mojpes.net

Verjetno ste o tem že veliko predebatirali, a ker se vedno znova pojavljajo teme o nakupu in posvajanju pa potem oddajanju živali v azile, se mi zdi koristo napisati par napotkov, ki nasplošno zadevajo temo ˝nakup živali˝.. v upanju, da pomaga pri osveščanju in zmanjševanju neželjenih živali..


Kriteriji za odločitev o nabavi hišnih živali

Nabava hišne živali predstavlja eno izmed pomembnejših odločitev; to še posebej velja za tiste lastnike in njihove družinske člane, ki se zanjo odločajo prvič.

Preden se ljudje odločijo imeti žival, se morajo zavedati, da nabavljajo živo bitje, ki zahteva vsakodnevno skrb v smislu: prehrane, nege in sprehodov, zaščite pred nalezljivimi obolenji, pa tudi skrb in stroške ob bolezni ali pa poškodbi živali. Nekaterih od njih ne moremo pustiti samih dalj časa, pač pa zahtevajo vsakodnevno oskrbo; to pomeni, da jim morajo npr. vzeti s seboj na dopust ali pa za čas njihove odsotnosti za njih zagotoviti skrbnika oz. ga oddati v hotel.

Da bi se izognili kasnejšemu razočaranju, ki se največkrat nanaša na nepredvidene obveznosti, ki jih prinaša lastništvo živali in na neizpolnjena pričakovanja v zvezi z njimi, naj bo nakup živali skrbno premišljena in pretehtana poteza. Pomembno je, da se ne ravnamo samo po estetskih ali zunanjih merilih. Upoštevati moramo, kakšne razmere lahko živali nudimo in kaj od nje pričakujemo.

Da bo odločitev že v osnovi pravilna, si mora novi lastnik odgovoriti na naslednja vprašanja:

- Ali ima primerne razmere za njihovo nastanitev? Predvsem psi večjih ali lovskih pasem zahtevajo veliko prostora za nastanitev in za gibanje, zato so primernejši za lastnike, ki imajo hiše z vrtom. Večini hišnih živali ustreza tudi omejen prostor v stanovanju.

- Koliko časa ima za ukvarjanje z živalmi? Za psa potrebuje vsaj dve uri prostega časa, ki ju bo namenil za prehrano in nego in za sprehod najmanj dvakrat na dan. Za oskrbo akvarija, ki ima vso ustrezno tehnično opremo, pa rabimo samo nekaj minut na dan. Seveda večina hišnih živali lastnikovega časa ne potrebuje samo za zadovoljevanje materialnih potreb. Hišne živali so tudi socialna bitja in za normalen razvoj potrebujejo tudi družbo.

- Ali se z nakupom živali in z obveznostmi, ki jih prinaša žival, strinjajo tudi preostali člani družine in okolica? Nekateri ljudje se bojijo psov, lahko so alergični na dlako, zato moramo pred nabavo upoštevati tudi njihove upravičene razloge proti nabavi živali.

- Ali so pripravljeni na dodatne stroške, povezane z vzdrževanjem živali? Nakup hišne živali je šele začetni in velikokrat manjši strošek od cene opreme za namestitev in stroškov vsakodnevne prehrane, veterinarske nege, obveznih cepljenj…

- Ali imajo zadosti časa in volje, da bodo svoje živali ustrezno vzgojili in izšolali? To velja predvsem za pse v urbanem okolju, saj morajo za uspešno bivanje poznati vsaj osnovne vaje ubogljivosti, da ne pride do težav z ugrizi ljudi ali do pretepov z drugimi psi.

Za lastništvo nekaterih živali, npr. delovnih in lovskih psov, morajo lastniki pozitivno odgovoriti na vsa zastavljena vprašanja, za rejo manjšega števila zlatih ribic pa ima ustrezne razmere skorajda vsak.

Imeti hišno žival pomeni imeti dodatne vsakodnevne obveznosti in tudi stroške. V praksi smo vse prepogosto priča prenagljenim odločitvam, ki zadevajo nakup živali, mnogi se namreč za nakup odločajo brez tehtnega razmisleka, največkrat zaradi prijetne zunanjosti, ki jo izkazuje določena vrsta živali ali pasma ali pa njegovih značajskih lastnosti, ki ustrezajo bodočemu kupcu. Neredko so živali darilo otrokom za uspešno delo v šoli ali pa prijatelju za rojstni dan. Takšna ravnanja pa se v praksi v večini primerov izkažejo kot popolnoma zgrešena.

Pomembno je, da se ljudje, ki prvič nabavljajo določeno vrsto živali, natančno pozanimajo o potrebah in pogojih za njihovo rejo bodisi pri lastnikih, ki takšne živali že imajo, ali pa iz strokovne literature. Veliko napotkov za rejo je v zadnjem času objavljeno tudi na internetu, pri presojanju teh informacij pa moramo biti previdni, saj se včasih za njimi skriva tudi komercialni interes.




Izbira živali


Splošni napotki

Hišno žival lahko novi lastniki nabavijo v specializiranih trgovinah za male živali. Informacije o tem, kaj je povsem ustrezno za nabavo npr. ribic, lahko pridobijo preko oglasov v časopisih ali neposredno pri rejcih, kar je ne glede na vrsto živali običajno najbolje. Kupci naj se vedno pozanimajo, v kakšnih razmerah so bile živali vzrejene, pozorni morajo biti na zdravstveno stanje novonabavljenih živali in na ustrezno dokumentacijo. Velikokrat se pojavljajo preprodajalci živali, ki jih dobavljajo iz t.i. masovne (farmske) vzreje. Tam običajno nimajo nikakršnih možnosti, da bi se intenzivno ukvarjali s posameznimi mladiči, zato so pri njih pogosto vprašljive značajske lastnosti in zdravstveno stanje, neredko pa tudi poreklo živali. Pri nabavi pasemskega psa ali mačke je ključnega pomena, da mladič izhaja iz načrtne vzreje in ima priznan rodovnik. Kupci lahko dobijo podatke o predvidenih leglih v kinoloških ali felinoloških organizacijah, pa tudi za rejo drugih vrst živali obstajajo rejske organizacije, npr. Društvo rejcev malih živali. Primerno je, da si trgovine in veterinarske organizacije pridobijo naslove rejcev ali organizacij in jih posredujejo morebitnim novim kupcem. Pri nabavi novih živali je vredno za nasvet povprašati izkušenega rejca ali lastnika določene vrste živali.


Starost živali ob nakupu

Pri nabavi sesalcev morajo kupci paziti, da so mladiči dosegli starost, ko jih lahko brez posledic za nadaljnji razvoj odvzamemo materam. Pri nabavi psičkov in muc je koristno, da si novi lastniki mladiče ogledajo že v leglu pred nabavo in tako spoznajo njihove lastnosti. Z nabavo mladiča lahko lastniki žival lažje vzgojijo po svojih potrebah in se s tem izognejo morebitnim slabim pridobljenim lastnostim. Mlade živali so bolj prilagodljive in se lažje vklopijo v novo okolje.

Nakup starejše živali je v smislu njene dokončne zunanje podobe pa tudi delovnih lastnosti zagotovo manj tvegan. Vendar moramo pri njih računati tudi na pridobljene napake, ki so posledica nepravilne vzgoje in zato vplivajo na njihove značajske in delovne lastnosti (npr. pri psih popadljivost do drugih psov ali oseb, nagnjenost do potepanja …). Zato je pri nakupu starejše živali potrebna posebna previdnost, poleg tega pa privajanje na novo okolje in odpravljanje morebitnih napak od novega lastnika zahteva bistveno več znanja. Velikokrat se tudi zgodi, da kupec nabavi papigo, da bi jo naučil ˝govoriti˝, pa se kasneje izkaže, da je za kaj takega že prestara.

Posebno pomembna je nabava mladih živali pri vrstah s kratko življenjsko dobo, npr. hrčkih, ki živijo povprečno samo 2-3 leta, saj lahko nabavljena starejša žival kaj kmalu pogine.


Spol novonabavljene živali

Spol je pomemben, če je lastnik žival nabavil za razplod. Neplemenske pse in mačke je bolje kastrirati oz. sterilizirati, če jih ne nabavljamo za razplod, saj tako odpadejo neprijetnosti ob gonjenju, tako pri moških kot ženskih živalih.

Na spol so vezane tudi nekatere značajske lastnosti. Pri psih so samci močnejše osebnosti, zato jih je težje šolati, so tudi bolj bojeviti. Pri malih živalih, ki jih imamo v skupinah, je pomembno, da smo pozorni na njihov spol; če redimo oba spola, se znajo kaj hitro prekomerno razmnožiti.



Upam, da bo koristno, če pa je tole že kje in je odveč boste pa že sami korigirali a ne?  ;)

Lp

No, da ne smetim teme o Borisu, bom napisala sem "svojo" izkušnjo. Opažam namreč, da pediatri zelo radi za take in drugačne napade, ki jih imajo otroci, obtožijo psa, še posebno če živi v stanovanju. Ne vem zakaj, saj se nenazadnje otroci s pasjo dlako vede ali nevede srečajo tudi zunaj, saj veter nosi po zraku vse mogoče reči, pa tudi kašno dlako.
No, pa zdej "moj" primer.
V zavetišče je prišel zelo žalosten oče s svojo psico, ker naj bi bil otrok alergičen, in je pediater odredil "nujno izselitev" psa. Ni bil dovolj boks zunaj, niti preselitev psa k otrokovim starim staršem (hm.... no, sej... nekako se mi svita, zakaj je tast in tašča nista hotela  ???) in otrokova mama je odločila, da gre psica v azil. Nekaj dni po tem, je imel otrok ponoven napad. Pojma nimate, kako vesel je bil oče, ko me je klical, da psice ne bi oddali dokler ji nazaj ne postavi boks in jo odpelje domov.
Torej, hočem rečt, da so psi kar apriori krivi za alergije, pogosto brez konkretnih testov in dokazov. Kolikor vem, je edina prava alergološka klinika na Bledu, in kar dvomim, da so bili vsi, ki imajo "alergijo na pse" tam na testih in imajo tovrstno alergijo tudi dokazano. Bi rekla, da gre nemalokrat bolj za namišljeno alergijo.
Poleg tega gre pri alergiji za odziv imunskega sistema, ki določene snovi spozna kot viruse in jih napade. Zelo pogosto so tisti, ki imajo to pasjo alergijo dokazano, alergični le na dlako drugih psov, na lastnega psa pa se telo navadi, seveda pa se je pametno malce izogobat nenehnemu stiku, da si telo lahko opomore (recimo kuža naj spi na svoji posteslji). Tako da mislim, da bi bilo dobro predno se odločimo za drastične ukrepe pridobit konkretne dokaze in poiskat ugodnejše rešitve.

Moja stara mama je alergična, med drugim, tudi na pse. To smo ugotovili, ko je teti prinesla domov majhno kepico - shi tzu ja. Pred tem smo imeli po tri pse in nikoli nič. Hm, kaj pa sedaj? Stanje je bilo grozno, neprespane noči, mama se je dušila, cele noči je prebedela pri odprtem oknu ali celo zunaj. Pa je bil kuža v pritličju, ona pa v 1 nadstropju. Zdravila niso pomagala. Teti je bila že čisto obupana. Razmišljali smo, da bi psička vzela jaz, čeprav sem že imela psa. Ker je bilo res nevzdržno. Mama je pristala v bolnici. Po vseh testih in preiskavah so ji ugotovili alergijo na nič koliko alergenov. In ker je tako, sedaj pazi da ne prihaja v stik z njimi, vsaj ne bolj, kot je nujno ali neizogibno, kuža pa je ostal tam. Ker alergija je, če ne na psa, pa na prah, volno, barvo za lase... In poleg tega je reakcija na psa izginila, čim je zamenjal otroško dlako.
Moja mama je čudovita. Verjamem, da so redki ki bi tako potrpeli. Ona je. In prav ona je izjavila, da pes ne gre nikamor, saj se s tem ne bo izognila alergiji. In ne pravim, da bi morali vsi postopati enako. Vem kako je grozno boriti se za zrak in trpeti pekoč občutek v grlu in nosu. Moja mama je stara, kot mali otroci težje prenaša take težave. In če ne bi bilo bolje, bi sigurno umaknili psa, saj smo vsi tpeli z njo. Na srečo to ni bilo potrebno, naučili smo se pa nekaj novega o alergiji. Tudi testi niso vedno verodostojni. Alergije so neka čudna boleze, pojavijo se in izginejo, velikokrat se vzroka ne da ugotoviti. In če se ugotovi šele v stiku z živalijo, potem je takrat že prepozno za razmišljanje, ker je živalca že doma. Ne moreš predvideti, da se bo to zgodilo, edino če se gremo vsi prej testirati.
Ko se zgodi, je pa hudo, vem. In če je edina rešitev oddaja psa... Ampak vidimo, da se včasih vse obrne drugače, zato ni treba sprejemati nekih drastičnih odločitev prvi hip.
lp

Vedno pogostejši razlog za oddajo živali je alergija, zato v to temo dodajam nekaj zanimivosti, ki upam da bodo dosegle svoj namen.

Kako prepoznate alergijo

Če hočete pregnati dvome in ugotoviti, ali ste alergični, odgovorite na spodnja vprašanja:

   1. Je kdo od staršev atopik ali pa ima alergijsko bolezen?
   2. Vas pogosto skelijo oči, kihate in vam teče iz nosu?
   3. Imate pogosto črevesne krče, vam je slabo in včasih tudi bruhate?
   4. Vas velikokrat srbi koža in imate izpuščaje?
   5. Vam kdaj navidez brez razloga otečejo obraz, roke, noge in stopala?
   6. So vaše težave pogostejše od februarja do aprila ali od aprila do septembra?
   7. So med cvetenjem trav vaše težave izrazitejše (kihanje, smrkanje, skelenje oči)?
   8. Imate težave samo na točno določenih mestih (npr. samo doma, samo v službi, samo v zaprtih prostorih)?
   9. Se težave pojavijo, kadar jeste kakšno določeno hrano (jajca, mlečne izdelke, oreške, začimbe, sadje) ali kadar jemljete določena zdravila (antibiotike)?
  10. So težave povezane z ozračjem (vlažno, mrzlo, klimatizirano)?

Če ste vsaj na štiri vprašanja odgovorili pritrdilno, obstaja verjetnost, da imate alergijo. Spadate torej v alergično četrtino svetovnega prebivalstva. In če hočete preveriti, na kaj ste alergični, naredite alergijski test!


Alergeni so pršice hišnega prahu, plesni in domače živali

Alergije na domače živali so pogoste in predvsem poslabšajo druge alergije. Domači ljubljenčki so pogost izvor alergenov. Dlaka ni alergen, dober prenašalec alergenov je živalski kožušček.

Alergeni domačih živali so:

    * v slini psov, mačk in konj,
    * v seču psov, mačk in malih živali (npr. hrčka, morskega prašička),
    * v kožnih oluščkih,
    * v žleznih izločkih.

Alergen se običajno prilepi na delce prahu in ga vdihavamo. Mačji alergeni so najpogostejši, konjski alergeni pa najmočnejši.

Mačke
Med domačimi živalmi so mačke najpogostejši krivec za nastanek alergijske bolezni. Alergen mačke se lahko prilepi celo na obleko ljudi, ki imajo mačke, in lahko izzove alergijske reakcije v stanovanjih, kjer mačke nimajo. Tudi če mačko odstranimo iz stanovanja, mačji alergeni ostanejo v prostoru še več mesecev.

Psi
Če je nekdo preobčutljiv za pasje alergene, se alergija razvije ne glede na dolžino in vrsto pasje dlake.

Ptiči
Alergija na ptičje perje je zelo redka in večinoma le posredna alergija na drobne pršice, ki živijo v ptičjem perju.

Kako se lahko izognete alergenom domačih živali?

Najboljše zdravljenje je odstranitev alergena, to je hišnega ljubljenčka. Pogosto se za živalske alergene preobčutljivi ljudje (predvsem otroci) nikakor ne morejo sprijazniti z odstranitvijo živali. Takrat je najbolje, da stike z alergenom omejite.

    * Živalim ne dovolite v spalnico.
    * Hišne ljubljence (predvsem pse in mačke) pogosto kopajte.
    * Stanovanje zračite in temljito čistite.



Ker pa se želimo prvi možnosti, torej odstranitvi hišnega ljubljenčka izogniti, in ker je ponavadi druga možnot prenaporna za izvajanje, bi bilo pametno v zakup vzeti dejstvo, da ima danes že skoraj vsak peti človek težave, ki so povezane z alergijo. Po napovedih strokovnjakov naj bi bila do leta 2020 alergična polovica Zemljanov. Vzroki so predvsem vse večje onesnaževanje našega planeta in ogrevanje ozračja ter dejstvo, da je verjetnost, da bodo alergiki tudi otroci alergičnih staršev, kar 70-odstotna. Če je alergičen samo eden od staršev, je verjetnost za razvoj alergije pri otroku manj kot 30-odstotna, pri starših brez alergije pa manj kot 10-odstotna. A še vedno ni nična.
[/b]
Sploh pri otrocih so pogoste razne okužbe in alergije, ker se jim imunski sistem še razvija in pogosto starši delajo ravno to napako, da jih zaradi pretirane skrbi preveč čuvajo in omejijo telesu možnost, da bi razvil svojo lastno obrambo npr. Pogoste okužbe na dihalih, ki jih prebolevajo majhni otroci v skupinskem varstvu, ščitijo otroke pred razvojem astme v osnovnošolskem obdobju (6 do 13 let). Zato otroka zaradi pretirane skrbi ne smemo odvračati od druženja z vrstniki. Atopijska preobčutljivost in astma sta v predšolskem obdobju pogosto le prehodni. Najnovejše raziskave pokazale, da se pri otrocih, ki so alergični na mačko, potek bolezni ne spremeni, četudi mačko odstranimo. Mačko zato lahko obdržijo. Pri otrocih z alergijo na psa raziskave tega niso potrdile, zato je treba psa odstraniti iz okolja. Zato bi morali toliko bolj paziti, ko se odločajo za psa.

Je pa alergija resna stvar, ki ima lahko še bolj resne posledice in pametno bi bilo, glede na to, da strokovnjaki napovedujejo, da bo vedno več ljudi imelo težave z alergijo.. za kar smo si seveda krivi sami, da se za ljubo nedolžnih živalskih bitij res prepričamo, da nimamo kake alergije na njih. Kar se da čisto preprosto z naslednjimi testi:

Alergijski testi

Z alergološkim testom dokažemo, da nekatere bolezenske znake, kot so npr. smrkanje, kihanje, izpuščaji na koži in prebavne težave, povzroča alergija. Rezultati testa pokažejo, na katero snov smo alergični. Pomembno je, da nekaj dni pred samim testom nehamo jemati zdavila za zdravljenje alergijskih bolezni, ker lahko popačijo rezultat testa, posledica pa je seveda nepravilno zdravljenje.

Kožni testi

S kožnimi testi preizkušajo alergije na:

    * hišno pršico,
    * živalske antigene (konja, mačke, psa, morskega prašička) in perje,
    * pelode (breze, jelše, jesena, trpotca, pasje trave),
    * trose plesni,
    * hrano.

Za kožne teste ni starostne omejitve.

Vbodni testi

Pri kožnih testih z vbodom vnesejo v kožo majhne količine različnih, že pripravljenih alergenov. Na notranjo stran podlahtnic nanesejo kapljice alergenov in skozi kapljice z drobno iglico vbodejo v kožo. Po 15 do 20 minutah zdravnik pregleda reakcije. Pri pozitivnih reakcijah nastane mehurček (urtika), okrog katerega se pojavi rdečina, ki ponavadi srbi.

Testi z obliži

Pri kontaktnem ekcemu oziroma kontaktnem dermatitisu alergen navadno nanašajo na kožo na hrbtu in jo prekrijejo s krpicami, ki jih kasneje odstranijo. Zdravnik pregleda reakcije po 48 in nato še po 72 urah.

Krvne preiskave

S krvno preiskavo se določi različne dejavnike, ki kažejo na alergije. To so najpogosteje imunoglobulini E (IgE), ki so udeleženi v alergijskih rekcijah.
Specifični IgE nastanejo kot protitelesa za določene alergene. Njihovo prisotnost se ugotavlja takrat, kadar kožnih testov ni mogoče narediti ali kadar je treba potrditi vzrok alergije.

Provokacijski testi

Provokacijski testi so nujni, kadar drugi testi ne dajo nedvoumnega odgovora o vzroku alergije. Postopek je zapleten in lahko tudi nevaren, zato jih delajo le v bolnišnicah.
Simptome alergijske reakcije sprožjo s postopnim vnašanjem (npr. z zaužitjem ali vdihavanjem) vedno večje količine alergena v telo.
Ni pa nujno, da alergen, ki povzroči pozitivno kožno reakcijo, sproži tudi alergijsko reakcijo (v tem primeru gre za atopijo in ne za alergijo).


Seveda pa živali niso edine, ki izzovejo alergije in skepanje brez pravih dokazil je prenagljeno!! Glede na znake lahko le ugotovite ali ste alergični, ne pa zagotovo na kaj ste alergični.. torej, če imate živali bi čisto lahko bilo žaljivo do njih, da jih takoj obsodite, da so krive ne da bi jim krivdo dokazali!
   


Vse tole je zelo resno napisano in mislim, da je tudi prav tako, saj če je namen zmanjšati število neželjenih živali, je najprej potrebno zmanjšati število nevednih lastnikov!

No se strinjam s Sleepy. Sama sem bila na Bledu, kjer so mi  ugotovli alergijo na vso možno dlako in predvsem na mačke in pse. Kaj narediti, če živiš na kmetiji, saj ne moreš vseh živali preseliti. Ker sem imela poleg vsega še astmo sem za nekaj časa zamenjala okolje, uporabljala pumpice, doma smo pač malo več sesali ampak da bi se pa odrekla svojim najboljšim prijateljem niti podrazno nisem dovolila.
Danes imam psa čisto normalno, me nič ne moti, le zdaj spomladi ko je še cvetni prah me včasih stisne.

Hočem reči, da včasih zdravniki res le pretiravajo in da se nekako uredi, vendar razumem starše, da v primeru otrokovega zdravja nočejo riskirati in prav je tako.

Še ˝sloverček˝ za razumevanje Kaj je kaj

Alergen je snov, ki vstopi v telo, razdraži imunski sistem in povzroči nastajanje specifičnih protiteles. Alergen je lahko naravnega izvora ali pa je sintetizirana kemična spojina.

Alergija. Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Ljudje se velikokrat zavestno odzovemo drugače, kot okolica od nas pričakuje. Včasih rečemo, da smo alergični na tega ali onega, s čimer ponavadi izrazimo svojo preobčutljivost. Podobno je tudi pri alergijah, saj telo pretirano odreagira ob stiku s sicer nenevarno snovjo.
Naš imunski sistem včasih pretirava in se nepričakovano upre nekaterim živilom, cvetnemu prahu, zdravilom, sestavinam tkanin, dlaki domačih živali. Poznamo že več kot 20 000 alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu in očeh razdraži, boli nas glava, imamo drisko, v najhujšem primeru lahko pride do krčev v sapnicah in nepravilnega delovanja krvnega obtoka. Najpogostejši alergen, ki je v več kot 90 odstotkih povzročitelj celoletnega alergijskega rinitisa, je pršica hišnega prahu.

Anafilaktični šok je najhujša oblika takojšnje preobčutljivostne reakcije, ki se lahko konča s smrtjo. Ob stiku preobčutljive osebe z alergenom je prizadetih več organskih sistemov hkrati. Pojavi se srbenje, pospešen utrip, oteženo dihanje, krč v dihalih, hitrejši srčni utrip in v skrajnem primeru šok in srčna odpoved. Do anafilaktičnega šoka pride največkrat po pikih žuželk in zaužitju nekaterih zdravil ali hrane.

Antigen je vsaka snov, ki se specifično veže s protitelesom.

Atopija je dedna nagnjenost za tvorbo posebnih protiteles za alergene, ki pri večini ljudi ne povzročajo imunskih reakcij. Pri takem človeku (atopiku) dedni zapis naroča imunskemu sistemu, da ob stiku s tujo snovjo tvori veliko protiteles.

Histamin je eden najpomembnejših prenašalcev pri alergijskih reakcijah. Posledice njegovega delovanja so za telo škodljive (razširitev krvnih žil in padec krvnega tlaka, vnetje in nabrekanje sluznice ter izločanje sluzi, krčenje mišic sapnika, krči v želodcu in črevesju, pordela koža).

Imunski sistem je skupek različnih celic, ki telo branijo pred škodljivi snovmi. Vsiljivca prepoznajo, razgradijo, nevtralizirajo in odstranijo iz telesa.

Protitelesa proizvaja imunski sistem. Protitelesa so imunoglobulini in njihova naloga je, da tuje snovi naredijo telesu neškodljive.

Psevdoalergija se kaže kot alergija in se pojavlja pri ljudeh, ki nimajo atopije. Pri teh reakcijah imunski sistem ni vključen. Pojavi se, če na primer pojemo čokolado, hrano z veliko kvasa, spijemo rdeče vino ali pa zaužijemo kaj drugega, kar vsebuje veliko histamina. Pojavijo se enaki simptomi kot pri alergiji (npr. rdečica, srbenje), do predhodne preobčutljivosti pa ne pride.

Preobčutljivost (senzibilizacija) se pojavi ob prvem stiku z alergenom in je neke vrste imunski spomin. Ko se telo prvič sreča z alergenom, si ga zapomni. Ob drugem in vseh naslednjih ponovnih stikih z alergenom pride do preobčutljivostne reakcije.
Razvoj preobčutljivosti traja pri različnih ljudeh različno dolgo, pri nekaterih nekaj dni, pri drugih tudi več let.

to je že vse res, samo potem je edina rešitev, ki preostane, testiranje preden se odločimo za nakup psa...hmmm, pa še tako je, da se alergija lahko pojavi iznenada, ko imaš žival že nekaj časa. Kaj pa potem? Sploh če imaš majhnega otroka, boš tvegal? Enostavnih rešitev, vsaj kar se te teme tiče ni.

 Tista  alergija " iznenada"... se največkrat potem izkaže da niti ni sama  dlaka ampak neka druga zadeva, ki jo pes prinese na dlaki ;)

Poznam kar ene par takih primerov, ko so iznenada postali alergični na pasjo dlako..... po temeljitem testiranju se je pa ugotovilo da gre za cvetni prah  določene bilke ki je pač takrat cvetela :)

ja, ne vem...Moj brat je dobil alergijo na muce (ki so bile samo v stanovanju) po kakem tednu ali mesecu, in to precej hudo obliko. Na mačjo dlako je alergičen še sedaj. Vsakič , ko se mačke dotakne ali jo boža, si mora takoj zatem umiti roke, ker drugače se mu nos napolne, iz oči mu začne tečt...
mislim, da vse alergije pač niso laž, in pediatri se ne zlažejo vsakič, ko rečejo, da gre za alergijo.  ::)
 ::)

Pri takem pojavu bi pa sploh najprej pomislila, če je kak drug vzrok, da je nastala alergija in ne takoj na žival. Primer je lahko tudi, da se je morda pred pojavom alergije doma bolj poskrbelo za čistočo pa je potem morda postalo prenaporno in so se začeli alergeni, ki jih je žival prinesla nabirati tako na nej, kot v njeni okolici in zato izvali alergijo. Ali pa še vrsta drugih podobnih vzrokov.

Nekako verjamem da alergija s časom izgine, seveda ne vsaka, ko se telo navadi na vzrok, ki je alergijo sprožil, ne verjamam pa v to da bi nekaj kar prej ni povzročalo alergije kar naenkrat sprožilo alergijo, če niso posredi še kaki drugi dejavniki!

Glede rib:

Ne bo cisto drzalo, je odvisno od tega, kaksne ribe imas (vrste)-kaksne so njihove zahteve. Moras racunat, da je treba nekaterim posebej pripravljat vodo (mesat, da dosezes ustrezno trdoto, pH), da je treba merit nitrate, nitrit, amonijak, pH, trdoto, ce dovajas CO2, je fajn merit tudi to. Je treba gnojit rastline, je treba dodajat kaksne vitaminske pripravke itd.



Hm, dvomim, da ima skorajda vsak cas, prostor in denar za nekaj 100L akvarij za zlate ribe, obvezna je mocna filtracija in robustne rastline.


Informacije o ribah naj rajsi iscejo po knjigah oz. na spletnih straneh za akvaristiko, pa ce zaupajo prodajalcu, tudi pri temu. Odpadejo pa nasveti iz trgovin.

srčica rubi, če dovoliš bom uporabila te nasvete na drugem forumu, seveda z linkom na to temo? :)

hmmm, ne vem, a se samo meni zdi, ali je zadnje čase vedno več alergij, pri ljudeh različne starosti. Alergija se pač razvije, greš testirat in zveš na kaj vse si alergičen. Meni so se alergije razvijale postopoma, najprej na kivi, potem na gozdne jagode, na koncu na sonce. Vse popolnoma nepredvidljive, kivija še vedno ne smem jest, pomladanskemu soncu se izogibam 100 na uro, jagode pa lahko jem. Z vsem tem hočem povedati, da včasih alergije pač so, in glede tega ne moreš storiti prav nič, sploh pa ne pri otroku. Ker ga pač ne moreš celo otroštvo filat s tabletami in upati, da bo enkrat boljše. Odrasli so pa nekaj drugega.

No, tole pa ne bo držalo. Pri meni se je šele pred kakimi 2 leti pojavila alergija na topol in platano. Prej nikoli problemov. Pa je puberteta že zdavnaj mimo. Vseh alergij pač nimaš od rojstva. Zdravila vsakemu pomagajo drugače, tudi alergične reakcije niso pri vseh enake. Za test alergičnosti pa potrebuješ napotnico. Testa ne izvajajo pediatri in globoko dvomim, da bi oni povedali na kaj točno je otrok alergičen.

Alergije niso hec in ne jih tako zlahka jemat!

Uf, ce smo ze pri alergijah, lahko pa se jaz opisem svojo izkusnjo s testi. Zaradi zelo pogostih glavobolov me je zdravnica poslala na alergijski test, ker je bila prepricana, da bo povezano s hrano. Pa test kljub temu, da ze od majhnega ne prenasam antibiotikov, kravjega mleka in izdelkov iz le-tega, da imam vsako leto po dva ali vec mesecev seneni nahod, ni pokazal popolnoma nicesar. Glede na test nisem alergicna na nic, pa se ze en mesec filam s tableti, spricam s sprejem za nos in si dajem kapljice v oci. Ce dobim antibiotike, pa naj bodo "pravi" ali sinteticni, mi je slabo in bruham. Po mleku in mlecnih izdelkih dobim migreno. Okej, kaj je smisel tega - komentar zdravnice na ta 100 % negativni test je bil, da sem lahko alergicna na posamezne sestavine stvari, ki jih ne prenasam, npr. laktoze v mleku, samo na dolocene trave, drevesa, karkoli. Pa sem se sama lotila zadeve - najprej enodnevni post, potem pa jabolka (fuj, jih videti ne morem vec), nato pa postopno dodajanje ostale hrane. Zraven sem si vodila dnevnik, kaj sem jedla, in kdaj me je bolela glava, tako da sem s svojega jedilnika popolnoma izlocila tiste sestavine, ki so mi povzrocale glavobole - glavoboli so zdaj redkejsi, prej priblizno petkrat na teden, zdaj mogoce en na dva tedna.

Pa se o zivalih. Nasi psi se zunaj valjajo po travi (in se marsicem hehe) - sem imela ze hudo alergijsko reakcijo na naso Luno - pa ne nanjo, ampak na ripece zlatice, po katerih se je valjala, nato pa lezala na moji postelji. Ce ne bi nasa afna nosila rutke in ne bi opazila (in predvsem vohala) rumenega prahu teh rozic, ki jih niti gledati ne morem, brez da bi postala vsa zabuhla, na njej, bi mogoce tudi sama pomislila, da sem alergicna na pse, pa ceprav sem jo takrat ze nekaj casa imela.

Se kar moram strinjati, da zdravniki zadnje case veliko prehitro sklepajo in za alergije okrivijo nase kosmatince, namesto da bi pomislili, da psi domov tudi marsikaj prinesejo.

tri besede: mutacije, mutacije, mutacije
ok.. je samo ena 3× ponovljena, da ne bi bila spregledana  :P

sej je res post dolg, ampak preberite vsaj podčrtano! JA vedno več je alergij, ker se pač veselo igramo z naravo in jo onesnažujemo, kar ima za posledico ogromno mutacij tako v okolici kot znotraj našega telesa. In nekaj kar je bilo prej za nas čisto navadno je zdaj zaradi drguh dejavnikov, ki so vplivali zraven postalo alergeno!

Kar se tiče otrok je jasno, da ga ne boš ogrožal, ampak pes ali katera koli druga žival si pa tudi ne zasluži, da se potem kar odstrani iz ljubeče familije, zato ker niso prej mislili na dobro otrok! Vsak bi moral 3× premislit ali je res za žival in tisti z otroci pa še 3× bolj. To je poanta!

Pa še to.. če se že ravno sumi na žival, da je vzrok alergije, bi apelirala na vsakega da objektivno oceni ali je pred in v trenutku, ko je prišla alergija imel vse enako.. torej, je doma pospravljal, sesal temeljito, krtačil in skrbel za higieno živali in ali je poskrbel tudi za odpravljanje insektov s primerno uporabo insekticidov! Živali tudi skačejo okoli in divagjo prah in marsikaj se prime na dlako in perje, to pa se potem vnese v bivalni prostor in ker je v večji količini seveda povzroči alergijo! Ampak je tu res kriva žival in jo je treba oddat, ali bi lahko sami kaj naredili, da bi vse skupaj odpravili?!

Moja izkušnja:
1. Rubi je prišla k nam, seveda smo vse čistili in skrbeli za higieno.. potem pride dan, ko se ti ravno ne ljubi posesat, psice je vsak dan 3× zunaj, skače po stanovanju, dlaka odpada itd, itd.
2. Rezultat: vedno več prahu, ki ga s svojim miganjem po stanovanju še dviga, ker je več prahu je seveda več pršic, ki so ponavadi glavni vzrok alergij.. in res, pri meni se pojavi srbenje in izpuščaji, pri mami pa cmok dlake v grlu.
3. Trepija: sesanje z vodnim sesalcem in uporaba biokila povsod po stanovanju, predvsem pa tam kjer se pes zadržuje, ker je pač biokil primeren za to..
4. Rezultat: srbenje in izpuščaji izginili, mama pa se tudi manj davi zaradi cmokov dlak v grlu.

Ne govorim, da je vedno tako ampak v takih primerih bi res prej dobro premislila in ne takoj sklepala nekaj!

če bo koristilo seveda je jasno, da lahko..  :)

Zame je to poanta tega pisanja. Naj se najprej izključi res vse ostalo, preden se odločite in oddate psa.

Ja, najprej se je treba znebiti ostalih, nepovabljenih hišnih živali - pršic, pajkov itd ;D. Malo za šalo. Trenutno kiham in smrkam, oči imam kot angora zajec, nos bo kmalu kot debel korenček, buča pa... Polna kot sončnica! Po petih letih me je zgrabila alergija, najboljše, da izselim vse cvetoče rastline iz svoje bližine ;). Morda me je zgrabilo ker sem se ob pisanju v to temo spomnila, da poznam to zoprnico - alergijo ;D
Lep smrkajoč pozdrav

Pozabila omenit dobro plat. Ko zvečer vzamem arcnije, zaspim kot dojenček :-X

Hehe, zelo nazoren opis! ;D ;D Sva si ocitno ta trenutek zelo podobni. ;) ;) Pri meni bo najbrz kriv flider, ki mi cveti na vrtu, malo pa se moje zivalice. :-* Ampak jih ne dam in razmisljam o se kaksni. :)

A dej  :o!

No, pa da se jaz predstavim mojo "alergijo". Drugace nimam nekih probleme z alergijami na pasjo ali macjo dlako, vendar pa se problem pojavi, ko se s kosmatinci malo bolj stiskam oz. ko oni cohajo mene ;)
Imam navado, da k moji psicki zmeraj tiscim glavo, se ravsava, jo objemam, me lize po obrazu, itd., in takrat se mi v parih sekundah pojavijo lise po obrazu in rokah, dobim male izpuscaje, srbi me kot hudic, oci se mi zasolzijo in nos napolni...nic kaj prijetna situacija.
No, marsikdo bi rekel, da pac tega ne pocnem vec. Ni variante! Se zmeraj se igrava skupaj, se zmeraj tiscim glavo tja kamor nebi smel, in se vedno moram potem pod nujno takoj v kopalnico in obraz in roke tako dolgo drzat pod mrzlo vodo, da me neha srbet, izpuscaji in lise pa izginejo nekaj deset minut po tej seansi.  ;) Potem pa jovo na novo ;D

Samo nekaj informacij za razmisljanje...

Lp

Joj Smetka, ocitno sem ti pozabila povedat. Oprosti. :( Ja, imam se en prazen koticek za eno malo posast. ;) ;D

Se strinjam da peditri vse prevečkrat rečejo da gre za alergijo na živali pa niti na teste ne pošljejo! No sicer ne vem kako je sedaj, ampak več kot 10 let nazaj smo imeli 1 muco, 1 psa in 1 papigo. Jaz sem se začela kar naenkrat dušiti, težko sem dihala, kašljala celo noč, oči sem imela vedno solzne... to je bilo od trenutka, ko je psica začela spati z mano v postelji. seveda me je mama peljala k zdravniku, ki je vprašal če imamo živali (znaki so bili jasni da je alergija na nekaj...) in takoj rekel ja to je to. Ukazal nam je, da se takoj znebimo vseh živali, mogoče lahko edino ptiček ostane ::). Ko sva prišli z mamo domou in sem bila jaz že čisto obupana mi je mama rekla: "Živali so člani naše družine in tako kot ne damo tebe ne niti njih. se boste navadili sobivati."... in smo se. Začetek je bil težak, saj nisem kar nekaj noči spala. Mama je takoj odredila da pes spi v drugi sobi in v mojo sobo nima nobena žival vstopa. Prvih par mesecev je bilo groznih, še posebno zame, ki sem imela omejen stik z živalimi. Mama niti ni pretirano čistila, je rekla da se moram itak navaditi na alergen. Po pol leta je prišla psička spat k meni in doma smo pustili še njeno hčerkico  ;D. ko smo se odločali za to (jaz sem bila seveda glavna pobudnica) mi je mama rekla, da se moram zavedati da imam alergijo, ki mogoče spet izbruhne in da pes v nobenem primeru ne bo šel stran... ampak sem se odločila za Kajo. No sedaj imam 5 psov in 4 muce ;). še vedno zelo slabo reagiram na kratkodlake muce, če smo skupaj v zaprtem prostoru in skačejo po meni. Vendar pa na dolgodlake muce sploh ne reagiram več, isto za pse.

Ok, mogoče moja alergija ni bila "huda", čeprav sem takrat imela res hude simptome, vendar smo se odočili za živali in če bom sama v podobni situaciji se bi odločila isto. Pomembno je, da je mama uredila zadeve tako, da se je moje stanje izboljševalo kljub temu da živali niso šle stran. Je več dela in discipline, ampak se da.... seveda ne pri vseh alergijah.

 :) Ja, zanimiva reč so tele alergije.... pridejo, pa zginejo, pa se umirijo.... zdravniki pa še kar eno in isto gonijo. Pri alergijah sploh ni glavni problem alergija na posamezno stvar (to se da enostavno izolirat), ampak navzkrižne reakcije. Kot pravi LuncaKiančka so ji tetsi pokazali, da ni alergična na nič, simptomi se pa še kar pojavljajo. Problem so namreč navzkrižne reakcije. Lahko nekdo ni alergičen niti na maslo, niti na kruh, se pa v trenutku "napihne", če poje kos kruha z maslom. Ne vem kako delajo teste drugje, vem pa da na Bledu opravijo tudi test na te navzkrižne reakcije, ki so bolj problematične. Mogoče je kaj takega tudi pasja dlaka v kombinaciji.... s tistim, kar ima pač pes na dlaki. Kakorkoli že, mislim da je ob pojavu alergij treba prej nardit vse ostalo, predno se odločimo, da mora žival od doma, saj to sploh ni zagotovilo, da se alergija ne bo več pojavila.

A mi lahko prosim kdo na ZS poslje info, kje na Bledu ta testiranja opravljajo?


Hvala vnaprej in lep pozdrav,

Tinkara

Ojla..

Tole informacijo, kje opravljajo testiranja bi pa lahko kar tukaj kdo napisal, ki ve.. Bo koristilo vsem  ;)

Mislim da gre za Diagnostični center na Bledu. Tja sem pred leti peljala mamo na testiranje.

v bližini avtobusne postaje na Bledu, priblizno 100 m stran, malo naprej od hotela, naslova pa ne vem

http://www.dc-bled.si/

DC Bled? Te pa poznam... To je za hotelom Jelovica na Bledu...LINK (http://www.dc-bled.si)

Hvala!  :-*

Lp, Tinkara

te alergije, ja...huda nadloga. 

uradno sem alergična zelo močno na prah, pršice in pelode trav. no, to ni le uradno, je dejansko grozno.  :) predvsem, če slučajno grem kam na obisk in prespim, ter moram spraševat, če so mi posesali kavč.  :-[ včasih malce nerodno....

imam pa tudi alergijo na pasjo dlako, srednjo stopnjo. ampak pri moji psički tega sploh ne čutim, me prej moti dlaka od mojih mačkonov. so mi tudi predlagali, naj takoj dam psa stran...niti pod razno!  :)

tudi sama sem alergik in prav tako moja hči, ampak nobena od naju pa ni alergična na pasjo dlako in imamo doma 2 psa, kmalu pa dobimo še tretjega  ;)

pri nama je večji problem pasja slina - sploh če pes poje kaj mlečnega ali pa z jajcem, na katere obe hitro reagirava. In tuji psi, ki jedo neznano hrano  :o
nama je jasno, da ko naša psa dobita jajčka ali skuto ju mi2 pustiva pri miru, da naju ne ljubčkajo... sicer se zgodi, da nama predel, ki je bil polizan oteče in zelo močno srbi; hčeri pa uspe prenesti slino tudi na obraz do oči in kriza je popolna - otečen obraz, zabuhle, rdeče oči, kihanje, smrkanje.

Obe imava tudi alergijo na pršico, ki pa je veliko bolj zahrbtna - na 4 dni z globincem vse presesam, psa spita na brisačah (oblečena čez peno) - da jih lahko pogosto perem....

je težko, ampak se da, saj imamo tako radi naši kosmatince

Nisem mogla, da ne bi izpostavila :) To mi je takooo lepooo!

Tudi jaz ne morem mimo tega. :) Enkratno, res. Super ste.  (http://www.cosgan.de/images/midi/froehlich/a035.gif)

Zdravo!
Jst se pa zanimam za nakup bolj manjšega psa (recimor čivavo). Seveda ga bom imeu v hiši, ampak na kaj moram bit pozoren na tako vrsto psov  in kero pasmo mi najbol priporočate.

Pozoren je treba biti na to, da ne kupuješ kar nekaj, ampak sopotnika za 15 let. Tako da se moraš prepričati, da je to to, da ti karakter psa odgovarja in se potrudiš ter poiščeš čim več vzrediteljev ter vidiš in spoznaš čim več psov te pasme, da ugotoviš ali je ta pasma prava za tebe.
Tudi če je čivava, to še ne pomeni da se rabi šolanja. Verjemi, ta mali rabijo isto strogo in dosledno vzgojo kot veliki psi. Zato priporočam mogoče kakšno knjigo o psih za začetek, da na grobo vidiš katere pasme sploh so, da vidiš nek osnovni opis karakterja (to ne pomeni da bo tvoj pes tak karakter, vse je v pravilni vzgoji in socializaciji, ter seveda v izvoru psa). Vprašaj se: kaj misliš s psom delati (čivava recimo ni za laufanje). Potem se pozanimaj kako se psa vzgaja, ker verjemi, čivava lahko rata mala pošastka, če je ne vzgajaš pravilno. (omenjam čivavo, samo isto je z vsako malo pasmo:))
In če ne najdeš vzreditelja v Sloveniji, poglej malo po netu, skok čez mejo in se vse najde. Samo ne smeš biti nepotrpežljiv.

Pa še enkrat, ne nasedati oglasom v oglasnikih, kupi rodovniškega od osebe ki jo prej spoznaš in kjer lahko vidiš mamo mladička ter razmere v katerih je živel. Rodovnik pomeni, da ne podpiraš pasjih farm in lenobe posameznikov, ki želijo izvlečti čim več denarja iz svojih psov ter seveda nevednih kupcev.

Da ne bomo smetili v posvojitveni temi... KOpiram zadnji post in nadaljujem tule...


Noben hrt sploh nima več kot cca. 43 kg. Vsaj teža največjega med hrti (irski volčji hrt) je povprečno do 40,5 kg. Vsaj tako piše v predstavitvi pasme.
Sicer pa itak nima veze. Če je nekdo bodybuilder in lahko nosi 100 kil v 4. nadstropje naj jih. Jaz jih ne morem in recimo moji, ki niso vsak dan mlajši jih tudi ne morejo.

Zakaj bi moral nekdo imeti večjega psa, če si želi manjšega? Če eden ni primeren bo pa keri drugi. Ni panike :)

Natanko tako. Meni nič ne pomaga, če je 30-kg pes bolj obvladljiv od 10-kilskega v trenutku, ko je 30-kilskega potrebno nositi po stopnicah. Ker sem drobna in prav nič mišičasta, imam fine težave nositi 20-kg psico po stopnicah in osebno mi je povsem razumljivo in niti malo sporno, če si nekdo iz praktičnih razlogov želi manjšega psa  :P

To je vse res in se s tem strinjam.
Problem je, ker vecina ljudi, ki vztraja pri majhnem psu, ker je kao za v blok, ne misli na to, da bo potrebno psa kdaj nesti po stopnicah, ampak v mislih prezvekuje splosno zakoreninjeno prepricanje, da velik pes potrebuje vrt in da je bivanje v stanovanju zanj mucenje. No pa to ni res. Vecina psov (so izjeme, ampak so prej vezane na pasmo in karakter psa kot na velikost) se zelo lepo prilagodi na zivljenje kjerkoli. V bloku, v hisi, v velikem stanovanju ali v garosnjeri. Jaz sem kar nekaj casa s psico, ki je mesanka z dogo (in se s kaksno drugo zivaljo) zivela v garsonjerah oz. stanovanjih z manjso kvadraturo, pa jo je bilo, ko sva bili doma, ravno toliko opaziti kot pri starsih, ki imajo veliko stanovanje ali kot pri babici na morju kjer je hisa na velikem posestvu. Pac, psica je lezala na svojem prostoru (pri meni doma je bil to seveda kavc) in to bi bilo to.
Zdaj zivimo v hisi in kadar sva notri, je situacija enaka - lezi na kavcu, oz. se prestavlja s kavca na komfort in iz dnevne sobe v spalnico, ko grem jaz spat.
Seveda vse to velja s predpostavko, da ima pes (v bloku ali hisi - z vrtom ali brez) dovolj kvalitetnih sprehodov in da je normalno socializiran za bivanje v bloku. Za sosede je cisto enako tecno je, ce se cele dneve dere manjsi ali pa velik pes.
m.

Ja, se strinjam, maja01.

Pa še nekaj mi re blazno na jetra. Namreč to, da si ljudje omislijo kako čivavo, ker nimajo časa za velikega psa. Mislim, pol pa jo peljejo ven dvakrat za petnajst minut, se mogoče še v stanovanju na hitro pocartljajo z njo in je to to. Halo. Vsak pes, ne glede na pasmo ali velikost in karakter nujno potrebuje poleg fizične zaposlitve še psihično. In po večini bi jaz rekla, da je ta enaka pri vseh psih (čeprav tudi tu prihaja do razlik). Jaz ne vem, zakaj si tako ljudje sploh psa omislijo; že res, da čivave ni nujno treba sprehajati dve uri vsak dan (čeprav, kako bi bil pes vesel...), a vseeno - za vsakega psa moramo imeti na dan minimalno tri ure in pol, jaz bi sicer rekla še več. Pač z velikimi si resda več zunaj, a tudi majhni potrebujejo gibanje in umsko zaposlitev.
Ali pa neka izjava, da majhnega psa itak ni treba vozit ven, ker je tako majhen, da se že po stanovanju dovolj zdivja  ::) ??? ??! Ja, seveda, sigurno...

Manjši kot je pes, več prostora zavzame. TO JE DEJSTVO!  :P ::) >:D
In ne, ni narobe napisano :P
Pa dober križ je treba met --> gor - dol, gor - dol, gor - dol...  8)

Drugače, se pa lepo vpraša zakaj dotični noče velikega. Važno da se potrudi in dobro - pač tako kot se zagre, skrbi za psa. Ali je velik ali majhen.

Kaj čem, meni so tudi lepši veliki pa mam srednje, zaradi narave dela, ki ga z mojimi psmi opravljam in zaradi dejstva, da živim večinoma v bloku brez dvigala.

To je vse lepo in prav, malo manj lepo in prav je za moje pojme prepogosto zmrdovanje nad tistimi, ki si a priori želijo majhnega psa. Tega ne počnejo vedno samo zato, ker mislijo, da manjši pes potrebuje manj tega pa manj onega (zmotno, itak), ampak - glej ga no zlomka - iz čisto utemeljenih razlogov. Jaz sem ena od njih - če bi zdaj izbirala psa, bi dimenzije bile med glavnimi kriteriji iz že navedenih razlogov. So what?

AngSeter ne dam roke v ogenj da je bila res hrt, vsi so govorili da je hrt samo neke ogromne sorte, tekrat sem gledala po internetu in obstajajo, samo se ne spomnim več kako točno se jim reče. No saj nima veze. Imela je 60kg, so jo nesli na rjuhi, seveda dva človeka.

moksa, jasno, tudi jaz imam majhnega psa, ker mi je pač všeč in ker mi glede na življenje n vse ustreza. Apapk se pa vse bolj najdejo tudi taki ljudje, kot sem napisala  ::).

Seveda se vsak odloči za žival, ki mu paše in to, da si nekdo želi manjšega psa ni nič spornega (jaz si recimo želim večjega). Meni se zdi bolj neumno dandanes žival KUPITI. Zavetišča pokajo po šivih, tam (oz. tudi na kakšnih kmetijah, kjer imajo neželene mladiče) se najdejo tudi pasemski psi, mali, veliki, okrogli, suhi, črni, beli, enonogi, enooki, skratka najbolj posebni ...

Argument (ki ga pogosto slišim), da "tam ne veš kaj dobiš, ne veš v kaj zraste", je pa nekaj najbolj butastega, kar sem kdaj slišala. Ukvarjat se je pa itak treba s psom, ki ni ali pa je iz zavetišča.

lp vsem

Joj, a lahko prosim ne začenjaš s to debato.  :-X

Razlike so kar velike, če ne ogromne.  ;) :P

Ni butasto, niti gledano z Marsa ne. Mogoče je butasto, če se omejiš na teorijo, v praksi pa so stvari krepko drugačne in bi bila zelo vesela (psi pa še bolj), če bi folk s tem nehal.

haha, kako ste skromni. Jaz imam veliko bolj precizne mere, kolikšen naj bi pes bil, da mi ustreza. 50 -55 cm,  20 kg(+- 2kg), toleriram kakšen cm na gor, na dol pa ne. Brez nekega konkretnega razloga, taki se mi pač dopadejo. Hm in kaj zdaj?

Itlam, če bi to, kar trdiš veljalo, nebi bilo nobenih pasem za različna dela. Karakter je edinstvena zadeva. Najprej po pasmah, pol pa še po linijah in glede na vsakega posameznika.
In karakter se deduje.

Ne bodo vsi enaki pa čeprav boš z vsemi enako delal/a. Če se boš pa vsakemu psu prilagodil/a glede na cilje, ki si si jih postavil/a bodo pa verjetno prej ali slej vsi prišli do tja. Z enim bo šlo z levo rokico, z drugim pa rataš doktor iz različnih področij  :P

In starost nima odločujočega pridiha...

Povdarjam - verjetno! Ni pa nujno. Morda se bodo cilji v mes spremenili.

Lanabela si diskriminatorna  >:D

In seveda so psi - kot pasme in kot posamezniki - med seboj zelo različni, imajo različne (podedovane) nagone, različen (podedovan) karakter, čas, ki je potreben za nego je zelo različen, nekateri morajo redno teči (in so zadovoljni z zelo različnimi razdaljami), nekaterim je dovolj hoja, nekateri so povsem zadovoljni na vrtu. Nekateri poleg gibanja potrebujejo tudi povsem konkretno zaposlitev vsaj nekaj ur dnevno. Drugi so veseli, če se lahko crkljajo in peglajo kavč.
tako da...mene ne bo noben prepričal, da rabi čivava enako dolge sprehode kot husky, da porabiš enako časa za nego bigla ali bobtaila, da rabi maltežan enako zaposlitev kot malinovc, da socializacija rotvajlerja lahko izgleda enako, kor socializacija samojeda, da lahko huskija naučiš pasti ovce podobno kot borderja....

Absolutno. Zato pa non stop trobimo na tem forumu, da nikakor ni vsak pes (pasemski ali mešanec) za vsekega človeka. Pa nikakor ne (samo) zaradi velikosti, dolžine dlake ali starosti oz. še najmanj zaradi tega.

ne štekam sicer debate :P, me pa zanima bolj podrobno tisto o hrtu, sploh če je irec ::)

koliko kil ma tvoja baba?

moja irska deklica ima natanko 50 kil :)

Popravi predstavitev pasme ali pa malo peso shujšaj he he  >:D

moja pesjanka je po vzrediteljevih besedah PREVEČ suha :P
in je na spodnji meji plečne višine.
da ne govorimo koliko kg imajo samci :o

pol pa te čaka predstavitev  8)

Hm, mal ste pri branju skrenili s tečajev ;D

Piše takole: psi minimalno 54,5 kg, psice minimalno 40,5 kg

opažam, da danes ni moj dan  :-[
Bluzim...

No, jasno, da čivava ne potrebuje toliko sprehodov, kot recimo border, husky itd.  :P... Poanta je bla pa v tem, da pa se je z vsakim psom treba ukvarjati. Vsak pes potrebuje tako fizično kot umsko zaposlitev. Seveda ne vsi oboje v enaki meri, sploh fizične ne. Glede umske pa ja, AngSeter, se strinjam, ne moremo z vsemi psi delat na enak način. Nekateri pogruntajo takoj, nekateri šele čez par mesecev. Ja, treba se je prilagoditi, potem pa dosežemo zadan cilj, če ga le vsaj malo prilagodimo. Vbistvu sem želela poudariti to, da se mi ne zdi sprejemljivo, da si nekateri kupijo majhnega psa iz razloga, ker bo po njihovem dovolj en mini sprehodek na dan, hrana in, če ga bodo dvakrat še počohali  :o. Samo toliko, da lahko rečejo, da psa imajo. Pač z enimi se več gibaš, eni se bi skos cartali, eni so neprenehoma željani novih umskih izivov, seveda so tudi taki, ki so pač bolj leni. Ampak važno je, da se z vsakim ukvarjamo na način, ki ustreza tako psu, kot tudi nam.

Aja, poznam nekaj primerov, ko si je neka punca (in drugi) kupla mini yorkija, ker je bilo to pač "moderno", ker je želela psa, s katerim se bo lahko malo "kazala" naokoli in dobila pozornost. Da ne omenjam stanje psa danes...

Lp vsem

Hehe, Itlam, vidiš, zdaj sama sebe negiraš glede na prejšnji post o tem, da je za vse pse zaposlitev (fizična in psihična) enaka. Zdaj razumem, da je bilo v bistvu nerodno napisano. Ja, z vsakim se je treba ukvajrat, tako ali drugače, sicer jih ne imet SPLOH. Ampak enih je skoz "polna bajta", eni so pa bolj "plišasti" (pa ni važna velikost).

Hehe, SunnyDay, maš prav ja, sodim med tiste, ki prehitro kliknejo knof "sporočilo" (oz. pošlji) in pol je vse včasih tak dvoumno napisano, da pihaja do nesporazumov  ::)  ;D... Je pa zato v onem prejšnjem postu vse podrobneje razloženo  ;).

Vbistvu je fajn, ko sporočil ne moreš popravljati, ker pol eni popravljajo vse, kar se jim zazdi, spreminjajo menje, ko jim drugi oporekajo in pol pride do takih postov : eni citirajo prejšnji post nekoga, ko pa greš ti to gledat, pa ma ta, ki ga je nekdo citiral napisano samo Lp, nikjer besedilo citata  ::) (čisto izven teme, sorry)

Pri nas imamo dva velika psa v stanovanju (na 70 m2)- beauceronko in nemškega ovčarja. Ko sva jih s fantom dobila, sva živela v hiši, sedaj pa se je pač obrnilo tako, da živimo v stanovanju. Za beauceronko nas je nekoliko skrbelo, ker je zelo živahna, pa se je izkazalo, da je bila skrb povsem odveč in ni nikakršnih težav - veliko gibanja sta tako ali tako potrebovala vedno, to se ni spremenilo. V našem bloku je tudi kar nekaj psov velikih pasem, pa ni z nobenim težav. Mislim, da stanovanje nikakor ni ovira za velikega psa. Pes pač ne potrebuje veliko prostora, potrebuje pa ukvarjanje - če živi v pesjaku, v ogromni hiši ali pa v stanovanju.

Bom še jaz dodala, sploh ker se je zaradi mojega posta tam sploh začelo.  Nikakor nisem hotela reči, da bohnedaj majhnega psa v stanovanje in se čisto streinjam s tem, da je treba razmišljati tudi o tem, kaj pa če ga bo potrebno nosit. Absolutno. Tudi midva, ko sva "izbirala" je bil skoraj na prvem mestu - tako velik, da ga še lahko neseva udobno.

Kar sem hotela povedati je bilo, da če se izbira majhnega psa samo zato, ker živimo v bloku je smotrno ob tem vzeti v poštev še prej tudi karakter psa in ga potem na podlagi tega umestiti v razred velikosti, ki se nam zdi primeren.  Osebno sicer menim, da pes, ki ima 7 kg ne zavzame bistveno manj prostora v stanovanju kot tisti, ki jih ima recimo 14.
Nikakor nisem hotela začeti kake gonje proti ljudem, ki si želijo majhnih psov ali pa propagirati velike pse v bloke, opozoriti sem hotela le na to, da samo z majhnostjo psa "problem" bivanja v bloku še ni rešen.
Kako naj se sedaj izrazim .... tudi majhni psi niso vsi enako majhni. Mix čivave, ki ostanejo celo življenje na 2kg ali pa 7 kg lakeland terier (ali pa naprimer ririyjina Lexi) so vsi majhni psi. In da bi izbrali 3 kg psa namesto recimo 6 kg samo in izključno za to, ker je še manjši (ne pa tudi karakterno bolj primeren) je včasih za življenje v bloku lahko tudi dvorezen meč.
Psi v našem bloku (prinašalec, škotski o.) so bili le za primerjavo, proti pekinezerju, ki je sledil, čisto zato, ker je to situacija, ki jo imam direktno pred nosom. Ni bilo pa tudi podrazno namigovanje, da si je za v blok bolje izbrati psa 20kg+. Je seveda možno in izvedljivo ampak se je potrebno pa tudi zavedati, da lahko nastane problem in imeti pripravljeno rešitev.
Pipi na sliki izgleda resnično mičkena in ni nič narobe, če si nekdo želi res majhnega psa. Ampak če si ga želi samo zato, ker ga skrbi, da mu sicer ne bo ostalo dovolj življenskega prostora in se je na račun celo že sprijaznil z besno hipreaktivnim značajem (nekega hipotetičnega psa) je mogoče dobro, da razmisli o še enkrat večjem psu (pa je še vedno pod 10kg) s primernejšim karakterjem (pa s tem ne mislim izključno xsare ampak kogarkoli, ki ga pač skrbi življenje s psom v bloku), ker definitivno drži

Meni so sicer všeč veliki, ampak ko je bil moj stari prijatelj bolan in je komaj zmogel tistih par korakov do ven, sem se odločila, čisto iz praktičnih razlogov, da si bom na stara leta omislila nekaj bolj priročnega. Tam okrog 20 kg, recimo. Da ga lahko sama dvignem v kad, nesem do avta... Ne nazadnje tudi križ že malo škriplje in, no ja, tudi stroški vzdrževanja naraščajo skoraj sorazmerno s kilažo. Potem sem pa privlekla domov ovčarsko tele, visoko skoraj do riti (pa je nimam zelo nizko) in težko dobrih 40 kil.  ::) Toliko o doslednosti in trdnosti odločitve.

Ampak ja, načeloma se mi zdi format psa kar ena od pomembnih postavk pri odločitvi. Sicer daleč za ustreznostjo karakterja, ampak tudi daleč pred barvo ali vrsto dlake.

Pravzaprav bi rekla tako: pametno je izbrati pravo razmerje med karakterjem in velikostjo, da ga še zmoreš. Recimo, nekdo ima rad energične pse, ima pa omejen prostor. Potem je res bolje, da izbere živahno miniaturo, ki ji lahko meče žogice tudi čez dnevno sobo. Z velikim "buhtljem", pa čeprav bi bil prostorsko mogoče celo bolj primeren, tak človek pač ne bo srečen.

No, meni pa se zdi recimo veliko težje imeti v bloku nekega miniaturnega hiperaktivca, ki se skos dobesedno dere in laja, zahteva pozornost, te grize (čeprav v igri) za gleženj, kot pa umirjenega in uravnovešenega velikana, četudi je to doga. Pač se psu razloži, da ko smo zunaj, je igra, norenje na maksimum, ko pa smo noter, pa naj bo kralj foteljev ali igre vlečenja. Seveda se to doseže le s primerno dolgimi in aktivnimi sprehodi, ampak se da, sploh ni težko. Stvar vzgoje, reda (in tudi karakterja, seveda).

Žogice in ostalo norenje v bloku... hm ja... samo če kdo živi v pritličju, če ne ga bo spodnji sosed najmanj preklel  >:D

Pa to, da manjši pes porabi manj prostora ne drži čisto. ::) :P

Tako karakterno kot tudi po količini dlak po stanovanju ali česa drugega velikost ni tista odločilna  ;)

In komot maš hiperaktivca v strnjenem naselju, če si sam pripravljen delat s psom.

Vedno se vračamo na to, da je važen človek in kaj si on želi pa kaj je pripravljen za to naredit. :)

Ker je v tem tudi "point"  ;). Vse se lahko doseže, tudi hiperaktivca lahko imaš komot v stanovanju, samo morš za to kar nekaj storiti, torej je vseeno težje, če gledamo po začetkih, a nikakor ni nemogoče. Je pa seveda ena možnost, izbrat bolj umirjenega psa (pasmo), ker večini se z uranovešenjem psa ne da ukvarjat, ali pa so šele začetniki in nimajo kaj dosti pojma. ;)

Samo je pmembno tudi na čem "želja" temelji.
Če si nekdo, ki imaš rad majhne pse in si ga tako ali tako želiš boš verjetno prej gledal na karakter izbiral pa itak med majhnimi. Če so ti pa načeloma všeč večji psi (ali ti je pa morebiti vseeno) pa se za mini psa odločaš zaradi srahu pred pomanjkanjem prostora (in nimaš predhodnih izkušenj s psi recimo), potem je morda dobro vedeti, a lahko skleneš kompromis in si izbereš nekaj vmes, morda z malo daljšimi nogami, ali pa, upoštevajoč št. stopnic celo nekaj čisto po svojem srcu, pa prostorsko mogoče niti ne bo takšne razlike (OK, doga zasede precej prostora, sploh ker vse, ki jih poznam obožujejo ležat na kavču in ga zasedejo minimalno polovico ...) in da za prijetno bivanje ni  nujno izbrati ravno najmanjšega kar jih lahko dobiš :)

Glede nošnje psa ... tudi če živimo v hiši bo ob poškodbi treba psa nesti neko določeno razdaljo. Zato se mi zdi, da tam do stanovanja v prvem nadstropju recimo niti ni razlike s hišo.  Potem se bi pa morala vsaj zame osebno kilaža z vsakim nadstropjem zmanjševati. Yina (malo pod 15 kg) vem da lahko zanesem do 4 nadstropja (za več nadstropij mislim, da blok mora imeti lift), še 5 kilc več, pa bi najbrž omagala tam malo pod tretjim nads.

Ali pa ratal mišičnjakinja hi hi  :P

Si ne predstavljam, da bi morala  vecjega psa nositi v 3.nadstropje. Sej, ko je pes mlad se gre sam, ko pa pride v leta in recimo s tem zdravstvene tezave, ti pa brez lifta  :-X Ce ne bi imeli lifta, bi se lahko veliko prej poslovila od Rokija, ker ne bi zmogel stopnic v trinajstem letu. Pa recimo tudi lift ti ne koristi, ce si v 10.nadstropju, lift se pa pokvari, ti pa 30 kg psa, ki je starejsi in tezko hodi. Tko je, ko imas psa moras vcasih skleniti kaksen kompromis in ce imas rad vecje pse, potem isces blok z liftom, ki so pravtako bolj pritlicna  :) Jaz se ne bi mogla zadovoljiti s tem, da bi skodila psu, ampak bi iskala resitve. 

Jaz pa te pomisleke razumem, ker vem, kako je nosit 5 nadstropij psa s 30+kg.

Kako pa se recimo poškodujejo kolki maltežanu, če gre trikrat dnevno po stopnicah gor in dol v drugo nadstropje? Ker jaz priznam, da jo redkokdaj nesem, dol že včasih (ker baje se kolki najbolj uničujejo pri hoji po stopnicah dol)... Ne vem, nekateri pravijo, da to nič ni... Da še malo vaše nasvete slišiš ;D

Nimam pojma zakaj zdrav pes ne bi smel hoditi po stopnicah. Problem nastane pri starih, ko ne morejo več, pa pri poškodovanih ali hudo bolnih.

Mja, tudi jz ne, bilo pa je mišljeno bolj, v kakšni meri zgornje opisano vpliva na poslabšanje sanja kolkov  ???

Zelo lep filmček, za katerega mislim, da spada v to temo :)

https://www.youtube.com/watch?v=3PKn0hL9aBs

Vedeti je potrebno tudi to, da se človek izredno naveže na psa in povedat vam moram, da je slovo zelo težka zadeva. Čeprav sem vedel, da je psa premagala bolezen (dvanajst let je bil pri hiši),v teh dneh ne vem kam bi se dal, tako to boli. Bil je družinski član in zelo ga pogrešam.