na treningu je pa Samo hotel malo preiskusiti kolk se pravzaprav boji in je plosknil, pa je blo konec :( mislim sicer, da je malo povezal pok z tistim zadnjič, ke se mi zdi, da je že malo s strahom prišel na vadbišče.Tako da na vadbišču ne bomo več pokal ;) Pa tudi danes sem probala polsknit, pa ni bilo takšne reakcije,oz. je sploh ni bilo.

1. pes ni imel nobenih slabih izkušenj, 2. boji se različnih zvokov, ne le pokanja, 3. pridobljena streloplahost se pokaže ponavadi šele pri malo starejših psih, ponavadi na točno določene zvoke,  4. ker sem videla precej borderjev z takšno težavo....to, da starša nista streloplaha ne pomeni nič. treba bi bilo videti vso žlahto nekaj kolen nazaj. kar ni tako lahko, če računaš na to, da streloplahosti nihče ne prizna prav rad.

Bojim se, da pes s tako slabimi živci za ruševinarja ni primeren. Ne samo zaradi pokov, pri delu se pojavijo najrazličnejše nepredvidene situacije, ki so za psa, ki reagira panično smrtno nevarne. To, kar  je omenila Deteljica, namreč da  pes v nagonu ne "opazi" pokanja,  je popolnoma res. Vendar se moraš zavedati, da recimo med izpiti za reševalne pse ne poka samo takrat ko tvoj pes dela in je v nagonu ampak kar naprej, tudi ko čaka. In da sodnik, ki opazi, da je pes samo malce nemiren ob strelu doda še nekaj bližnjih pokov, da vidi kaj je s psom. Sicer je  bilo (ne vem če so še) med ruševinarji nekaj streloplahih psov, vendar so postali taki potem, ko so že nekaj časa delali in niso imeli paničnih izpadov.

Lana je recimo postala streloplaha pri 6 letih, boji se izključno pokov, ki so povezani s strelivom, ob pokanju je pod groznim stresom, vendar ne beži in je še vedno sposobna iskati tudi če poči kakšna petarda. tudi s prostora se ne gane. Če bi ji pa izmerili pulz....

Tincy, kdo pa sta starša tvojega psa, da si tako prepričana, da ni nobeden občutljiv na zvoke?
Ker predvidevam ,da je pes iz Slovenije, se mi zdi to skoraj nemogoče, saj ima 80 % v Sloveniji skotenih borderjev v sebi "zvokoplahe" prednike.
Pa tudi , če starša nimata izraziti izražene te lastnosti, jo imajo lahko predniki.
Občutljivost na zvoke je pasemska značilnost, a ne  v slabem smislu. Izhaja iz velike reagibilnosti pasme, izredno dobrega sluha in občutljivosti , kar je bilo za usmerjanje  in obvladovanje psov na velikih razdaljah ob sočasnem močnem nagonu nujno potrebno. Od optimalne občutljivosti do malo pretirane, pa je samo korakec. Pmisli,da na širnih Škotskih planjavah ni bilo posenega hrupa zato tudi pretirana občutljivost na zvoke ni nikogar motila oz jo sploh niso opazili. Obenem pa so kaj hitro opazili , če j epes ob močnem vetru, ob gasnem blejanju ovc, na razdalji več 100 m preslišal povelje npr.
Obnem ponovno tolažba- ko bo  pes v močnem nagonu za iskanje zagotovo ne bo pobegnil med delom.

Ja šele zdaj sem opazila,da j eLanabela razložila,kako je s pokanjem pri reševalnih psih. Ni jaz tematike ne poznam povsem, ker nima reševalnega psa. Se mi pa zdi ti pretirano preverjanje pokanja pri reševalcih bedasto, saj v akcijah ne minirajo ravno pogosto.No ,zadeve tu ne bomo spremenili, sem pa morala izraziti svoj emnenje  ;).
Na splošno slabi živci so nekaj drugega od občutljivosti na zvok in so moteči za vsako delo. Ni nujno,da ima pes občutljiv na zvoke slabe živce.
Če se ne motim ta opisani primerek ni begal naokoli, pač pa se je potuhnil, katr ni tako slabo. Najbolj nevarno je brezglavo beganje.
Je pa težko ovecenjevati zadevo zgolj po opisu, ker je že opis "obdelan individualno", potem pa še vsak prebere po svoje, pa manjka cel kup sočasnih podatkov.

Tincy, šele sedaj sem videla tvoje vprašanje...

Pri nas se do sedaj zadeve še niso izboljšale, je pa res, da na tem še nismo delali.

Sedaj delamo na tem, da bi streloplahost vsaj omilili, če že ne čisto odstranili, tako da bom poročala o napredku. ;)

Mogoce lahko komu pomaga tale link:
http://www.geocities.com/jetflair/gunshy.html
Nama z Blum je ze. zdruzila sem zadevo skupaj s klikerjem in se lotila resnicno pocasnega a vstrajnega odpravljanja tezave.
Pri nama je bila zadeva povezana z napacnim treningom, na katerem smo streljali skupaj skoraj eno uro. Ker sem se sama nekako bala, da bi moj kuza postal streloplah sem bila cel trening poleg nje in ji dajala salamce. In glej ga zlomka, na tem treningu sem Blum naucila, da je streljanje nekaj cudnega. Naucila sem jo, da mora biti takrat pri meni in ni dvakrat za rect, da sem njen strah oz. vsaj njen nemir zaradi mene, takrat potrjevala. Po tistem treningu je postal nestreloplah kuza, nauceno streloplah.
In sem se vsedla na net, posvetovala z vsemi moznimi ljudmi, najbolj v spodbudo sta mi bila dva lovca, katerima se je zgodil podoben primer. Tudi ona dva sta tezavo uspesno odpravila. Tako kot midve z Blum. Je pa eno res, da sem se zadeve resnicno zavzeto lotila. Podobno, kot jo opisano v linku zgoraj.
En mesec ni bilo sprehoda na katerem ne bi pokalo. Sem pa v zadevo vklucila se lezanje na prostoru. In kmalu se je pokazalo, da Blum tocno ve, da bo dvakrat pocilo in potem bo mir. Ker je bil pok na zacetku res zeloooo oddaljen je bila zanjo situacija obvladljiva. Jaz sem pa takoj kliknila, ko je sprosceno oblezala na prostoru. Nujno je, da psa nagradis sele takrat, ko se sprosti in ne takrat, ko je ves napet in v stresu. Vedno je potrebno pocakati na sproscenost. Zelo dobro opazujte drzo telesa, misice, usesa,... Ce delate s klikerjem vam bo veliko lazje.
Tako, nama je v enem mesecu uspelo sanirati bedarijo tistega napacnega treninga v enem mesecu toliko, da sva lahko sli na resevalski izpit in ga tudi uspesno opravili. Sva pa potem to se dolgo po tem utrjevali in lahko recem, da zelo uspesno.
Je pa nekaj res, da je bil pri njej to problem zaradi napake pri treningu in ne za ze na svet prinesen strah. Ona je bila do tistega treninga brez kakrsne koli tezave pri pokih. In hec je bil, ker je odreagirala le pri poku 6mm pistole. Ostalo je ignorirala.
No ja, mogoce sem komu pomagala s to najino zgodbo. Ne obupajte, lotite se dela in uspelo vam bo. A ze na zacetku morate vedeti, da bo lahko odpravljanje hudih tezav lahko trajalo mesece in mesece rednega dela, lahko tudi leto in vec. Rednega dela, povdarjam.
Lep pozdrav
Blumina

 Treba je razločeavti strah od fobije.
Se pa da res z oblikovanje vedenja zadevo v vsakem primeru omiliti.
Opisani napačni trening pa je tipičen primer,kako s pretiranim ukvarjanjem in posvečanjem problemu ustvarimo težavo celo tam, kjer je ni.

Deteljica, ne vprasi kako jezna sem bila takrat nase. Bi se od jeze skoraj razpocila.
Predvsem zaradi dejstva, da se je to zgodilo meni, ko mi je pa cisto jasno, da kaj taksnega sploh ne bi smela pocet.
Sem se pa potem pri odpravljanju tezave ogrooooooomno naucila. Blum se verjetno ne bi glih strinjala z mano, da je bila spet moj poskusni zajcek. Amapk uspelo nama je in to je to kar velja.
Pozdravcek
Jasna

Odlicen link, Blumina. ;) Tudi mi smo na tak nacin ze skoraj odpravili plasnost.
Psica se je bala pokanja, ploskanja, grmenja, igranja na kitaro in tudi kitare same... Resitev pa se nam je ponudila kar sama od sebe. Domislili smo se namrec, da lahko s pomocjo kitare psico odvrnemo od »fehtanja« pri jedilni mizi. Pri obedih smo zraven postavili kitaro, psica pa je zbezala na vrt in smo imeli mir. In glej ga zlomka, cez nekaj tednov ta metoda ni bila vec uspesna. Kitara je zaradi prijetnih vonjav kuhinje izgubila svojo skrivnostno moc.  ;D
No, potem sem sklenila razpolozenje psice na podoben nacin preusmerjati tudi ob drugih strahovih. Kadar grmi jo na primer prav na dolgo, z obcutkom pocesem  (takrat se res sprosti in postane cisto mehka), ali pa jo razigram in gremo ven na dez metat zogico (in potem v nagonu ne razmislja o nevihti), ali pa grem pect palacinke (da je cel prostor poln mikavnega vonja in da ne more misliti na nic drugega kot hrano). Ploskanje sem pa uvedla kot najvecjo mozno nagrado. Kadar se se posebej izkaze, ji po novem vpijem »bravo« in zraven navduseno ploskam. Za nevihte in nenadne hrupe se skoraj ne zmeni vec. Ne vem se, kako je zdaj s pokanjem strelnega orozja in petard, ker zadnje case tega ni imela priloznosti slisat, ampak upam, da bo tudi glede tega bolj pogumna. Ce pa ne, jo bom pa se na to nacrtno navadila.  :)

Žal se ta pes ne potuhne ampak beži (če ne ga ne bi bilo treba iskali, ko je pobegnil med treningom)
Delno se strinjam z Deteljico, to preverjanje streloplahosti je res pretirano. na ta način marsikaterega psa, ki je samo rahlo občutljiv resnično spravijo ob živce. streloplahe pa itak spravijo ob živce še preden sploh pridejo na vrsto za delo.
Pri iskanju se res ne minira, vendar pes občutljiv na hrup zelo težko dela. samo nekaj primerov, ki se zgodijo na čisto navadnem treningu zelo pogosto: pri iskanju po gozdu so pogosto poki, ki jih zagrešijo lovci. če iščeš na našem koncu, pa je pokanje bolj ali manj stalnica, saj v bližini vadijo člani strelskega društva ( pred leti je gostom iz drugega društva zaradi tega pobegnila plašna psička, iskali smo jo skoraj en teden, našli nekaj kilometrov stran. Danes bi se zadeva ne končala srečno, saj bi morala čez več izredno prometnih cest). Na vadbišču se pogosto dogaja, da vadi več skupin, nekateri tudi pokajo (sploh ni nujno da streljajo, zgodilo se je, da je borderka z enako težavo zbežala zaradi pokanja z bičem med obrambo kakšnih 100m stran) nekatere najbolj priljubljene "ruševine" za trening so v centru Ljubljane. Vadi se navadno v večernih urah. Odveč je razlagati, da decembra tam poka kot na fronti, išče se brez povodca in ovratnice, ograje ni, streloplah pes je znerviran že med čakanjem na iskanje.  zadeva je še bolj zoprna, ker ne gre samo za poke ampak tudi za vse mogoče druge moteče zvoke. tudi pse, ki niso pretirano občutljivi zna veči iz tira, če nenadoma (po možnosti v temi in brez prisotnosti vodnika) skočijo na pleh. sem ter tja kdaj pade z velikim truščem kakšna deska ali paleta, kar zna biti še posebej nevarno, če se plašen pes nahaja recimo nekje na višini, vodnik pa mora ostati spodaj. Da o gradbeni mehanizaciji ali celo helikopterju ne govorim.
S psom, ki se boji a ne beži se nekako da delati. S psom, ki panično beži pa si ne bi upala.

Če misliš na konkreten primer tincy, potem niso streljali reševalci, ampak na sosednjem travniku IPO-vci.

Ne, mislim na preverjanje streloplahosti na izpitih.

Tincy, poiskusi na nacin kot sem nakazala v prejsnem postu.
Le, da je v tvojem primeru potrebno starsat se z veliko daljse razdalje. Prva pokanja bi morala biti tako oddaljena, da bi jih ti komaj slisala. Le toliko blizu, da bi tvoj kuza sicer rahlo zaznal pok ampak ga ne bi vznemiril. To je pa lahko zelo dalec. Vsteti moras v izracun razdalje dejstvo, da psi slisijo veliko bolje od nas. Pred tem, ko se bos dogovorila za pokanje, se z nekom dobi na tistem mestu in brez psa poiskusita koliko se slisi. Upostevati moras, da je slisnost odvisna od vremena. Vedno prej preveri! Zelo pomembno!!! In vedno naj bo drugi pok se bolj oddaljen. Da je pokanje vedno manjse in zato zanj veliko bolj obvladljivo, saj bo kmalu vedel, da bo drugic pocilo manj. Ampak povdarjam, da mora biti v tvojem primeru pok tebi skoraj neslisen. Le tako ga bos lahko nagradila za pravilno vedenje. Ce pade v paniko ga ne bos mogla nagradit.
Je pa hudic vse zorganizirat. Potrebujes pomocnika, pa primerna mesta (ne mores pokati povsod) za pokanje, saj lahko kuzki zelo hitro povezejo pok s krajem dogajanja ali pa s pomocnikom, ce ga vidijo. Midva z mozem sva odhajala od doma loceno da ga na sprehodu Blum sploh ni videla. Zato ni povezala z njim. Streljali smo povsod, skoraj nikoli pa ne na istih mestih. Ker je za Blum lahko ponovitev le dvakrat lahko vzorec, s katerega potegne ugotovitev. Sem morala biti zelo prefrigana. Tudi raznih vidnih znakom strelcu nisem smela dajat, ker bi kmalu pogruntala, da se poci takrat, ko npr. dvignem roko. Zato sem se zmenila, da lahko poci drugic sele takrat, ko bo videl, da sem Blum nagradila (po kliku) in nato je prestel se do dvajset.
Ves kaj, hudic je vse napisat, pa itak je potrebno vse vsakemu kuzku posebej prilagodit. Ce te bo zamikalo poiskusit z meni uspesno tehniko poslji zasebno, pa se bova pomenili. Mogoce najdeva uspesni sistem.
LP
Blumina

Hvala za vse nasvete! Se bom res resno lotila tega problema, tudi če nam ga ne uspe odpraviti, bo veliko že, če nam ga uspe omiliti.

Lanabela- pes ne beži panično in brezglavo, le zavetje išče, takoj ko ima kaj nad glavo se počuti bolj varnega. Zato je tudi s travnika zbežal v gozd, če bi brezglavo bezljal, ga verjetno že nebi bilo več in v končni fazi je tudi sam prišel nazaj. Pa boji se grmenja in pokov,vsi močnejši zvoki ga še ne spravijo s tira. Ploskanje zadnjič, pa mislim, da je res le povezal z krajem kjer ja takrat počilo.

Deteljica-starša mojega psa sta: Mawlich Meg Bratolovi dvori (od Andreje Jakopič) in Zep več si lahko pogledaš tu : http://www.bordercollie.hr/5th_litter.htm  (upam da link dela). Drugače sem pa o tem govorila tako z Andrejo, kot z Alenom in oba sta bila prezej začudena... Sem se pa spomnila, da ja Alen naredil, test temperamenta, ko je bil pes še mladič in res je, da ima pri sound sensitivity od 3 naprej (številk je 6 )pripisano, da da rep dol. tako, da je možno, da je res malo  "podedovano". Ne vem :-\

Za naju so reševalski izpiti res še daleč (če do tja sploh prideva) - Mac ima komaj 11 mesecev, tako, da bova zaenkrat še lepo trenirala in če bomo rešili problem bova probala tud z izpiti, če ne pa...

Blumina - hvala za nasvet :) Res upam, da bo uspelo, drugače te pa že najdem ;)


Lp       Tina

Zlasti pazi, da se strah ne bo naprej razvijal - to se lahko zgodi zelo hitro. Če ob poku išče zavetje, lahko poskusiš s tem, da bo na treningih vedno imel varno mesto, recimo pokrit boks, kamor se bo lahko umaknil. To sicer lahko pomeni tudi kakšen dodaten umik z vadbišča kadar mu bo vsega dovolj, vendar se bo število umikov manjšalo tako kot bo rastlo veselje  do dela. Če se odločiš za tak način dela, je pomembno, da mu je dostop do boksa vedno dovoljen. Malce neortodoksno, ampak mogoče bi s tem lahko preprečila kakšno nevarno situacijo.

Ok, potem če prav razumem ni nič narobe, da sem ga (v pon na treningu) peljala v avto, da se je pomiril, po 20min pa sem ga šla iskat - potem nama je uspelo narediti še celo vajo iskanja in doma ga potem spustum v hišo če se recimo prestraši poka, saj ponavadi sili notri, pa sem se ponavadi malo slepo naredila?

Pa še nekaj kako preživeti praznične dni? Dobro, v hiši bo že, samo na sprehodu bo pa problem, sploh tam pad dni pred in po novemu letu, cele dneve bit samo not pa ni mogoče.

Lahko ti povem, kako  zgledajo decembri pri Lani. Že tako in tako je večino dneva notri. Ko pa  se oglasijo decembra prve petarde (čisto vseeno kako daleč) gre  ven samo še toliko kot je bilo nujno. Na sprehod sicer še vedno rada gre, a ko se začne mračiti se ji kar naenkrat strašansko mudi domov. Če zasliši kakšen pok pa sploh. Tudi sicer postane zelo pozorna na mulčke, zlasti take od 10 -14 let, očitno petarde po žepih že na daleč zavoha, takih otročičkov se ogne v velikem loku. Potem pride na vrsto Miklavžev ognjemet. Ta jo je včasih čisto sesul. Od takrat pa do srede januarja je bila pod hudim stresom. Zvečer je zlezla k meni v posteljo (tega sicer nikoli ne dela), čez dan pa se sploh ni odlimala od mene ali Roka. Če je slučajno ostala sama je bila čisto nesrečna, vlomila je v omaro, spravila vse obleke iz spodnje police, zlezla noter in zvlekla obleko nazaj, tako da je bila čisto "zazidana". Zelo težko jo je bilo spraviti ven, samo nos je pomolila iz hiše zavohala smodnik, se obrnila in noter. tako sem skoraj cel december čistila tudi lužice v veži, saj si ni upala ven. Pomirila se je šele enkrat sredi januarja. Vsako leto je bilo huje, priznam, da nisem znala narediti čisto nič koristnega. karkoli sem poskusila, je bilo brez haska. edina stvar, ki ji kaj pomaga je apaurin, pred vsakim ognjemetom, za miklavža in za novo leto dobi tabletko. Sedaj je vsako leto malo bolje, sicer še vedno leze v posteljo in se zavija v cunje, a si vsaj upa na sprehod in lulat, tudi občasni vmesni poki jo ne motijo tako grozno. In kar je najbolj važno, ne kaže več znakov hudega stresa kot jih je prej.

Potem vidim, da nas čaka pester december ??? :-\

Miklavža smo letos neverjetno lepo prestali, ognjemeta začuda ni bilo, parkeljni sploh niso omembe vredno razgrajali (lani so poleg pokanja tudi poruvali vse prometne znake daleč naokoli, mogoče so jih dobili in jih malo bolj trdo prijeli). Skratka, kljub nekaj posamičnim pokom, Lana še ni ugotovila da je december.

Jaz oz midve s psico imava pa spet en problem... ???

Kot veste, gre za streloplahost. Psica se ustraši vsakega poka, od najmanjše petardice, do močnejših pokov. ČE sva na sprehodu in če pokajo drugi. ??? Doma oz kjerkoli drugje pa lahko pokava jaz ali Dušan s čemerkoli, tudi s 6mm revolverjem, takrat pa sedi, ne trzne in naju gleda direkt v oči. Seveda sledi huda pohvala (bravoooooo, priiiiiidna, jaaaaaaaaa, tooooo in še kaj) in nagradica, vendar sem vseeno zmedena.

Kaj če je v našem primeru tako, da se tudi zelo močnih pokov ne bo bala, če bova pokala midva, ostalih pa ne bomo mogli niti omiliti, kaj šele odpraviti? :-\

Prosim za kakršenkoli nasvet, spodbudno besedo... Res sem obupana.

Lp, Fortuna.

Pri nas je pa viden nepričakovan napredek: že dva dni pokajo, Lana pa je mrtvo ladna. Zjutraj je nekdo na parkirišču spustil eno tako kot da bi razneslo Petrolovo črpalko v bližini, psica pa nič. Zvečer ko smo šli na sprehod, so se mulci obmetavali s petardami, Lani pa se sploh ni nič mudilo domov. Sem se kar ustrašila, če je mogoče od starosti reva nenadoma oglušela. Lansko leto se takle čas sploh ni več upala ven lulat.

Pri nas je tudi bolje, kot se pričakovala. Poke, ki so dovolj oddaljeni kar presliši, še vedno pa se boji tistih močnejših-po katerih je treba priti čim prej pod kuhinjsko mizo. Imam pa vseeno srečo, da živim dovolj ven z mesta, kjer ni tako veliko petard.

Sem hotela začeti novo temo, pa bom zdaj kar tukile napisala.
Imam dobermanko iz zavetišča Sv.Anton. Lizo staro približno eno leto.
Ko sva se vračali v nedeljo z morja, je 500 m pred domom začelo grmeti in se bliskati.
Liza je čisto ponorela od strahu. Odpela se mi je z varnostnega pasu in hotela na vsak način iz avta. Komaj sem pripeljala do doma.
Zbegana je bila do konca. Dobila je drisko in nisem je mogla umiriti, tako je bila prestrašena.
Letala je po stanovanju gor in dol.
Pa zjutraj še ena runda grmenja in spet isto. Skoraj celo noč sem jo mirila.
(zjutraj pa zaspala v službo)
In včeraj zvečer spet grmenje in strele.Ponovi vajo. Letanje sem in tja brez obstanka.
Ni in ni se umirila. Potem sem ji dala en apaurin, pa čez pol ure še enega.
Po eni uri je bilo malo bolje. Našla si je zavetje v kopalnici. Dala sem ji kovterček v kopalnico in je potem malo zaspala. (jaz pa spet zaspala v službo)

Prosim za kakšen nasvet. kako jo umiriti, ko začne grmeti in se bliskati.
Razen apaurina, da ne bo postala odvisnica od tablet.
(tudi pokojni pes od moje sestre je vedno cel december zaradi petard preživel v kopalnici.)
jaz pa tega še nisem izkusila.
prosim za pomoč.
LP Mojca od prestrašene Lize :'( :'( :'( :'( :'(
 

Ni to ravno  streloplahost ;).  Marsikakšen   polno uporaben lovski pes , ki nima  problemov  s  streloplahostjo se boji  grmenja in bliskanja.
Takrat , ko  do tega pride,  jo lepo tolaži  in božaj  in  ji  stalno prigovarjaj  , da  ni nič. 
Naša  dva  nestreloplaha junaka  si  takrat   izbereta  mesto  zraven postelje. ;)(  čeprav  pri naših  ni ravno  poanta  v strahu  ampak  bolj  v  iskoriščanju danega  trenutka ::))

Jaz božanja in tolaženja ne bi ravno priporočala. S tem psu samo še bolj stopnjujemo strah, saj mu s svojim dejanjem sporočamo da se zunaj res dogaja nekaj hudega.

Tudi ena izmed mojih psic je streloplaha. Ko zasliši grmenje ali decembra pokanje, si v stanovanju najde kotiček kamor se skrije - v dnevni sobi je to za sedežno, v spalnici ob postelji, v kabinetu pod mojimi nogami itd...

Jaz jo ob tem ignoriram. Seveda pa ji dovolim da gre z mano, kamorkoli pač grem. Če grem iz kabineta v kopalnico, je ne bom na silo pustila v kabinetu, pač pa gre z mano. Če grem iz kopalnice drugam, gre z mano, če grem takrat ven z drugo psico, prve ne bom na silo vlekla zraven itd itd...

Lp, Fortuna.

V primeru grmenja in pokanja  petard  ne govorimo o  streloplahosti.

Streloplahost je  bojazen pred strelom( s tem povezanim pokom).  To se rešuje na  drugačen način  kot  strah  pred pokom(grmenjem/ petardami/ zbijanjem itd..)
Pokanje petard in grmenje   ni isto. In  tudi  veliko  lovskih psov  popolnoma neobčutljivih na strel se boji petard  ali  grmenja.
Bistvo (  če je ta  strah  tako evforičen kot ga je opisala liza - asta) je, da se  psa  v takem trenutku  umiri in da se mu  zna dopovedati da je na varnem.
kako  to storiti je pa  čisto  odvisno od posameznika  - koliko pozna  svojega psa in njegove reakcije.
Pri nas  sicer  strahu  nimata  ne pred enim in ne pred  drugim , jima je pa dovoljeno(  damču  od malega-  tamala  ga pa  pridno posnema  seveda ::)) da  si je ob takih trenutkih vedno lahko sam izbral  svoj  varen kotiček.

Hvala za odgovore.
Ampak moja Liza se boji grmenja, in strele (za pokanje in petarde pa še ne vem)
To bomo pa vidli decembra.

Sem je probala tolažit in umirit, pa ni imela nobenega obstanka.Kar letala je kot odvezana.
Šele po apaurinu je bilo ali bolje po dveh se je malo umirila. Sem ji dopovedovala, da ni nič hudega, da je na varnem itd, itd.Pa je ravno spet počilo in zagrmelo.
Prosim še za kakšnen nasvet. :'( :'( :'(
(ker ne bom mogla imet dopusta vedno kadar bo nevihta)
(pa še pokaka se in dobi drisko)tako da že na vsezgodaj delam generalno)
LP Mojca od zelo prestrašene Lize :'( :'( :'(

jaz ti svetujem , da si poiščeš  strokovno pomoč.   In  da  začneš  pod strokovnim vodstvom  privajati psičko na moteče  dejavnike -> od  najmanjšega hrupa do največjega.
Ni  rečeno  da boš  strah  čisto  spravila  iz nje , ji ga  boš  pa  vsaj  omilila.

Zelo pomembno je, da pri grmenju in pokih TI ne zganjaš panike in psa pretirano ne miriš in ne objemaš, božaš ... Hitro bo namreč začela zganjati paniko samo zato, da bo pritegnila tvojo pozornost. Poskusi raje med grmenjem njeno pozornost usmeriti na druge reči: na primer z njo se igraj, ponavljaj poslušnost in jo pri tem izjemno pohvali, če bo stvar, ki jo od nje pričakuješ, naredila v redu in ne bo pretirano reagirala na grmenje. Lahko pa poskusiš tudi s taktiko ignoriranja: med grmenjem se enostavno delaj, da nič ni, na psičkin strah se ne oziraj. Ugotovila bo, da je sicer ti ne šljiviš, ampak da se ne vznemirjaš in da potem je to gotovo v redu in je situacija varna. Jaz sem pri svojem histeriku v takih primerih uporabila frazo: DOBRO JE. Zdaj je, kadarkoli je kakšna panika, pogleda mene; če pravim, da je dobro, gre naprej, previdno sicer, ampak gre.

Pot bo dolga in naporna, verjetno se boš večkrat morala vrniti na začetek, ampak ne obupaj. Srečno, Neža

Spet hvala za odgovore.
Da se razumemo, jaz nisem nič panična. Tudi tega strahu pred grmenjem pri prejšnjem dobermanu ne poznam. Je spau kot klada. Brigal je njega, kaj se dogaja.Ampak je bil od majhnega pri nas, tale moja posvojena Lizika, pa vidim, da ima zelo, zelo slabe izkušnje.Že če zaprem vrata v njeni sobi, pri spuščenih roletah in prižgani lučki, ni bilo nič boljše.Po moje bi kar vrata snela dol, tako jo panika zagrabi.Pa tudi na futr je nora, je čisto vse, pa ni pomagal. :'( :'(
pa na žogice sploh ni reagirala, kot sicer. 8) 8)
Samo skrit se je nekam hotla ter dirjala sem in tja. Boga reučka.se mi je res kar smilila. :'( :'( :'(
Upam, da bo čimmanj grmenja in strel, drugače bom pa še dr.Stariha Pipanovo povprašala.
LP Mojca in ful prestrašena Liza :'( :'( :'(

Verjetno na zavestni ravni nisi panična, samo ti je pa že ob misli na grmenje neprijetno. In to psi čutijo in povezujejo s tem, da nekaj JE narobe, če je njihovemu vodnji neprijetno.

To je točno to, pred čemer te z Damayanti svariva. Če si ugotovila, da se počuti v kopalnici najbolj varna, naj bo pač tam med grmenjem. Sama jo spremi tja, ji daj tja njeno odejo in jo pusti tam. Ko bo grmenja konec, pojdi k njej in jo pohvali. Če bo norela po stanovanju in histerirala, jo primi (NE LOVI PO STANOVANJU) in odpelji v kopalnico, daj jo tam na prostor in pohvali, ko je konec. Če pride med grmenjem mirno sama iz kopalnice, se je razveseli in jo pohvali. Če prinori v strahu, jo primi in odpelji nazaj in jo daj na prostor. Bo trajalo, ampak bo ugotovila, da je tam 100% varno.

Lp Neža

Hvala za odovor in predlog.
Pa še to. Jaz tudi podzavestno nisem panična. Ne bojim se grmenja, ne strel, niti nič drugega.
Je pa res, da me bo zdaj, ko vidim, da je Lizo tako strah grmenja, mene že v naprej strah, če bo kakšna nevihta, ko ne bo nikogar doma.
Če bom doma, bo že našla svoj varen prostorček v kopalnici. Pa mogoče parkrat apaurin, potem pa upam, da bo vidla da ni nič hudega in se bo morda unesel ta njen pretirani strah. :'( :'(
Sicer pa greva v petek na morje. Se veselim, ker bo 25 ur na dan z mano. 8)
LP Mojca od Lize

liza-asta

jaz sem pri svojem naredila prav kontra mirenju in bozanju.
ko je zacelo grmeti in bliskati sem ga peljala ven pred hiso pokazat kaj se dogaja in mu pokazala da mene ni strah in da se zunaj ne dogaja nic strasnega. moj honki je sicer majhen in sem ga lahko ven nesla - kako bote vi to izvedli nimam pojma. v vsakem primeru ga ne vlacit ven na silo. mirno ga poklici ven.poskusaj veckrat. :-[

nama je pomagalo da sva sla ven -  je videl da mene ni strah in da se ne dogaja nic takega pred cimer bi se moral bati. ;)
meni so kolegi tako svetovali in obneslo se je.
moram pa povedat, da ima kolega baucerona, ki je zlat pes ampak se boji grmenja in pokanja na smrt.tako da imajo pri 6 letih starosti s tem se vedno probleme in jih ne morejo resit. ga pac pustijo da si najde svoje zavetje in da se sam umiri tam kjer se sam pucuti najbolje-ga ne tolazijo in mirijo.   :-\


kar se pa apaurina tice- jaz nebi, ker deluje na zivcevje in takrat se pes umiri umetno, pod vplivom zdravil in dvomim da se bo pa zaradi tega zdej navadila na zvok. prej se bo navadla - mhm... grmi, poka, grem k lastnici ki mi bo dala tabletko.pes vsako stvar povezuje na svoj nacin in ti moras spoznati svojga psa na kaksen nacin bo povezal dolocena dejanja.

vsekakor pa stojim za tem da ga ne mirit ampak ven pesljat, ga pobozat in mu dajat vzpodbudne besede, kot so priden itd.

pri mojmu je se najbolj delovalo da sem mu vlivala pogum s tem ko sem ga hvalila in ga spodbujala ko je zacel kontra lajat na grmenje. :o
ko ga je strah se obrni stran- ne vidim da te je strah kot cucka, ko je pogumen ga spodbujat, da si okrepi samozavest. :D

upam da sem s tem pomagala, je pac ena od variant. ;)

Hvala za predlog. Bom še to probala. Ko je grmelo ni bilo potrebe za ven hodit, je bla že prej.
Ampak ni slaba ideja, mogoče bo pa delovalo. Ker mislim, da jo je blo bl strah ker je bila v stanovanju ali pa v svoji sobi.- mogoče je zunaj ne bilo tako hudo strah. ne vem.Bom pa vsekakor ta recept naslednjič probala. Pa javim, če bo ok
Hvala
LP Mojca od Lize (pa čim manj grmenja si želiva obe)

No, da vam poročam, kaj sem naredila, ko sva bili na morju. Ko je začelo grmeti, je tekala sem ter tja.Pustila sem jo čisto pri miru, potem pa je sama prišla k meni in se ulegla na svoje ležišče. Kar stiskala se je k tlom. Jaz pa sem jo pokrila z njeno brisačo. Kar celo. Najbolj pa ušesa in oči. Ker še sedaj ne vem kaj se bolj boji: grmenja ali bliskanja. Božala sem jo čez brisačo po ušesih, in očeh, da bi čimmanj slišala in videla. Ne boste verjeli, da ni imela nič proti. Sploh si ni dajala stran brisače. K sreči pa je kmalu prenehalo grmeti in bliskati. Tako da sva jo tokrat kar dobro odnesli. :) :)
Mogoče bo pa UPAM  ta strah počasi, počasi miniu ali pa se vsaj omiliu. Srčno upam. :) :)
Je pa super zato, ker sva na dopustu  res skupaj 25 ur na dan. TO JE TO !!! ;D ;D
LP vsem od Mojce in Lize

Upam, da ne ponavljam teme.
Imam namreč problem s psičko, ki se tako boji grmenja in pokanja na sploh, da je čisto v šoku. Trese se po vsem telesu, slini se iz odprtega gobčka, jezik ji moli ven, kot da bi ji bilo hudo vroče.
Poskušala sem jo tolažiti a ni pomagalo. Tudi motiviranje za igranje ni bilo uspešno, celo najljubši priboljšek je ne gane ko je v takem stanju. Včasih se bojim, da jo bo kap!
Kaj naj naredim? Nekateri so mi svetovali, naj jo povsem ignoriram.
Veterimar mi je pred prazniki (Božič) dal pomirjevalni sirup, ki se namaže na dlesen. To je nekoliko pomagalo a sedaj, ko grmi skoraj vsak dan ji sirupa ne dajem, saj se bojim, da bo postala odvisnica.
Mi lahko pomagate s svojimi izkušnjami, svetujete?
Hvala, lp.

Kar se odvisnosti tiče, vprašaj veterinarja. Kar tako res ne moreš gledati psa, ki trpi. Te razumem, samo pravi odgovor boš dobila pri vetu.
LP  :-\

Imam samo eno izkušnjo. Ognjemet ob laškem Pivo in cvetju pa praznovanju novega leta, rolete do dna in okna zapret. Če pa je pes v pesjaku, hitro na varno. Enako velja takrat ko grmi.
P.S. Mnogokatero zgodbo poznam  ko lastniki zaradi grmenja, pokanja..... nikoli več niso našli svojega lubčka.

Psičko imam vedno v stanovanju in zaprem vsa okna in obrnem žaluzije, pa televizijo ali radio malce glasneje a vse skupaj ne pomaga.
Res bom povprašala veterinarja.

Mislim, da sem tudi jaz tako prišla do psičke. Vzela sem jo iz azila a nisem opazila znakov nekih travm, ki jih imajo kužki zaradi mučenja, zanemarjanja... Čisto možno, da se je v paniki zaradi grmenja, pokanja izgubila in pristala v azilu.

Vprašaj, jaz svoji nikoli nisem dajala nobenih pomirjeval. Eni prisegajo na to, drugi pač na drugo, ti bo že vet svetoval. No, moram pa priznati, da jaz živim v novem najemniškem stanovanju, cool okna in rulete in če je vse v času ropotanja zaprto, ni nikakršnega problema. Po rompomponu se pa zluftamo.
Je pa res, grmenje, petarde..... in ne vem kaj še vse, so za kužata izredno stresne situacije (zaradi njegovega sluha).

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,275.0.html
Tukaj je ze nekaj o tem.
Hja, ne vem, nasa tavecja se je noro bala najprej petard in raket, zdaj pa se grmenja, ampak tega k sreci vedno manj, saj je zadnje case veliko grmelo in je bila dostikrat takrat zunaj, tako da je videla, da to ni noben bav-bav. Kadar je res hudo, ji tudi jaz dam gel (sedalin ali nekaj podobnega), saj se drugace nekontrolirano trese in bruha.
Vsekakor je dobro, ce jo imas ob slabem vremenu nonstop na povodcu - meni se je ze zaradi petard in raket strgala s haltija in z ovratnice in pobegnila (k sreci!!!) domov, nikoli pa ne ves, kam bi pes usel, ce ne bi bil dovolj blizu doma.
Pa prosim sporoci, kaj bo rekel veterinar.

Bom sporočila.
Lp.

Na http://www.championpets.co.uk/ imajo pa CD, ki naj bi ga psi poslusali in se nehali bati pokov. Se verjetno splaca poskusiti.

Pošiljajo le znotraj Velike Britanije. :(

Ne, pa ne, tudi drugam v EU, samo po mejlu jih je treba kontaktirati, ce te zanimajo cene postnine ;)

Ko je moj pes odregiral prvic na petarde in cisto ponorel za novo leto,sem ga peljal ven in sva poslusala in gledala.Prvih 15 minut je bil cisto zivcen,cez kaksne pol ure se je pa vnesel.Drugace se ga da odvaditi tako kot pri streloplasnosti.Kupis 100 petard,nekoga prosis da prvo petardo prizge 100 metrov stran.V enem mesecu prides iz 100 metrov na deset.
LP

To je pa zanimiva metoda. "Prisiliš" ga, da spozna, da močan zvok ni nič hudega. Bom tudi jaz poskusila tako. Kakšnega psa pa imaš?

Tole  s petardami   ni ravno  nek  "zdrav razum  " privajanja na streloplahost.

In  to ne delajo  ne  policaji in ne ostali.  Ker posledično se lahko zgodi,  da kasneje   pes zgrabi petardo.
 Streloplahost se odpravlja pri psih tako  , da si  s   psom v  bližini  strelišča....  najprej  oddaljen od  strelišča s  časom(  postopoma  iz dneva v tedne)pa  se  strelišču  približuješ.

Še vedno pa ,  ob  odpravi  streloplahosti ni rečeno , da bo pes postal  neobčutljiv na grmenje(  vremenski pojav....  in tudi zvok je drugačen  kot  pri  strelu).
Ne  pozabit ,da imajo naši pesjani  sluh  malo bolj izostren  kot mi ljudje ;)

Se podpišem in dodajam, psi zaznavajo zvoke z zelo visokimi frekvencami do 35000 nihajev v minuti
In če kdo od vas pozna neslišno pasjo piščalko, ki se uporablja za odpoklic, bo vedel, da ta deluje na principu zaznavanja zvokov, ki jih človek ne sliši (UZ nad 20000 Hz).
Sama sem imela v službi malo opravka tudi z belgijskimi ovčarji. Navajeni so bili sodelovanja na strelišču, kjer se je uporabljalo več vrst in moči strelnega orožja, pa hrupa v vojašnici. Ko pa je prvič urnk "tresnilo z neba" v njihovi bližini, je eden izmed njih preskočil oziroma skušal preskočiti skoraj 3 metre visoko ograjo pesjaka. Revež se je zataknil in obvisel po sistemu ne morem nazaj niti naprej.
Od takrat naprej se je kužke v času močenjšega grmenja in strel umikalo v zaprte prostore. 

Predvidevam,da bo ta ki bo probal psa navaditi na petarde psa imel na striku,ne pa da ga bo iskal po nasellju.Kar se tice frekvenc so res drugacne.Pistola ima cisto drugo frekvenco kot petarda.No upam da pri vas ne pokajo z pistolami tako kot pri nas z petardami. :)
Drugace pa ze po psu vidis kako dalec si prisel.Vse gre lahko zelo pocasi in ce je pes miren lahko razdaljo zmanjsujes.Jaz sem navajal terierja,najvec problemov sva imela z zvizgavci.:)Ze ce sem jaz simuliral zvok zvizgavca je zacel peniti.AMpak se je hitro vnesel.:)Ta drugi pes mi pa sploh ne trza na petarde in take zadeve,vendar je pa res da jaz z psi ne bezim od problemov,marvec jih soocam z njimi in jih ponosno hvalim ko so pogumni.Banalen primer,ce se mi pes ustrasi kante za smeti,ter zacne lajati,jaz ne bom sel stran,marvec si bom vzel toliko casa,dokler ne bo pes prisel do kante.Ko pa bo ga bom hvalil kot da je naredil najvecjo stvar v zivljenju.
lp

Sicer jaz že  celo  temo  tumbam in tumbam ,da  sta  streloplahost  in bojazen grmenja  dva  različna  pojma. In me po malem  veseli , da  smo  sedaj do tega prišli.

Glede  petard...  kot sem že  povedala "Skrajno  rizkantno"  (  tudi  če je  ob takem učenju pes na povodcu.... morda pa  nekoč ,( ko  se bo teh petard  že  čisto navadil in jih  ignoriral)  ne bo  ravno  en  samcat  usoden trenutek  na povodcu.  ...  Upam ,da me razumete kaj hočem  povedat.

Glede  pištol.  Moja  dva  psa  sta  se obadva  privajala (  privajala strelomirnosti ) v  šoli.  In to  ob poku pištole. Strelomirnost-  pomeni ,da pes  odložen na prostoru(- nepripet in oddaljen od lastnika) ob poku  ostane  miren na prostoru ;). V  kolikor pes  vstane iz  prostora govorimo  o  občutljivosti na  strel....  in v kolikor  zbeži ( paničeno)  govorimo o streloplahosti.  Taki  psi v  lovski kinologiji ponavadi ne dobijo vzrejnega  dovoljenja(  na  PNZ-ju..  preizkusu naravnih zasnov)  prav tako   tisti  delavni  (  policijski - vojaški  itd.) postanejo  " tehnološki višek" :) 

p.s.
In ja   zadnje  čase   kar  poka pri nas ;) :D (  se  pospešeno  udeležujemo lova) imamo  namreč konec oktobra JZP.

Mogoče nisem dovolj pozorno prebrala... Mam pa eno vprašanje.

Kaj je narobe, da se psa navadi na petarde, da se nima problemov z njim za novo leto?
Tudi petarde majo različne zvoke in niso enaki strelom iz pištole.
Tudi streli iz pištole majo različne jakosti zvoka, že zaradi različnih kalibrov.

Pri nas uporabljamo 6 mm plašilko in je v bistvu dosti bolj prijazna za ušesa kot kaka konkretna petarda ali ognjemet.

Ali sem preskočla in je SamSvojMojster govoril o navajanju na poke puške s pomočjo petard? Tega namreč nisem vidla in sem malo zmedena zakaj bi bilo tako navajanje: ne ravno "zdrav razum".
Se mi je zdelo, da je njegov cilj navajanje na poke petard in nič drugega...

Sem kaj spustila?

 ali nisi dovolj pozorno prebrala  ali pa nisi  razumela :).....  uglavnem  zadlakocepila si ;D ;)

pes  ki je strelomiren   ponavadi  tudi nima  problemov z pokanjem petard ;).

razliko v poku sem poudarila  predvsem  med "  poki".... In zvoki grmenja.

Drugače  pa  meni verjemi  strelomirnemu  psu  "dol visi"  s kakšnim kalibrom ti nabijaš ;) če je strelomiren je strelomiren  ... naj bo to na petarde, pasice, rakete   6 mm  na   9 mm  ali pa    če  cel  rafal spustiš ;)

point je  v tem kako ga  učiš  oz  pripravljaš na pok.
En razlog sem že navedla (  in ja še vedno trdim  " učenje  strelomirnosti  s petardami  je  nevarno!!!!") .

Drug je pa  tak.   Psa se strelomirnosti  uči pod  strokovnim vodstvom ( zato imamo  za take stvari specializirane  pasje šole in razno razne tečaje.......  verjemi mi ,da  se tam ne meče  petard ;))

V lastni režiji učijo  pse strelomirnosti  samo taki  , ki imajo res  dosti   pojma! 
 Tudi velika večina lovcev,  psa  pelje v tečaj kjer pod  strokovnim  vodstvom opravita lekcijo iz strelomirnosti.  Ker  ob nepravilnem pristopu lahko  tudi dedno- strelomirnega psa  narediš  streloplahega ;)
 tretjič pa ;.......... niti   vsak posameznik  ne more-  zakonsko ne sme   nabijat  s  strelnim orožjem  kar tako  tja v en dan kadar se mu zazdi
(  kamo li sredi  naselja , da bi ga  privajali na petarde  - če  že  dlakocepimo :)).
Pa kolikor vem  tudi  petard se ne sme   kar tako  čez  celo leto  pokat  .

to pa vedno... tudi dlako v jajcu ja. Samo da točno razumem ;)

Hvala za razlago. Si zelo razumljivo napisala  ;D

Ja, ker se dokaj hitro bliža čas petard pa takih stvari. Bi še jest nekaj vprašala
Damayanti
A če se pes boji grmenja, se bo najbrž bau tudi petard, ane ??
Sem pozorno prebrala tvojo razlago. Strel iz pištole, puške, kateregakoli pač kalibra je eno.
To je na pok iz orožja pač.
Ali potem misliš, da ni dobro že zdaj - pa ne v naselju, probat s kakšno majhno petardo za začetek, pa mogoče najprej bolj oddaljeno, pa vedno bližje..in tako naprej. Da se malo počasi pripravimo na decembrski čas, ker me je kar groza, ko to pomislim...kaj bo ...
Zaenkrat se moja Liza boji samo grmenja in strele. pa nisem zdej sigurna a je to v drugi temi.
Sem že nekaj brala in pisala, ampak bo to skoraj zdej,zdej..

Se pa ne boji hladilnika, pa če bi še tako pokal. Samo, da ga odpreš, je takoj zraven...
To pa malo za hec.

lp Mojca in Liza

Pozanimaj se  kje v  tvoji bližini(  ne vem  iz kje si)  je  tečaj za  šolanje lovskih psov.  Pojdi tja, se pogovori  z  inštruktorjem  ,  povej mu   kaj  hočeš.  In boste  našli   eno skupno rešitev  za  par ur s  tvojim  pesjanom, da  se  privadi  strelomirnosti.
V  skupini je vedno  lažje. Pa še  glede na  obnašanje  tvojega  psa  ti bodo  znali svetovati  kakšen  pristop moraš imeti  takrat ;).

Damayanti
Sem iz Lj. Imam psičko iz zavetišča Koper. Je vse ok in sploh, samo to "slabost" ima.
Grmenje in strele. Že sva hodili v šolo, pa še bova, ampak ne za lovske pse. Pa nikoli ni grmelo, da bi kar v šoli probali..
Ko je sama doma, mi je najhujše. Pa že zdaj me je strah decembra...
No bom pa svojo tršico uprašala, kaj mi bo svetovala...
Vseeno haval in lp Mojca

   tako se govori ja .... " tršico prašat",  zato pa so  :).... ne pa  petarde  metat >:(...  duš nek! ;) ;D

Do  decembra  se bosta   že  privadili na  rafale ,če  bosta  pridni ;)

lp

Hvala ti
(torej si čisto zares proti petardicam..)  ??? oprosti, so mi to drugi svetovali... se nisem sama zmislila
lp Mojca in Liza

 (Če bi  bilo po moje ,bi  tako ali tako  petarde sploh prepovedala >:()Takrat ,ko se mečejo petarde  sta moja dva  psa notri čeprav sta  oba  strelomirna.   In to čisto  iz varnostnih razlogov.(  na sprehode  se vozimo  daleč  proč od petardo-metočih-idiotov)
Dina  itak  vsako svar , ki jo nekdo  vrže  pobere in  aportira.... sedaj si pa  predstavljaj,  da  bi  mi  petardo aportirala...

Pri psih je ponavadi tako... najprej se neke stvari boji  potem , ko se pa  ta strah odpravi  bo šel  pa sigurno  zraven  nest  šnjuflo  in pregledat kaj je  to.

A je  to nevarno ali ni , naj  pa  vsak  sam presodi.  Jaz mojih  100% ne  bi  izpostavljala  takim  lekcijam.(  jih imam pa  preveč  rada, da  bi  reskirala  kakšne  razstreljene  gobčke,  poškodovana  učesa  ipd.)

Ja Damayanti
Ti dam kar vse prav. Čestitam. Se bom oprijela kakšnih bolj tazaresnih lekcij.
Še enkrat ti hvala in
lp Mojca z Lizo (tudi Liza bi ti najbrž bila hvaležna za tvoj odgovor)

kaj ste zdej nastudirali s to streloplahostjo. moj se boji grmenja, pokanja, bliskanja, petard, raket, se ce pisker dol pade se ustrasi....

kaj cmo nardit da se bo to nehalo - ker ob zadnjem hudem grmenju sem spala 2 uri v kopalnici na tleh - ker je pac najbolj izoliran prostor v hisi.ne zarad sebe ampak mojga falota ki je lezal na meni.

nimam kaksnega strelisca blizu, nimam namena kakrsnihkoli petard pokat in spuscat raket ker sem odlocno proti temu....

ali je to kot je s cloveskimi strahovi -se pac nekdo boji visine- vecina se jih sprijazni s tem da imajo neko fobijo - ali se moram sprijaznit s tem da se moj pes boji pokov takih in drugacnih??

Hojla! Bliža se spet praznični čas, ki ga jaz osebno sovražim z vidika pokanja, ki ga prinese. toliko je tek petard in drugega streljanja, da joj.

Še posebaj trpijo moji psi. Naš Ron se je tako bal tega, da smo probali vse od tega, da smo ga odpeljali iz mesta drugam, dajali apaurine...

In spet je to zdaj z našim drugim psom in tudi tretjim.

A delamo mogoče mi kaj narobe?
A obstaja kak nasvet, kaj narediti, da se psi ne bi več toliko bali?

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,10993.0.html

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,8797.0.html

Tukaj je ze veliko govora o tem...

to tudi mene zanima, ker imam eno pravo plašljivko kar se tega tiče doma. Npr. Včeraj se potepava na gorenjskem in po poljih. Še dobro,da je bila takrat že na povodcu, ko se je začelo bliskati, ker Asko prava panika je zagrabila in začela na vse konce vlečt. Enkrat ji je tudi uspelo, da me je podrla. Res strašno se tega boji, prav tako pokanja strelov in še marsičesa. Res kako to odpraviti. To,da bi šle do strelišča ne pride v poštev, ker bi trpele samo moje roke. Ima kdo kakšne kasete oz. CD-je s takšnimi poki/zvoki doma, da ji sprva potihem predvajam in potem vedno glasneje. Zanimivo pa je to, da zvokov od npr siren, zvonov, glasne glasbe sploh ne registrira (se pravi nič boji). Ali mogoče svetujete pasjega psihologa, da vsaj omiliva to zadevo? Vem, da ne morem pri njej tega odpraviti popolnoma, rada bi vsaj omilila vse to.

lp

Mano sprašuje, če dela kaj narobe ?
Moj odgovor je NE. Pes, ki se boji..ima lahko pač slabe izkušnje, ali pa je pač boječ..že iz legla..
Prejšni moj pes se ni bal ničesar..pa če mu je počila petarda pod tazadnjo..grmenja in bliskanja ni niti porajtal...zato tudi nisem vedela, kako je lahko ta strah tako hudo moteč in nadležen...lahko je zelo, zelo, zelo grozno...zame in za psa... :'(

Aska2005..hvala enako. Jst imam enake težave. Boji se samo bliskanja in grmenja. Cerkvenih zvonov niti ne porajta, glasba, še tako glasna - ni problema..torej nič drugega do zdaj..samo grmenje in bliskanje.  :'(

Tudi jst bi bila že zadovoljna, če bi se vsaj dalo malo omiliti...ker odpraviti bo najbrž težko ali pa celo nemogoče... :-\

Morda je že kdo omenil, ne vem, ker je predolg topic, da bi celega bral.
Vendar bom vseeno povedal, ker je ta problem kar precej pogost in reševanje le tega bi bilo dobro pričeti z mladim psom in vključiti v samo šolo psa. Vse potencialne mane ki naj bi jih pes imel ali pa ne se odkrijejo v njegovi mladosti preden se prične šolanje. Da pes ni plah na strel ga je treba navajati že od malih nog, lahko tudi z igro, ni nujno, da pokamo z orožjem okoli njega ali pa ga vodimo na strelišče razen če ga potrebujemo za lov. Nekateri psi imejo prirojeno, da niso plahi na strel, druge je pač treba naučiti. Pa bog ne daj hodit v bližino lovskega strelišča med pristrelom pušk brez vednosti vodje pristrela pušk, ki vam bo povedal kje s psom lahko stojite, da ne bi prišlo do nezgode.

Popolnoma odpraviti se ne bo dalo :-\. Da omilimo, pa lahko samo upajmo. Sem nardila že marsikaj na tem področju. Ko je bila še mlada sem jo res navajala na vse živo, razen na streljanje. Tudi pokanje z vrečkami prav nič ne pomaga,...

IgorAmor Drži, da je treba jih od malega navajati, samo vseeno psi si niso enakih značajev in pri nekaterih tud to težko dosežeš. Npr moj prejšnji pes je bil čisto drugačen od sedanje psice in se ni bal prav ničesar vse do 8. leta njegove starosti, ko mu je pol metra pred njega ena huliganska mularija iz avta zabrisala petardo >:( Od takrat dalje se je edino petard bal.

Pozdrav, tudi pri nas imamo eno  prestrašeno psičko. Satra je 2leti in pol problem imamo z petardami, z grmenjem, pokanjem. Poskušali smo z postopnim navajanjem hrupa- ni uspelo, z ignoriranjem psičke, ko jo je zajela panika-neuspešno, z igranjem ,ko se je pričakoval pok-neuspešno. Po pravici povedano smo obupali. Decembra je v hiši ven gre le za nekaj minut na potrebo in še to z prigovarjanjem.  :'( Bila je zadovoljna le, če smo šli z avtom v hribe.
Odločila sem se, da se ne bom več sikirala in ko jo zajame panika pa bezla po hiši jo samo zaprem v kletko, da se pomiri in mine pokanje. Ko je konec je vse OK, če pa jo pustim da bezla po hiši se panika le poveča. :) Hudo je na morju kjer res močno grmi a se je navadila, da gre v kletko kjer leži in čaka,da bo konec. Ko posije sonce je kot nova. LP :D