mojpes.net

Ali ima kdo od vas izkusnje z zdravljenjem rakastih obolenj pri psih?

Izkušenj z "zdravljenjem" žal nimam....mam pa izkušnje s psi, obolelimi za rakom. Pri nas so namreč vse psice, ki so dočakale visoko starost, "odšle" zarad raka. Navadno smo se odločili za "rezanje" in tako podaljšali življenje tudi za 2 - 3 leta. Zadnji psici smo dali odstraniti rakavo tvorbo na mlečnih žlezah pred slabim mesecem. Kot vse prejšnje psice si je tudi ta vidno opomogla in je čisto pomlajena - tudi glede volje do življenja.  :)

Je pa res, da imajo nekateri z "rezanjem" slabe izkušnje in pravijo, da ko enkrat "raka odpreš"....   :(  :'(

Rak je čudna zadeva veš...čisto pozdravit se ga po moje sploh ne da. Lahko ga začasno odstraniš ali dosežeš, da se malo "potuhne"...ampak v končni fazi pa se vedno ponovi (na istem mestu ali pa kje drugje).  :'(

Osebno se vedno odločam za "rezanje" pa čeprav vem, da morda tudi ne bom uspela. Lahko pa se zgodi, da vsaj malo izboljšam kvaliteto življenja obolelega psa ali/in mu življenje nekoliko podaljšam. In že zarad tega - te "možnosti" se je vredno potrudit...

Ko pa rak enkrat pride tako daleč, da psu očitno ni več pomoči, pa je treba svoja človeška čustva in strah pred izgubo namensko potisnit v ozadje ..... in dat psu možnost, da "odide". Hudo...noro hudo...ampak... bistveno je, da si takrat z njim.

In ti povem iz lastnih izkušenj... ko je enkrat tako daleč, da psi sami vejo, da "je prišel njihov čas", grejo v veterinarsko ambulanto brez kakršnega koli upiranja (včasih tečejo notr pred lastnikom) in se zdi, kot bi iskali pomoč in odrešitev.... pa čeprav so se prej bali veterinarjev "ko hudič križa".

Imam izkušnje z zdravljenjem raka na seskih, tudi jaz sem prepričana, da je tumor v vsakem primeru treba odstraniti in to čim prej. Pri psicah, ki niso sterilizirane tumorji manjši od zrna graha zelo redko metastazirajo. Če jih veterinar pravočasno odstrani in naredi pri tem še varnostni rez, psica povsem ozdravi in doživi normalno starost. Se pa pri psicah, ki so k temu nagnjene tumorji na seskih, tako rakasti kot benigni radi ponavljajo, tako da jih je pogosto treba odstranjevati večkrat.
Imela sem tudi psico z rakom na jetrih, ki pa je bil tako kot skoraj vedno odkrit prepozno, tako da je bila možna samo še vzdrževalna terapija. Kot zanimivost bi omenila, da je eden od prvih znakov tumorja na jetrih, veliko preden se pokažejo drugi znaki (npr neješčnost) težava s hojo po stopnicah navzdol. Očitno je to psom neprijetno, pa oklevajo in hodijo zelo previdno. Problem je v tem, ker tega noben ne poveže z jetri, ampak najprej pomislimo na hrbtenico, pa slab vid...

Hvala obema za odgovor. Kaj pa izkusnje s kemoterapijo?

Barbka, rak kje?

Nam sta umrla 2 mastina zaradi kostnega raka. Tu nimaš kaj narediti, razen odrezati okončine.

Sama s kemoterapijo nimam izkušenj, vem pa za nekaj primerov. Načeloma imajo psi manj stranskih učinkov kot ljudje, tudi dlaka jim ne izpade.
V dveh primerih sta se psa povsem pozdravila, vendar je v obeh primerih rak bil odkrit zelo zgodaj in operiran (v enem primeru je bil melanom, za drugega pa ne vem točno, menda nekaj na prostati), tako da bi bila prognoza dobra tudi brez kemoterapije. Žal ne vem niti za en primer, da bi se pozdravil pes, ki je že imel metastaze. Mogoče so s kemoterapijo živeli kakšen mesec dlje kot bi sicer ali pa še to ne. Nekje sem sicer zasledila, da naj bi bila kemoterapija skupaj z nekakšno dieto uspešna pri limfomu, vendar so vsi psi, za katere vem, poginili najkasneje nekaj mesecev po postavljeni diagnozi, ne glede na zdravljenje.

Rak - ce bo potrjen, je na limfnih žlezah.

Barbka, zivjo,

na zalost, ravno zaradi raka na limfah , smo pred tremi leti izgubili Ch. Chanjcgru Black Powerja.

Bil je star osem let in pol. Raka je imel na scitnici. V sestih tednih so se metastaze tako razsirile po celem obrazu da je moral na uspavanje. Veterinarji so odsvetovali operacijo. Jedel je in se obnasal normalno do zadnjega jutra. Le...bilo je prehudo gledati ga in zacel je trpeti.

Takrat so rekli,da ga ne operirat, tako nasi kot italijanski veterinarji, drzim pesti, a nase izkusnje so taksne.

Lp, Mirjana

Zivjo.

Tudi moje izkusnje z rakom pri psu so zalostne. Nas je doletela levkemija, ki se je najbrz razvila iz raka testisov, ki ga zal ???nismo opazili.
Veterinarji so nam svetovali hranjenje s svezim konjiskim mesom, ki izboljsuje kri. Tako smo svojega ljubega psa pac hranili s konji. Zal samo 1 mesec, potem pa je zaspal za zmeraj.
Se mi pa zdi, da je zelo odvisno od tega, koliko so prizadeti notranji organi (ciroza jeter, srce, itd)

Drzim pesti, da diagnoze ne potrdijo!

Barbka!

Tudi mi drzimo pesti, da je veterinar "usekal" mimo!

Jaz imam pa slabe izkušnje z tem. Moja bivša psička je imela raka na seskih. Toliko let nazaj veterinarji niso znali povedati nič konkretnega o tisti buli, ki je kar rasla in rasla.So rekli da ni nič hudega. No potem pa so v Mestnem logu v Lj. le povedali, da gre za rakasto obolenje. In smo psičko pri 10. letih starosti operirali...  Komaj je preživela operacijo, čez pol leta je pa rak ponovno izbruhnil. Takrat pa smo jo morali dati na uspavanje, ker je preveč trpela :'(

Sem nazaj od dr. Tozonove.
NI rak. Zakaj so limfe povečane sicer ni jasno, ker je bilo vse v redu (tako kri kot punktat).
Našla je sicer nekaj drugega - nič v povezavi z limfami, ampak - je lažje obvladljivo.
Hvala, ker ste za naju držali pesti.

Barbka,
sem bil kar raje tiho ko si omenjala limfom, ki se je k sreči izkazal za nekaj drugega. Saj se verjetno spomniš, da sem Ru moral uspavati prav zaradi limfoma in to samo 4 tedne po postavljeni diagnozi, oziroma sumu.

Vedela sem, da je imela Ru raka, nisem pa vedela, da limfnega.In vedela sem, da je sla obupno hitro...
Midva sva več kot vesela, da se je moj veterinar zmotil! Osebno dve noči nisem nič spala. Ampak - danes je spet lep dan!

ČE pa bo še kdaj kdo kaj potreboval pa sem zbrskala sledeče:
http://www.vetmed.wsu.edu/ClientED/cancer.html
http://www.vetspecialists.co.uk/Information%20sheets/tumour_chemosensitivity.htm

Barbka

Spet tezim.

Po enem mesecu so se bezgavke celo povecale, vidi se vsak "vozel" pod glavo in natancno cuti tudi vozle na vratu (proti trupu).
A ima kdo idejo, kaj bi to bilo? Biopsija pred enim mesecem je bila negativna... A bi vseeno lahko bil rak - pa sem bila prejsnji mesec prezgodnja ali pa je bilo slucajno odvzeto zdravo tkivo?

Ej, Barbka. Jaz bi na tvojem mestu raje letela na veterino. Bolje preventiva kot kurativa. Upam, da ni nič hujšega. Držimo pesti in šapke. Poskusi se lepo imeti, Neža, Redik in Dark

Ob besedi rak se kar naježim.... Moj rottweiler Kaos je nekje januarja začel bruhat zeleno slino... sem pomislila da je lahko pojedel kako stvar,ki bi povzročila bruhanje........ nato je to bruhanje postajalo vedno pogostejše....sem klicala na veterino,so mi rekli,da gre verjetno za kako ranico.... sem ga peljala na pregled,je dobil antibiotike in dieto.......med jemanjem antibiotikov bi se stanje moralo izboljšati,pa se ni... po 14 dneh sem ga peljala na pregled,so mu vzeli kri(povečanje levkocitov,....vse ostalo ke bilo OK)
Sem sumila na raka,vendar mi je veterinatka rekla,da ni verjetno, da bi bil rak......naslednji dan so ga pregledali z ultrazvokom:izvid-ogromna jetra,ki so pritiskala na želodec.....LIMFOM.....baje najhujša oblika raka...

Rešitev? evtanazija ali pregled v Ljubljani za potrditev diagnoze... je bilo res hudo,vendar ker sem videla da ni rešitve, sem se odlocila za 1.(moja najtežja odločitev)

Sem imela toliko moči.da sem bila do zadnjega trenutka z njim.....in mi za to ni žal.......
Žal mi je, ker ga ni več :'(

p.s.Kaos je bil star dobri 2 leti

Upam,da bo moj naslednji pes zdrav

Barbka, kako je zdaj s tvojim pesekom? Upam, da je ze kaj bolje. Oglasi se no. Lp, Neza

Danes sem bila pri veterinarju. Definitivno je limfni rak. Jutri dobimo tablete, s katerim bomo lajsali, zal, ozdravitve ni...

Zal mi je.  :'( Pocohaj pesjana se en mckn od mene. Drzi se in poskusita se imeti cim lepse! Lep dan, Neza

Nič kaj lepe novice...drži se in tudi zame pocrkljaj kužka! lp

:-[ :'( :'( :'( :'( :'( :-[

Pomečkaj malo kužka še v najinem imenu...

Eva in Liza

Tudi jaz se pridružujem krogu žalujočih ostalih. :'( Upam, da boste skupaj preživeli še čimveč lepih, srečnih dni. Držimo pesti za vas.

Barbka......ful mi je žal, vem kaj pomeni imet psa, za katerega veš, da je obsojen na smrt...mi gre kar na jok...če ti je ful hudo, ti priporočam, da si čimprej omisliš še enega psička, ki ti bo pomagal prebroditi izgubo... jaz sem nanj čakala malo več kot en mesec...in lahko ti povem, da je bilo to obdobje zelo dolgo...zdaj imam novega mladička, ki je identičen Kaosu... le ena razlika je:ta, da Nanuk ne bruha v avtu... Kaos pa je bruhal vedno, po mojem zato, ker je bil bolan (mislim,da je bil bolan že od rojstva).... lepo se imej s kužkom...

Barbka,

pri nas vsi mislimo na vaju in vama zelimo cim lepse in polne prihodnje dni. Naj bo kaksen stisk in crkljanje se v nasem imenu.

Se najprej pridružujem vsem "žalujočim"...malce pozno, a ni bilo (do sedaj) potrebe, da gledam to temo...
Zdaj pa potrebujem še en nasvet : včeraj sva s fantom peljala starejšo psičko k veterinarki in potrdila je najin sum, da ima Lady tumor na seskih. Rekla je, da ni rečeno, da je rak, ampak da največkrat pa to je to  :( :'(. Zdaj pa ne vem kaj naj... Rekla je, da ker je psička že stara (10 let), da je operacija lahko tvegana. Baje lahko zarad narkoze preneha dihat (ravno pred tednom dni je imela 2 takšna primera). Tako, da je predlagala, da še malo počakava in spremljava ali se bo bulica kaj povečala... Ne vem... Ali je pametno tvegat in jo kar peljat na operacijo?? Ali naj raje še čakava kake 14 dni??
Rekla je, da lahko ostane bulica enaka še npr. 3 leta, lahko pa zraste v desetih dneh zelo..... :(. Tko, da...

koliko je pa ta bulica velika? Če je majhna,se jo da odstraniti pod lokalno anestezijo. Sicer ne gori voda in bulico lahko mirno pustiš pri miru kakšen mesec, da boš videla koliko bo zrasla. Dokler ne raste jo sicer lahko pustiš pri miru, vendar ti tega ne priporočam. Prej ali slej bo začela rasti, takrat jo boš morala dati odstraniti, psica pa ne bo mlajša, nevarnost anestezije bo kvečjemu večja. Sama sem dala odstraniti tumorje tudi psicam starejšim od 12 let, pa ni bilo nič narobe.
Sicer so pa zanemarjeni tumorji na seskih velik problem. Nekateri veterinarji zelo neradi odstranjujejo te tumorje zlasti pri starejših psicah. potem lastniki pustijo zadevo pri miru in čakajo, tumorji pa rastejo. pravzaprav imajo psice, ki imajo rakaste tumorje še srečo, saj jih ponavadi hitro poberejo metastaze. Benigni tumorji pa kar rastejo, prej ali slej se odpro in se začnejo gnojiti, lastnike takrat ponavadi zgrabi panika, ampak pogosto so tumorji tako veliki, da se jih ne da več odstraniti, psica pa drugače ni toliko prizadeta, da bi se odločili za usmrtitev. Tako se da videti psice, ki dolge mesece vlačijo za sabo velike gnoječe se tumorje, ki jih sicer bolijo in izčrpavajo, a jih ne ubijejo.

Lanabela, zdej si me pa mal prestrašila  :-/ :(. Oz. si me tudi razveselila, da tvojim psicam ni blo nič po operaciji. Lady ima razpršene bulice-tko po dolgem so se ji nagnetle-recimo 2-3 cm. Saj jaz sem tudi kar za operacijo, če ji bo pomagalo-nimam nič fajnga občutka s tem "čakanjem". Še posebej, ker ma tko razpršeno-ni nič fajn to slišat oz. otipat. Verjetno bom šla kar na telefon in se bom posvetovala še z Zaninovičem ("Več glav več ve")... LP

To je pa potem bolj zoprna zadeva, saj se ne odstranjujejo posamezne bulice ampak cela prizadeta mlečna žleza. To je precej zahtevna zadeva, ki seveda ne gre v lokalni anesteziji. Po operaciji psico zadeva precej boli in okrevanje traja precej časa. Če boš čakala bo samo še slabše. Mislim da je kar prav da greš k Zaninoviču in to čimprej. Aja, v takšnem primeru ponavadi svetujejo tudi sterilizacijo, saj naj bi zavrla tvorbo novih tumorjev. Malo za tolažbo- Lisa je prestala takšno operacijo, odstranili so ji večino žleznega tkiva in ni bila sterilizirana. Nekaj dni po operaciji je dobivala sredstva proti bolečinam, kasneje se je čisto popravila. Po kakšnih dveh letih so se ji spet začele delati bulice (to se zgodi skoraj vedno), vendar posamične, ki smo jih odstranili pod lokalno anestezijo in je bila psica dobra v dveh dneh po operaciji. Doživela je spodobno starost in ni poginila zaradi tumorjev.

Tudi jaz imam na žalost izkušnje z rakom. Lani smo čisto slušajno našemu psu (8 let) odkrili tumor na vranici. "Na srečo" je bilo to še preden se je tumor razširil na jetra. Po operaciji me je skoraj kap ko sem videla kako velik je, meril je namreč premera okoli 7 cm. Na srečo je naš kuža po operaciji hitro okreval in imela sem občutek, da se neizmerno veseli, ker se je zlizal.
Vedeli smo, da se lahko vse skupaj še enkrat ponovi. Zdaj se mi dozdeva, da je temu tudi res tako. Danes ga peljem k veterinarju na pregled krvi... Še vedno močno upam, da se motim.. :(

Lanabela, vem, da operacija pod lokalno anestezijo ni možna, ker bulica ni le ena :( . Na to me je tudi opozorila veterinarka v naši vet.ambul. (pri nas operacije na psih, pod anestezijo, žal ne delajo)-namreč, da je lahko nevarno zaradi anestezije :-/. Daj mi povej prosim, kako dolgo je vaša psička okrevala? Je lahko sploh po operaciji sama doma? Toliko, da vem...ali moram jemati dopust za več dni ali kako... Janchy, upam, da s kužatom ni hujšega! LP

Čas okrevanja je odvisen od tega, koliko žleznega tkiva je  treba odstraniti in od splošnega stanja psice. Pri Lisi sem se zmenila za operacijo v petek, tako da sem bila lahko dva dni doma (če veterinar ni dosegljiv med vikendom ta varianta ne pride v poštev). Prve tri ali štiri dni jo je bolelo in je dobivala močne analgetike, potem je pa kar hitro prišla k sebi in je bilo v bistvu treba samo paziti na šive (lisa je bila zelo pridna bolnica, imela je oblekco iz mrežice in jo je pustila lepo pri miru, tako da ni potrebovala ovratnika). Je pa po operaciji precej shujšala in izgubila kondicijo, da je bila takšna kot prej je bilo potrebno kar eno leto.
Anastezij je več vrst in niso vse enako nevarne. Kolikor vem, pri Zaninoviču uporabljajo zelo varno (in drago) obliko. Pravzaprav je nevarnost, da se psica ne bi zbudila zelo majhna (če je tvoja veterinarka rekla, da se ji je to zgodilo v kratkem pri dveh, je to zanjo zelo slaba reklama). Veliko večja je nevarnost, da psica pogine v prvih treh dneh po operaciji. To se zgodi pogosto pri psicah, ki so imele velike tumorje in so bile od njih že toliko zastrupljene, da stresa, ki ga predstavlja operacija čisto enostavno niso prenesle.
Dobro je, da si doma  vsaj dva ali tri dni, da lahko hitro reagiraš, če pride do komplikacij. Če je vse v redu, je potem lahko tudi sama, a mora imeti ovratnik, da si ne odpre rane.
Svetujem ti, da psico čimprej pelješ na pregled, pred operacijo jo bodo temeljito pregledali, ponavadi tudi slikajo pljuča, da psice ne mučijo z operacijo po nepotrebnem, če ima že metastaze. Potem pa boste določili datum za operacijo, če se boste zanjo odločili.

Na žalost vse kaže na to, da se je bolezen ponovila... Trenutno čakamo samo še na analizo krvi, ki bo po mnenju veterinarja predvidevanja tudi potrdila... :'( Pa tudi drugače se kuža zelo slabo drži, nič ne je, čisto je shujšan, slabokrven pa še mišice so čist ohlapne. Ne vem kako bo šlo dalje, še vseeno upam da se bo zmazal.
Upam da boste ostali imeli več sreče.

LP!
Prebrala sem vaše stare poste in nikjer nisem našla odgovora na vprašanje, ki me zanima.Ko sem imela kužeta s kostnim rakom smo prakticirali kemoterapijo, vendar to je že leta nazaj.Zanima me predvsem to ali  se danes na psih poleg kemoterapije izvaja tudi obsevanje.Rada bi tudi vedela, kdo in kje to izvaja(če) in naslove specialistov.Ne glede na pasmo, me zanima kakšni so uspehi, predvsem pa ,za koliko se je po zdravljenju  podaljšalo življenje in njegova kvaliteta?Hvaležna bom vsem, ki boste našli čas, da mi odgovorite.V naprej hvala in lep dan še naprej.
LP,Miša

Hojla

Priporočam ti, da pokličeš dr. Tozonovo na Kliniko za kirurgijo in male živali, Cesta v mestni log.
Ona se ukvarja s onkološkimi pacienti.

  lp

LP, S
Kot sem že napisala, me zanimajo izkušnje forumcev.Dr.Tozonovo nimam namena nadlegovati samo zato, ker zbiram mnenja. Želim pomagati znancu, ki se ubada s tem problemom. In če sem odkrita, tudi sama bi želela razširiti svoje znanje v tej smeri,glede na to, da imam v svojem krdelu pasme, ki so podvržene rakavim boleznim. Sem mislila, da je forum temu tudi namenjen.Ravno iz tega vzroka sem se tudi prijavila nanj.Kljub vsemu,hvala za odgovor.
LP,Miša

Hy jaz imam izkusnje z rakasti obolenji pri psih moj pes je imel na prostati ta problem 8)

LP!

Vidim da vas ima veliko tukaj že izkušnje z rakom. Tudi naša psička - pudlica, ima raka in sicer raka na pljučih. Zdaj je slabe tri mesece odkar smo bili pri veterinarju ko je odkril bolezen. Že takrat je rekel da se je rak tako razširil po pljučih da ima psička do največ a v zelo dobrem primeru 6 mesecev življenja, zdravljenje je odsvetoval zaradi njene starosti (nedavno je dopolnila 14 let) in razširjenosti bolezni.

Kar pa me najbolj zanima pa je stanje psičke in kako daleč je bolezen, glede na to da smo bili pri veterinarju kak mesec nazaj, ki pa nam je rekel le to da bomo že sami videli kdaj bo začelo zelo pešati. Ko sem mu omenila da je to naš prvi pes in da žal ne vem kako zgleda ko ti pes začne zelo pešati - kaj to pomeni da bo shirana kot okostnjak, da ne bo mogla vstat ali kaj podobnega se mu niti ni dalo kaj dosti več razlagati >:(
V teh parih mesecih se ji je stanje vidno poslabšalo. Res je tudi že naglušna in slabše vidi. Jesti je konkretno nehala že dolgo nazaj, zdaj jo je dobesedno treba futrat po žlički, jo mamit da kaj spravi vase...shujšala je za okoli 4 kilograme, tudi ko gre na potrebo zelo redkokdaj kaj trdega iz sebe spravi. Oče ji vseen daje še neko mešanico vitaminov, omega-3 maščobe v kapsulah, neke otrobe ipd...
V zadnjem tednu predvsem opažam da je začela pešati tudi v hoji, zanaša jo in se včasih ponesreči kar kam zaleti. Sam pravi da je to zato ker slabo vidi, jaz pa sem nekje prebrala da začnejo psi z rakom sčasoma izgubljati občutek za čas in prostor in dozdeva se mi, da se to dogaja tudi pri naši psički. Včasih je brez problemov vstala iz ležečega položaja, zdaj se bolj težko pobira in se lovi kot da bi ji drselo, tudi na mat podlagi.
Vedno smo govorili da ne bomo pustili da se psička muči zaradi naše sebičnosti vendar imamo sedaj ko se dejansko to dogaja doma razhajajoča se mnenja glede tega, koliko ji gre dejansko na slabše.
Prosila bi, če mi lahko kdo svetuje, morda pove iz izkušenj kdaj je zares pravi čas oz. kako vidiš da je vsako podaljševanje le še neko zapiranje oči pred očitnim. Dostikrat mi ljudje rečejo da je čas takrat ko ne bo mogla več vstat ali hodit, sama pa sem mogoče mnenja, da je takrat že prepozno. Teden, dva ali tri pri njeni kvaliteti življenja verjetno ni nobenemu v korist razen v našo :-[
Težko je gledat njene očke ko se vidi da je utrujena, poslušat ko kar brunda ali zelo težko diha, tudi trese se že kak mesec kot bi jo zeblo čeprav smo jo že pokrivali pa nič ne pomaga (recimo ko leži se zna po dve uri skupaj kar trest in trest) ...
Vem da jo bomo morali dat uspavat, tega se vsi zavedamo in vsi se zavedamo da bo grozno težko spet ujeti ritem življenja in se sprijaznit da je ni več vendar pa nočem pa da bi psičko že na pol mrtvo prinsli k veterinarju, kot sem enkrat videla primer ko so se ljudje odločali cel mesec kdaj dati kužka uspavat ko je to do kože shirano revše brez življenja skoraj da ne izcvililo naj se ga kdo usmili. Psiček je imel isto boleze, zato se mi je morda ta dotični primer še tako močno vtisnil v spomin :'(

Za odgovor se že vnaprej lepo zahvaljujem! Res bi mi pomagali s kakršnim koli nasvetom!

preštej dni ki ti ostanejo v gledanju te mizerije in mučenja obeh-tebe in psic. Zamisli se nad sabo in svojim trpljenjem in skrajšaj. Najbolj pogumno zate in zanjo. Psica verjetno manj trpi kot ti - ma medikamente. ti rabiš samo nitko prerezat. vso srečo, vem da mora bit hudič, smo bili "tam". nobenemu ne privoščim, ampak to je to, nimaš kaj, preje je, boljše je. In živi dalje...

P5ra  Enaka izkušnja kot je tvoja, se je pred dobrim tednom dogajala v družini mojega prijatelja, kjer so imeli 13 letno kokeršpanjelko, z enakimi simptomi in celotnim potekom bolezni kot ga opisuješ. Storili so vse, kar se je dalo. dokler je jedla,hodila na kratke sprehode, normalno dihala (brez stalnega pokašljevanja!!) in celo noč v miru spala, so še upali, da bo tako stabilno stanje še nekaj časa. Ko pa se je neko jutro začel hropeč kašelj in psica ni mogla več vstat, so jo zavili v odejo in jo peljali k veterinarju, da jo odreši teh muk. Mislim, da bi ti to že zdavnaj morala storiti, pa naj se sliši še tako grobo. To namreč dolguješ svoji psici. Na tvojem mestu bi jo odpeljala, brez kakršnegakoli družinskega posveta (medtem, ko se vi prepirate, se ona muči z dihanjem :-\ :(). Bodi vendar karakter in ne muči je več. Omogoči ji čimlepši odhod in bodi do zadnje minute z njo. Pa ne zameri, ampak take stvari me zelo razžalostijo in tudi ujezijo....

LP!
Najtežja in najhujša izkušnja, ki nas lahko v življenju doleti, je ta, da moramo odločati o usodi nekega življenja. Ko sem prebirala vaše odgovore, se mi je odprla stara rana. Še danes mi je hudo! In jezna sem na veterinarje! Zato vam vsem, svetujem samo eno! Nikoli in nikdar ne smete nikogar tako ponižati, da boste dovolili, da se muči. Kljub temu, da je le pes, si zasluži dostojno smrt.
Pokažite ji danes, da jo imate radi in ji želite le najbolje. Ko pa bo prišel čas, jo brez oklevanja odpeljite na njeno zadnjo pot. Verjemite mi, da boste v njenih očeh poleg žalosti zagledali tudi hvaležnost. In ostanite z njo do zadnjega, ker edino tako ji boste izrazili svojo hvaležnost za njeno prijateljstvo.
LP,Miša

P5ra,
moja največja želja je, da bi vse moje živali umirale na tak način kot tvoja psička. Pa naj se to sliši še tako hudo. Če jaz npr. že 1 mesec v naprej vem, da mi bo umrla žival, se takrat izjočem in ko umre, je vse nekako lažje. Najhuje je, da zjutraj vstaneš in najdeš mrtvo žival (kar se mi je zgodilo pri 6 let staremu zekotu). 1 teden se nisem pobrala od šoka in žalosti. Ker je bil zeko čisto zdrav.

Čisto drugače je bilo pri hrčku, ki mi je umiral 1 teden doma (na koncu je vseeno dobil injekcijo pri veterinarju). 1 teden sem bila stalno z njim, se jokala in sproščala žalost. Ko mi je res umrl, je bilo vse lažje, vedela sem, da je bil bolan, da je trpel.... Jaz pa tudi nisem veliko trpela, ker sem se pripravila na njegovo smrt.

Mogoče sem malo egoistična, ampak potrebujem čas, da se izjočem ob smrti. In nenadna smrt je zame največji šok. In največje trpljenje (zame).

P5ra, upam, da se boste odločili prav glede vaše psičke.

Lp Jana

Najprej hvala vsem za odgovor, posebaj Primaveri za konkreten primer.

No saj sem sama tudi jezna, da imamo sploh doma tako nasprotujoča mnenja sploh zdaj in sploh o bitju ki nam res veliko pomeni. Z mamo se strinjava da se je res treba odločit kdaj naresti tisti odločilni korak, medtem ko sem za očeta že omenila da odločno zavrača kakršenkoli najin poseg v življenje psice saj sam meni da ima sam najbolj prav :(
Mogoče se ta trenutek res teden ali dva ne bo dosti poznalo (čeprav sem po Primaverinem primeru o domnevno stabilnem stanju začela dvomit o tem) saj ima psica še zmeraj kako bi rekla tudi tiste "dobre dni" ampak živet v nekih iluzijah in sanjat o mesecih...nene, ni šans!
Mislim da je pri vsem tem samo problem, da smo eni že razmislili o slovesu in se z njim na nek način sprijaznili, drugi pa...so razmišljanje o tem enostavno odložili...in ga odlagajo...še zmeraj.

Bina imam kolegico kateri je psica umrla med operacijo, čez noč je dobila krče, peljali so jo k veterinarju ki je ugotovil da se ji je začel trgati tumor za katerega sploh nihče ni vedel, niti na veterinarskem pregledu mesec prej niso nič zatipali ker je bil menda tako skrit nekje med notranjimi organi.
Ko sva se kasneje pogovarjali je rekla da je razmišljala in ugotovila da je enako težko, če se pripraviš na smrt ali če te doleti nenadno. Sama sem tudi mnenja da raje prej vem, tako imaš čas "pošlihtat" s seboj in si dopovedat da smrt ni nujno slaba stvar...res čas da na plano pride žalost in da se izjočeš, zato da si lahko kasneje v najtežjih trenutkih opora svojemu ljubljenčku. Vsaj sama si to nenehno dopovedujem, mogoče se sliši nenavadno ampak verjamem da mi bo najbolj hudo ker je ne bo več tukaj da bi jo objela in jo pockrljala medtem ko bo njen duh pač vedno prisoten, vsaka stvar v stanovanju ki me bo spomnila nanjo me bo spomnila na nekaj lepega iz njenega življenja in teh lepih stvari je bilo res zelo veliko :)

Hvala tudi vsem da ste tako odkriti in direktni! Žal ob vseh pasjih znancih iz sprehodov, ki so dali že podobno skozi ni niti enega človeka ki bi mojemu očetu naravnost povedal to kar ste mi povedali vi, nama z mamo prikimavajo, ko pa srečajo njega so pa kar tiho četudi vedo da je ravno on tisti ki najbolj potrebuje odkrito besedo!!! Ne vem zakaj vsi mislijo da bi se človeku zamerili če bi mu odkrito povedali kakor pač je, s tem bi naredili več koristi kot pa da so tiho in samo gledajo ter si mislijo svoje ???

Torej upam da bo pri naslednjem "soočenju" tisti primer o kokeršpanjelki kaj pomagal, če ne drugega vsaj toliko da jo peljemo na ponoven pregled k veterinarju in da tudi on poda kako menje, čeprav se žal tudi tega otepa češ da je vsak obisk pri veterinarju za psa le šok, ki ga ta trenutek ne potrebuje...


LP, Petra

Jana, oprosti ker sem napisala Bina, sem mislila da je to tvoj nadimek potem pa sem si ogledala še tvojo stran in ugotovila da je to pravzaprav psička iz slikce :)

Ojoooj, P5ra ! Vidim, da si v grozni situaciji. Kot , da cela stvar ni dovolj boleča, se je treba pa še s fotrom ubadati. Jaz , odkrito rečeno tega nebi zdržala in bi zdavnaj popenila. Če se z mamo strinjata, odrešita psico sami, očetu pa kaj  "naložita", da je umrla sama npr.Saj sta v večini z mamo.  Po moje je za psa najbolje, da ti lahko pride veterinar domov in ji da evtanazijsko sredstvo in psice potem ni treba dodatno razburjati, ko jo pelješ na kliniko. Ali imaš možnost pripeljati veterinarja domov? Glede joka je pa tako: jokala boš tako ali tako, le , da bo huje, če si boš zraven še očitala "le zakaj sem jo tako dolgo pustila, da je trpela?". Vem, da ni lahko, tudi meni je letos umrla moja dobermanka, na srečo mi je mirno zaspala v naročju in so mi bile take mučne odločitve prihranjene. Ukreni že nekaj. KER SE PSICA MUČI. :'( :'( :'(

Pozdravljena P5ra!

Naredi to čimprej(iz lastnih izkušenj ti govorim)!Da si ne boš tako kot jaz že 5 let očitala,zakaj nisem to naredila že prej. :-XŠe zdaj me peče vest in me bo do konca življenja,res! :( :( :'(Psička ti bo hvaležna,boš vidla v njenih učkah.

                                Lep pozdrav,Sian.

Psičko smo nesli včeraj uspavat, pravzaprav smo se zmenili da jo peljemo na pregled da dobimo še strokovno mnenje a je rentgen žal pokazal da je res stanje huje kot je izgledalo na videz.
Na srečo smo se vsi po predlogu veterinarke odločili da se poslovimo kar takoj in res bi bilo težje če bi odšli domov in morali spet nazaj.
In čeprav je težko, nam je mislim da vsem kar olajšalo.

LP!
P5ra, sočustvujem s teboj.(http://smilies.sofrayt.com/%5E/q/depresse.gif) Naj ti bo v tolažbo, da si psički in vam vsem prihranila veliko mučnih in trpečih trenutkov. Danes je težko se sprijazniti s tem a čas celi rane.
LP,Miša

sožalje z naše strani :'( čimprej pozabite(saj vem da ni lahko) na psičko in vedite da ste ji nudili samo dobro! ko pa se malo pomirite pa lahko že razmišljate o novem pesjančku ???

lp Nina :-*

P5ra,sožalje! :( :'( Vedi da ste se odločili 100% prav!Zdaj je tvoja psička v pasjih nebesih in veselo spoznava nove prijatelje.
                       Lp,Sian.

Mene pa zanima kakšna zdravila so bila predpisana vašim pisčkom, ki so obeleli za rakom in ali morda kdo ve, če obstaja kakšen način (kar se tiče prehranjevanja) ki bi pomagal če ima kuža slabo kri?

P5ra Moje4 sožalje, ampak kot so ti že vsi ostali povedali, si se absolutno prav odločila, vem pa kako se počutiš, sama sem dala pred nekaj meseci skoz.... Nastane taka strašna praznina, da je groza, ampak pomaga le nov pes- preverjeno! LP

Odvisno od napredovanja bolezni in vrste tumorja, ter od same lokacije novotvorbe in morebitnih metastaz. Nenazadne je tudi starost živali zelo pomembna. Kje so pa našli tumor pri tvojem psu? Malo bolj natančno opiši. Kar se tiče mene, se najraje poslužim kar operacije, ko tvorbo enostavno izrežejo z okoliškim tkivom vred (čimveč). Pomembno je , za kateri tumor gre, saj so pri kakem limfomu,melanomu, karcinomu in določenih vrstah sarkoma prognoze zelo slabe, saj se zlasti pri mlajših živalih celice prehitro množijo. Nekateri se poslužujejo kortikosteroidov, kar je po moje smiselno le, če je tumor dobro lokaliziran in se vanj lahko vbrizga kar z iglo (dostikrat tudi izgine). Po izkušnjah sodeč pa kortikosteroid v tabletah (ali intravenozno) naredi strahotne stranske učinke pri večini psov. Tudi kemoterapija je pogosta a je jaz nikoli nebi dovolila na svojem psu, ker ne vem , zakaj bi ga mučila še s tem- mu raje omogočim, da dostojno umre. Sklepam, da ima tvoj pes levkemijo, ko sprašuješ o hrani, ki izboljša kri. Kakšni pa so bolj natančni izvidi? Zakaj je kri slaba? Ima morda tudi erlihiozo? Kar se tiče hrane, si preberi v različnih "človeških" knjigah tam gotovo piše, da npr, goveja jetra zelo koristijo pri izboljšanju krvi. Ne vem pa , če je to dovolj, da bi samo s hrano dosegel drastično izboljšanje pri kakem hujšem obolenju...

naš kuža je bil včeraj pri veterinarju za zobke, so mu jih ščistili in izpulil 3. jutri gremo pa k dr. Tozonovi, da se zmenimo glede tumorja ki  ga ima na ritki, na žlezah. rekli so nam da imamo 2 možnosti, ali da ga odstrnimo in pri tem ga morajo zdraven še kastrirati, ali pa se odločimo za kemoterapijo. ali je imel že kdo podoben problem!!!! kaj menite o enem in kaj o drugem? in še to, v krvi so mu našli encime in tudi to ni vredu, nekaj povezano z ledvicami, bomo jutri videli kaj to pomeni.

 :(
Rak. Kar strese me ob tej besedi. Tudi mi smo imeli psičko - zlato prinašalko. Bila je res zlata vse do zadnjega trenutka.
Zadnje leto smo bili z njo večkrat pri veterinarju, ker se nam je zdelo, da ima prevelik trebuh. Nikoli niso nič našli. Zadnji mesec je začela hoditi nekoliko težje, kar smo pripisovali njeni disssplazikji kolkov. Nato je začela krvaveti (veterinar je to pripisal meni  :-\). Na rentgenu iso ugotovili ničesar. Nato je začela slabo jesti in smo šli še na ultrazvok, kjer so ugotovili povečano maternico in svetovali takojšnjo (brez odlašanja) operacijo. Kaj smo hoteli, kot reči ja, takoj. Po pol ure je prišel iz operacijske sobe eden od veterinarjev in nam povedal, da je tako vse rakavo, da bi iblo samo trpljenje, če bi jo zašil in nam predlagal uspavanje  :o. Mož je šel v operacijsko sobo in je videl, kako je izgledalo, jaz pa nisem zmogla tega - hotela sem jo obdržati v spominu v spanju, ki jo je zajel, preden je šla na operacijo.
Doma je hčera jokala in vpila, da se ni niti poslovila od nje. Hotela je, da jo mož pelje na veterino in da se poslovi. Komaj smo jo potolažili.

SVETUJEM VAM, DA SI ČIM PREJ NABAVITE DRUGEGA PSIČKA(razen, če ne mislite več imeti psa). Mi smo to naredili. Res se še večkrat zmotimo in našo Ayo mešančko) pokličemo Poli, vendar nam ni žal, da jo imamo. Bomo pa jo dali sterilizirat takoj, ko bo dovolj stara - peventiva. :)

Ah grozno Polly :-[ ...kdaj se mi zdi da se veterinarji na čase spozabijo in mislijo da pa moramo mi lastniki vse vedeti! Pa saj se ja zavedajo da so tudi ljudje ki še nikoli niso z živaljo prestopili praga klinike... ne vem samo sama si pač mislim da če že pripeljem npr. psa k veterinarju da imam najprej nekaj skrbi do njega, drugo pa da bo on ugotovil kaj je narobe če poveš kako se pes obnaša, če pa on ne ve kako boš šele ti! Malo nazaj sem sama opisala ko je kolegica imela zelo podoben primer in je umrla psička med operacijo ker je bil tumor tako zelo skrit pa še sami veterinarji na pregledu niso nič opazili do zadnjega ko so psičko odprli in videli kaj se dogaja v njej. Če veš da imaš čisto vest ti nihče ne more naprtit krivde!

Pri nas se zdaj več ali manj skuša vsak zamotit z nečim, s kakim delom da nam misli ne uhajajo vedno okoli vogalov kje se bo pojavila bela glavica s komaj prebujenimi očkami :) tako da tudi ne razmišljamo o novem kužku...sicer pa verjamem da mogoče, če nam je usojeno celo kak psiček najde nas ker...Laki smo tudi dobili čisto tako na horuk, smo šli samo pogledat in potem nas je izmed tiste gore mladičkov čisto očarala...nič prerivaško za razliko od drugih je na vse štiri zdrsnila po stekleni mizi in jo po vrh vsega še polulala pa smo rekli evo...tale neobogljenček je naš ;)


Jonko: Brala sem da je kemoterapija zelo naporna reč, mogoče imajo drugi kake konkretne izkušnje glede tega ampak meni osebno se odstranitev tumorja in kastracija ne zdi slaba odločitev pa še hitreje je, naša se je po odstranitvi tumorjev zelo hitro pobrala.

včeraj smo bili pri veterinarju in ima okoli anusa tri malo večje tumorje podkožo in par malih. zmenili smo se tako da morajo tiste velike operirat, ta majhne pa odstranijo s kemoterapijo, vbrizgajo mu z inekcijo direkt v tumor in pol ne vem kaj in da ta ni nevarna k ne ogroža drugih organov.

Ekola imam Bokserja starega 5 let. Na spodnjem skepu (zapestje) se mu je naredila bulica in izgledalo je kot da bi se nekam odrgnil ta bulica-zateklina je izginila pa se spet pojavila...vendar s psom ni bilo nič narobe (vesel, ješč, brez kakšnihkoli bolečin) no pa sem ga peljala k veterinarju čist tko kaj je to, ki izginja in se pojavlaja...punkcija je pokazala..MASTOCITOM, gradius 3 (4. je zadnja stopnja). Sledila je operacija in nemogoče je na široko odrezati tumor (vsaj 2 cm zdravega tkiva okoli in okoli tumorja), ker na nogi ni veliko mesa. No tumor se je ponovno pojavil...pes je bil še vedno tak kot prej, kot da ni nič. Odločila sem se za kemoterapijo....dobil je prvi ,,šus,, v petek....in danes je pes čist omagal...ne je nič, nonstop bruha--ker je že vse izbruhal gre ven samo zelen žolč, tudi če hrano samo povoha mu takoj obrne želodec, ima grozno drisko in zadnjih 5 ur noče piti niti vode in tudi tableta(citostatik) ni nikakor mogel pojesti..oz. je ni hrane, bombona kamor bi jo lahko skrila. Sva šla na veterino--od avta do ordinacije je dvakrat počival (se usedel) in komaj se drži pokonci...oz. mu glava omahuje. Počutim se obupno....počutim se krivo. Na veterini so sicer rekli, da je to prehodnega značaja...vendar na vprašanje ali lahko pes dejansko umre: ,,načeloma ne,, . Zvečer greva še po eno ,,protibruhalno inekcijo,, in zjutraj na infuzijo.(če ne bo nič bolje). Baje naj bi psi terapijo bolje prenašali in verjetno je da tumor (ker je napaden) izloča toliko toksinov, da se vse to dogaja. A ima kdo izkušnje s kemoterapijo? A bo pes še kdaj ,,normalen,,?-- mi je vseeno ali ima tumor ali ne...ker raje bi videla, da bi živel še pol leta normalno kot da sem ga jest prisilila v zdravljenje po katerem ne bo več okreval?
Obstaja še možnost ,,odrezati tačko,, (celo, ker po štrclju ne sme hodit)...pa me zanima ali kdo ve kako funkcionira velik pes brez prve noge?...Rada bi informacije iz prve roke...oz. dejansko me zanima...tudi slabe stvari.
No tako to je za enkrat vse.....če pa je kdo v podobni situaciji...naj se mi pa le oglasi....jest močno verjamem, da nama bo uspelo zmagat (šanse da dočakava naslednjih 5 let..so sicer bore...6% vendar paziva na hrano, dodajam vitamine, omega tri maščobe, ogromno zelenjave, česna, antioksidante , ribe in kvalitetno meso. Hodiva pa tudi na bioterapijo...no sva hodila in greva v ponedeljek ponovno......edino tja gre pes z veseljem in brez strahu pomoli taco terapevtu.)

Pa še odgovor o  obsevalnih napravah.
Pri nas ji ni. Onkolog specialist je Nataša Tozon na veterinarskem inštitutu (mestni log). Obsevalne naprave imajo na Dunaju (vendar ne za mastocitom) v Zurich-u in Ultreht-u (nekaj takega) na Nizozemskem. Naša veterina dobro sodeluje z Nizozemskim inštitutom in preko njih bi se dalo priti na Nizozemsko. No ko prispete tja morate na vsemožne preiskave (ali je za vse tumorje enako ne vem)kot ,,puncija vranice, jeter, kostnega mozga, za ugotovitev ali so tam prisotne metastaze. Radiopterapija se izvaja skupaj z kemoterapijo in je odvisno od postopka...obsevanje enkrat na dan ali enkrat na teden....v glavnem potrebno je kar dolgo bivanje za cel postopek...seveda garancije ali bo vse ok. ni.

LOLO: Rak je kompleksna zadeva in samo s prehrano se ga ne boš rešil (te teorije o izstradanju raka ne prakticiraj na psu, ker že pri ljudeh nekaterim ni nič pomagalo in tu je meso strogo prepovedan...tega pa psu nikar ne delaj). Če ima tvoj pes raka, mu vsekakor lahko (veterinar je reklel) dodajaš vitamine in nenasičene Omega 3 maščobe. Pazi da ne boš pretiraval s kalcijem. Na veterinarskih klinikah prodajajo ,,vitamine in minerale za cel dan,, omego 3 pa dobiš v olivnem, lanenem in ribjem olju. Vsi antioksidanti (q10...) so dobrodošli. S temi dodatki mu boš definitivno izboljšal kri. Dodajaj mu še korenje, brokoli, rdečo peso... (A, C E vitamini ki so se pokazali izredno pomembni za nenastanek raka) probaj samo na pari malo pokuhat...če bi jedel, bi bilo najbolje surovo tako pa pač kolikor se da. Pri raku je pomembnen odstotek ogljikovih hidratov...naj bi jih bilo čim manj, torej kuhaj mu polnozrnate makarone, riž...ker otrobi preprečujejo da bi se hipoma razgradili in s tem zvišali nivo glukozo v krvi (hrana za tumorje)....v glavnem nikar ne pretiravaj ne pozabi na ribe....svinjsko mastno meso raj ne uporabljaj......pa ne pozabi na ribe.

Olivno olje po mojih info. v primerjavi z lanenim in ribjim vsebuje neprimerno manj omega 3 mascobnih kislin.

Mailing lista: http://groups.yahoo.com/group/CanineCancer/ (http://groups.yahoo.com/group/CanineCancer/)

Nanook, mene pa zanima, če je tale spletna stran na voljo tudi v nemščini ali francoščini, če grem recimo na nemški yahoo?. Z angleščino sem bolj "na knap..."

Tale je angleska, mozno pa, da je kaksna tudi v francoscini oz. nemscini. Nisem nic gledala.

Zanima me, kakšne so posledice kemoterapije na psu in ali mu pomaga?

Jonko...moj kuža ravnokar prestaja kemoterapijo...sva nekako na sredini...je težko zelo težko...shujšal je že za 6 kg (v enem tednu iz 36,5 na 30, 20)kg..nič ne je, bruha...hodi vsak dan 2x na inekcije proti bruhanju in tudi na infuziji je že bil...strašansko ga boli želodec...nič ne spi jaz tudi ne...je omagan je shujšan je tečen (ga popolnoma razumem) jamra, leži vendar se premetava non stop, vstaja, nikakor ne najde primerne lege, da ga ne bi bolelo, treba ga je hecat da sploh kaj popije ker se boji krčev, ki jih dobi ko spravi vodo ali hrano v želodec. Ta agonija traja že točno 1 teden , prvih 5 dni je bilo čist vse uredu..pol se je pa začelo...in še vedno traja...mislim, da se sedaj nekoliko popravlaj--vsaj ne diha več čez usta, kot je to prej počel..tako -intenzivno dihanje...jezik pozablja zunaj, zaradi bruhanja/dehidracije je dobil tudi mišične krče in je stal kot okamenel..z iztegnjenim jezikom....po infuziji je bil kot nov...čist prerojen. Stanje je enako kot pri človeku...samo, da pes ne govori in nikakor ga ne moreš prepričat naj poje tablet--košček hrane, kozarec vode...da je vseeno če bo bruhal, da mu bo po tabletu bolje...tudi ni v bolnišnici, kjer ima na voljo infuzijo (recimo v nedeljo ali praznik...si sam...popolnoma sam...nihče ti ga ne bo vzel v bolnico)......Moj ima tumor na nogici...in zdi se mi da plahni...da je manjši...jest si močno želim, da bi zmagali....da spravimo stran to neznosno tvorbo...da bo vse ok. Toplo ti priporočam bioterapevta.....mojemu pomaga ...in vsaj malo spi....na bioterapiji je zaspal...se pomiril...pa čeprav je prej zaradi želodca zelotežko sploh ležal....
Če bi meni nekdo prej povedal v kaj se spuščam....bi mi bilo lažje veliko lažje...tako sem pa prestrašena...če bi vedela.....bi se pripravla...in ne bi me grabila panika in obup, ko me gleda jest mu pa ne morem/ne znam pomagat....Sem optimist verjamem v popolno okrevanje....ker tale kalvarija ne sme in ne bo zamanj.
Vprašaj veterinarja...kaj misli...koliko je šans...mojemu je dal 6% da dočaka naslednjih 5 let (suha veterinarska  statistika)...pa vendar če kombiniram zdravila pa prehrano in bioterapijo...BOVA zmagala..kaj pa nama more en ušiv tumor. Vprašaj kakega prijatelja zdravnika...če je pes mlad se splača poiskusit....
Če rabiš pogovor...imaš vprašanje...karkoli pošlji mi pm pa ti pošljem telefonsko št. vem kako je in to iz svoje iskušnje...in vem, da je težko sam odkrivati tako strašne stvari.
Pa še nekaj; sama kemoterapija in in krvne slike (3) naj bi stale okoli 25.000 vendar, če ni nobenih problemov...če imaš take štale kot jaz.....še na koncu nisva in račun je preko 100.000 (infuzija, inekcije, slikanje,tableti, hospitalizacija...
Mogoče bo to tvoj pes lepše prenašal. In upam, da imaš dovolj dopusta ali vsaj nekoga, da ga bo vozil zjutraj oz. kadarkoli bo potrebno na veterino...
Toplo ti priporočam tudi dr. Natašo Tozon, ki je specializirani Onkolog...in stvar obvlada. Ja če slučajno ne veš je na kliniki...pot v mestni log-vet. inštitut--preko njih greš lahko tudi na obsevanje v tujino...sej ti bo ona vse povedala kje imajo kaj itd...
lp

Čist tako...za informacijo... včeraj mu je uspelo pojesti eno a/d Hills konzervico (po inekciji) nato pa je pojedel (sam)še file osliča...stanje se zboljšuje in mislim, da bo vse OK.
Torej: Najbolj pomembno je, da pes pije..da ne dehidrira... če opazite, da noče piti ali da več izbruha ali ima driska ga nujno peljite na infuzijo...nimate kaj zgrešit in pes bo vidno ,,prerojen,, hrana ni tako pomembna. Če bo kanilo (za dovod infuzije v veno) obdržal v nogi (-mogoče bo potreboval naslednji dan še eno infuzijo)--sicer mu jo bodo povili...vendar ne pustite ga sammega doma, ker če bo stvar zgrizel...pokrovček, ki najbolj štrli ven...lahko pes izkrvavi. Pazite, da ne bo staknil kakšne pljučnice, prehlada (mrzla voda, ležanje na tleh), ker mu je zaradi kemoterapije močno padla odpornost. Sedaj (no recimo, da ima že od torka narejene vse preiskave...nič ni narobe in nobenega vzroka, da ne bi jedel...ker je redno na inekcijah proti bruhanju in za zaščito želočne sluznice...in terapija se preveša v končno fazo---ni več tako agresivna) je nastopil še en problem...pes je ves ta cirkus (vso našo pozornost je imel samo on) okoli njega začel izkoriščati...torej...jedel bi..po žlički...pije če stojiš zraven in mu z roko nosiš vodo h gobčku.....tudi hrano izbira....oz. piščančka ne bi, konzerve (običajne) tudi ne...samo tisto kar mu tist moment paše...če mu ni všeč pljune ven. :P

Sem ful ful ful vesela, da se mu stanje izboljšuje, zate in zanj!!!
Močno upam da bo vse OK!

ALI IMA KDO IZKUŠNJE PRI TUMORJU NA ANUSU PRI PSU?

Katero vrsto tumorja pa ima? Morda sarkom? Tudi moja je imela majčkeno bulico na nogi, smo preverili, a je zelo hitro izginila ne da bi sploh zdravili. jaz se NIKOLI nebi odločila za kemoterapijo, kar srh me je spreletaval, ko sem brala tvoj post in opis stanja psa, ko je prenašal stranske učinke. To je naravnost grozljivo! Človek že stokrat premisli, če bi dovolil kortikosteroid jemati oralno, nikar pa kemoterapeutikov. zakaj mu pa ni dajala zdravila z iglo v tumor, da mu je mučilo želodec?

Odvisno le od tega, katera je vrsta tumorja. To izveš na biopsiji, ko pregledajo tkivo. ko imaš znano ime, se zakoplješ v medicinske (onkološke) knjige in tam vse piše. Najbolj važno je, da vidiš, v koliko odstotkih določen tumor metastazira in kje. Pri nekaterih je ta vrednost 1%, pri drugih pa 95%. Odvisno je tudi, kako dobro je tumor prehranjen, koliko krvnih žil ima , koliko mitoz itd. Včasih je stanje lahko optimistično.

Udo (moj pes ) ima Mastocitom...je kožna vrsta raka. Gre za zelo agresivno vrsto. Začelo se je pozimi na poledenelem snegu...na ,,zapestju,, prve noge je nastala manjša zateklina in odrgnina (ko pes stopi na pomrznjen sneg se nato udre in rob te skorje je kar oster)..to se je zacelilo in oteklinica je zginla...pa je bilo vse uredu...pa je včasih spet mal zrastla...pa je bilo spet uredu...tako, da nismo delali panike.. (bokserji tako radi norijo in  (vsaj moj) je kar precej štorast..pa misliš, da se je kam udaril...)no pa se je spet pojavla..in peljala sem stvar pokazat...in taka je narava tega tumorja..gre gor in dol..dokler ne ostane (če bi človek to prej vedel)...No na privat kliniki so ga operirali (znana ljubljanska klinika ) in mu po ,,zacelitvi,, vbrizgali lokalni citostatik....dobival je tudi tablete--hormonske. Pomagalo ni nič, bulica oz. zateklina je spet zrastla...in odšla sem na Inštitut k specialistu (od vsakega ,,dr. veterine,, bi pričakovala, da bi mi rekel: ,,gospodična, jaz nisem specialist za tumorje..peljite ga k specijalistu, ker s tem se ni za hecat). Tega tumorja se ne reže! Doza hormonov je bila absolutno prenizka! Tega tumorja se nikakor ne zdravi samo z lokalnim vbrizgom v tumor...ne pomaga, je brezveze, tumor je izredno nevaren - agresiven....in podobno...seveda kako naj jaz, laik vem take stvari...bila sem pri veterinarju...zaupam mu, da VE kaj dela...kako hudiča naj jaz vem? ...če bi to vedla najbrž ne bi iskala pomoči.
No po posvetovanju z dr. Tozon....
1. tumor hitro napreduje (za enkrat še ni matestaz na pljučih)...pes bo mogoče zdrav še eno leto in nato bo trpel..hitre smrti ni..razen evtanazija.???
2. Odrezat prvo nogo.????
3. Kemoterapija...tista ta huda...intervenozna???

Šanse so (je učinkovita)....spremljamo stanje psa (krvne slike)...6% da pes dočaka naslednjih 5 let to bo pa tudi zanj že ,,lepa starost,, (sedaj jih ima skoraj 6...+5 je že 11 let..za boxseja veliko),procent šans za naslednje 3 (6+3) leta je  mnogo večji...in sem že napisala, da se borimo na vseh frontah: hrana, bioterapija, medicina zato mislim, da nama bo uspelo pasti v celo tistih 6%.
Ne zanikam, da pes trpi..in bo še trpel...vsake 3 tedne bo dobil ,,šus,,...najhujši je bil srednji teden..prej in pol...je krasno...pes je skače, nič ga ne boli...pridobil je nazaj 5 kg.... sedaj čakam na ponedeljek...če bo tako kot prej...ga bo zagrabilo takrat...seveda upam in nekaj iskušenj že imam, da je tumor že tako oslabel (je vidno uplahnel vsaj za polovico), da ne bo izločal toliko toksinov, da bi psu čist želodec uničil, tablete za zaščito želodca dobiva že od včeraj...(prvič nam ni noben povedal, da lahko pride do take hude reakcije in smo psa peljali, ko ga je že začelo boleleti in ko je že bruhal), čim, bo pokazal malo volje do bruhanja..takoj bo dobil še eno drugo,,proti bruhanju,,...doma imam vse pripravljeno za infuzijo...zmenjena sem z med. sestro (soseda) da bo takoj prišla in mu naštimala vso zadevo... (infuzija je blazno pomagala...pravi ,,čudež,, psa je čist prenovila...in ne bo treba spet celo nedeljo čakat da se klinika odpre pa da se ,,ugotovi,, da je dehidriran....sedaj vem kako in kaj...nobenga ugibanja....vse je jasno in vse pripravljeno...vse je že preventivno..prvič je bila samo kurativa...in za vsako stvar...v avto in na veterino (ko se odpre seveda) in pripovedovanje kaj se dogaja...pa analiza krvi...pa diagnoza...pa pol zdravilo...sedaj vse to vem..in ukrepam lahko takoj...nič čakanja in zato tudi bolečin manj ali nič..
Teh trotedenskih ciklov je 5-6 seveda se vsakič sproti analizira kri...ali je pes sposoben preživeti naslednjo.
Ko sem se odločala ali ja ali ne.....sem poslušala vse, ki so bili pripravljeni dati mnenje....Lahko je reči: jaz svojega ne bi dal na kaj takega...ja to je lahko dokler se to ne zgodi TEBI.... Stojim za svojo odločitvijo, mislim, da bi Udo tudi meni hotel pomagati na ta (edini možni, da pride do ozdravitve) način...tudi meni ni lahko...pa bi raje jaz prestajala te muke namesto njega, pa se tega pač ne da. Bova gagala (sicer upam, da ne tako kot prvič) vsak tretji teden...skupaj 5 tednov (če bova sposobna) tja do Februarja...konckoncev organizem se bo obnovil... ....se splača?...en teden za vsako leto življenja?...definitivno se.
Paziti moram samo, da pes ne stakne kakršnekoli infekcije, prehlada ali kaj podobnega..je zanj lahko usodno...ker ima oslabljen imunski sistem.
Vam spporočim, kako se bo odvijalo...mogoče bo nekdo enkrat v podobni situaciji in bo zaradi mojih pisarij tukaj, pripravljen.
lp

Srečno obema, držita se!

Petra, drzita se, mi bomo pa pesti in tacke.

LP!
PetraS, hudo je, ko moraš skozi vse to, vem iz lastnih izkušenj! Tudi sama sem z Dareyem prestajala enako kalvarijo. Na žalost sva borbo izgubila. Ko sem prebrala tvoj post, so se mi obudili spomini. Moram ti priznati, da je to bila najtežja preizkušnja v mojem življenju. Glede na to, da sem bila takrat še dokaj mlada in mislila, da se meni to ne more zgoditi, je vsa zadeva name hudo in dolgoročno,  močno vplivala!
Vendar, če bi morala, bi to storila še enkrat! Zato vztrajajta, dokler lahko. Upanje umre zadnje.
LP,Miša

Jst tudi držim pesti za Uda in dodajam eno veliko dozo upanja na vajino stran! Še sreča da imaš tudi tako dobro sosedo ki ti je pripravljena vsak čas pomagati...
Borita se do konca!

Prvo--najlepša hvala za vse vaše dobre želje.
Danes je ponedeljek (5 dan po..)....če bi bilo tako kot prvič bi se moralo že danes začeti ...ponoči sem se zbujala..in čekirala..kaj dela..kako se moj srček počuti?...in za enkrat je v redu.. nič mu ni slabo ...zjutraj je pojedel zajtrk in vse funkcionira normalno...edino raje leži na hladnejših mestih in ne pride se pocrkljat pod oddejo...jest upam, da bo tako ostalo....mogoče je pomagala preventiva (Ranital tableti (75mg) na 12 ur za zaščito želočne sluznice že od četrtka), mogoče je tumor tako oslabel, da ne proizvaja toliko toksinov, ki bi mu delali težave v želodcu, mogoče je pa kriva malo manjša doza, ki jo je dobil...mogoče pa vse skupaj...v glavnem za enkrat ni težav. (pa upam rek o zarečenem kruhu tokrat ne bo držal).
lp

Sama sem v situaciji, kjer se ne morem odločiti...
Psička ima 13 let (čez 1 mesec ;) ), je v super kondiciji, še vedno se igra itd...
Ima sicer poškodovan komolec, zato malce šepa. Kljub temu zna po par metrov tudi galopirati in od navdušenja skakati v zrak na zadnji dve tački 8)

Kje vidim problem?
Psici  je v zelo kratkem zrasel kar velik tumor na zadnjem sesku (18cm obsega), ki raste in raste...
Imam dve varianti;
- čakanje
- operacija

Skoraj 100% sem se že odločila, da je ne dam operirati (kaj če operacija ne uspe- mislim, da bi se počutila, kot da sem jo ubila :-[ )
Po drugi strani se bojim kako bomo pristali, če se bo zadeva večala (po trenutnem stanju sodeč se bo :'( )
Ali bo psičko bolelo? Oviralo pri hoji? Ji vzelo voljo do življenja?
Najraje bi pustila naravi svojo pot (brez operacije), seveda pa niti v sanjah ne želim, da bi moja starkica trpela...

Poleg tega tumorja ima na sosednjem sesku tudi cisto, nekaj minimalnih ''grahkov'' se da otipati tudi po drugih seskih.  ima tudi lipom na muskulaturi-ne v podkožju :P (prsni koš), hvalabogu zadeva ne raste, ker bi bila operacija tega izjemen riziko :o

Ne vem kaj naj... ... :'( :'(

Če je rakavo-
ali lahko metastazira v npr. notranje organe, ne da bi jaz to vedela??
Strah me je, da bi  tumor zrasel v ogromno velikost, Tori pa bi bila še vedno polna življenja...

Sem v resnični dilemi  :-\ :-\ :'( :'(

Teja

Teja, kaj pa pravijo veterinarji?

Resnično mi je žal, da si se znašla v taki situaciji... :'( In upam, da boš lahko našla ustrezno rešitev...

Jaz v taki situaciji še nikoli nisem bila, vendar bi se verjetno odločila za operacijo (ker se bula zelo hitro povečuje). Se mi zdi, da so tudi že forumovci pisali, da so imeli starejše pse pod narkozo in da je bilo vse OK. Saj če je psica res v dobri kondiciji, potem mogoče operacija ni tako slaba rešitev. Seveda je pa vsaka operacija tveganje, tudi če je pes star 2 leti.

Sporoči, kako se boš odločila.

Lp Jana

Teja, zal mi je za Tori...  :-\
Pri Herbiju - nasem prvem psu smo (so se, ker mene takrat zal ni bilo v Sloveniji) se ob diagnozi odlocili za operacijo, oz. da se ga operira in da potem stanje, oz. moznosti veterinar sporoci ocetu. Zale je bilo prepozno, saj je bilo metastaz prevec... Tudi ce bi se jih (delno oz. najvecje) odstarnilo, bi to le podaljaslo agonijo za mesec, najvec par mesecev. Zato se je oce odlocil za evtanazijo. :'( Kuza je bil takrat star 10 let. Meni je bilo takrat grozno hudo (in mi je se danes), predvsem, ker me ni bilo zraven, ampak verjamem, da je bila to najboljsa odlocitev v tem primeru.
Jaz bi se na tvojem mestu posvetovala z veterinarjem, ki mu 100% zaupam in predebatirala z njim vse moznosti in morebitne posledice. Ne vem, ce je tumor tak, da se bo po vsej verjetnosti kljub operaciji ponovil oz., da je agresiven in da lahko metastazira na notranje organe, bi jaz zadevo pustila pri miru, dokler psica ne trpi, potem pa bi se odlocila za evtanazijo... Ce pa je prognoza kolikor toliko dobra, leto zivljenje ali vec, neagresiven tumor, ... pa bi se jaz, kljub starosti (pa saj pravis, da je psica sicer ok) najverjetneje odlocila za operacijo.
drzite se.
m.

Teja: psico daj operirati, to je edina možnost, da jo boš še kaj časa imela. Tumor bo rastel še naprej, zelo kmalu bo začel psico ovirati, večji tumorji se vedno zagnojijo, kar je izredno boleče, rane se ne zacelijo (vsaj ne za dalj časa) poleg tega pa tumor psico počasi zastruplja in operacija že zaradi tega kmalu ne bo več mogoča. Morebitne metastaze ugotovijo z rentgenom pljuč, mogoče še s pregledom jeter z ultrazvokom. Samo v primeru, da odkrijejo metastaze operacija ni smiselna.
Sama dam vedno odstraniti vse tumorje na seskih, ne glede na starost psice (tudi starejšo od 13 let smo že uspešno pozdravili). veliko je veterinarjev, ki nočejo operirati starejših psic, vendar je pogled na psico z napredovanimi tumorji na seskih tako žalosten, da se splača najti takega, ki si to upa in zna.

Teja, najina 10 letna NO je imela tako kot tvoja tumor na sesku. Po nasvetu veterinarke sva nekaj časa čakala, da bi videla ali se tumor veča. Ker se je bula dokaj hitro večala, sva se odločila za operacijo. najprej so psičko temeljito pregledali - vzeli kri, slikali pljuča. Če bi se karkoli že pokazalo na pljučih, jo sploh ne bi operirali (Zaninovič). Ker pa je bila, z izjemo tumorja, zdrava, smo se družno odločili za operacijo. Ker sem slišala že nešteto zgodbic o starejših psih, ki so zaspali med operacijo, sem med čakanjem med operacijo, doživljala skoraj največjo moro v mojem življenju. Da ne govorim koliko sem prejokala v slabi uri. Operacija je hitro minila in po cca. 2h urah sva jo šla s fantom iskat. Psička je sama prišla iz operacijske in okrevala veliko hitreje kot najina mlajša dama po sterilizaciji. Res je bila bojevnik! NO je po odstranitvi tumorja živela še 1leto in pol in potem umrla zaradi popolnoma drugih zdravstvenih težav (težave s kolki)! Nama ni bilo nikoli žal. Podarila sva ji sigurno še 1 leto življenja in to kvalitetnega (še vedno se je igrala, tekala za mucami, normalno jedla, ...). Prav tako se strinjam z Lanabelo, da je pogled na psičko z rastočimi tumorji na seskih resnično žalosten. Pri nas,kjer živim, je bila ena taka psička, za katero je bilo škoda denarja in je na koncu svojega življenja tumorje dobesedno že vlekla za sabo, tako so bili veliki :'( (bila je manjše rasti in predebela)!
Teja, pogovori se z veterinarjem, pretehtaj! Vem, da odločitev ni lahka. Moraš pa misliti tudi na to, da se med operacijo res lahko zgodi tudi tisto "najujše"! Drži se in poročaj kako in kaj boste izpeljale to! LP

Pravzaprav se najhujše navadno ne zgodi med operacijo ampak nekaj dni po njej, če čakamo predolgo in je organizem že preveč zastrupljen.

Hvala za odgovore.
Žal mi je za pse, katerih lastniki ne želijo operacije, ker je škoda denarja :o :P
Pri meni je problem podoben, pa vendar čisto drugačen-toliko kot bi bilo potrebno za operacijo nimam :'( :'( :'(


Pogovarjala sem se z dr. Matkom, rekel je, da lahko še malo počakam, vendar je najboljša varianta operacija.   ven bi ji pobral še ostale mini ''grahke'' in jo tudi steriliziral.

žalosten pozdrav
Teja

Teja,
tudi mi smo dali psičko pri 13 letih operirati, ker je imela tumor na seskih. Za to smo se odločili, ker bi jo drugače sigurno kmalu pobralo.
Operacijo je ful dobro prenesla. Zdaj je bolj živahna in lažje hodi. Je bila pa že prej v dobri kondiciji in nikoli ni imela kakšnih bolezni.
Za celotno zdravljenje smo dali okrog 40.000,00 sit. Sterilizacije pa nam vet. ni omenjal.
Upam, da se bo tudi za tvojo psičko dobro izteklo.

Teja, kako je s Tori? Si se že kaj odločila?

Ker je število psic, ki povsem po nepotrebnem hudo trpijo zaradi tumorjev na seskih, bom še enkrat napisala nekaj osnovnih zadev.

1. namenite svoji psici nekaj malega pozornosti in ji vsaj na vsakih nekaj mesecev pretipajte seska. Vzelo vam bo samo nekaj minut. Pozor, tudi sterilizirane psice lahko zbolijo

2.Če odkrijete tumor ne paničarite, ampak si zapomnite kje je, ga izmerite in dobro pretipajte okolico, če je v bližini še kakšen.  Priporočljivo ga je čim prej pokazati veterinarju, vendar načeloma ni nič narobe, če počakamo kakšen teden in opazujemo, kaj se s tumorjem dogaja. Kakšna zatrdlinica včasih tudi izgine, če gre recimo za posledico mastitisa in ne za pravi tumor

3. Nobene katastrofe ne bo, če bomo majhen tumorček ki ne raste pustili pri miru. Vendar ga moramo odstraniti TAKOJ ko začne rasti. Ne glede na starost psice. Majhen tumor se da odstraniti pod lokalno anestezijo, poseg je varen, psica po njem ni prizadeta, prav tako ne naša denarnica

4. če se hkrati pojavi več tumorjev, jih je treba odstraniti takoj, ponavadi je v tem primeru potrebno odstraniti vse žlezno tkivo, ki pripada prizadetemu sesku. Čim prej bomo to storili, tem manj boleče bo to za psico.

5. Čim prej tumor odstranimo, tem manjša je možnost metastaz. Ker zelo majhni tumorji pri psicah ponavadi še ne delajo metastaz, si z zgodnjo odstranitvijo prihranimo tudi stroške za biopsijo, saj veterinar brez težav odstrani vse prizadeto tkivo in je v bistvu vseeno, ali je bil odstranjen tumor rakast ali ne.

6. Tumorji se zelo pogosto ponavljajo.  Zato moramo biti na psice, ki so že imele tumorje še posebej pozorni in sproti odstranjevati nove.

7. Psico, ki ima tumorje je priporočljivo sterilizirati, saj nihanje hormonov spodbuja rast tumorjev, vendar to ni nujno.

8. Tudi  če smo tumorje zanemarili in so že zrasli, jih je treba odstraniti. Sami od sebe ne bodo izginili, tudi rasti nehajo samo po čudežu (lahko se za nekaj časa ustavi, samo potem še bolj divja). Tumorji lahko zrastejo zelo hitro do zavidljivih velikosti. Ko ne morejo več rasti skoraj vedno počijo. Iz njih se cedi, zadeva se ponavadi še zagnoji, rane pa se kljub zdravljenju ne zacelijo.

9. Če vam veterinar reče, da je psica prestara in da se je ne splača operirati, vprašajte še kakšnega drugega. Le redkokateri tumorji so tako veliki, da se jih ne da odstraniti.

10. Če ste svojo psico tako nagnusno zanemarili, da se tumorjev res ne da več odstraniti, imejte vsaj toliko poguma, da jo peljete usmrtit takrat, ko začnejo tumorji pokati in ne čakajte da shira v mukah. Žal se to zelo pogosto zgodi, ljudje, ki "nimajo jajc" da bi psico peljali na operacijo, jih tudi za evtanazijo nimajo.

Teja, a si dobila sporočilo? Si se kaj zmenila?

Lep pozdrav vsem skupaj!
Trenutno imam težko obdobje glede psičke, stara je 11 let. Maja 2005 je bla sterilizirana, zaradi raka. Julija se je bula spet ponovila in bla  "uspešno odstranjena". Mislima sem, da je s tem konec, pa ni tako. :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( Sedaj sept pa ima ponovno bulo in veterinar odsvetuje operacijo, ker je bula preveč vraščena. Psička pa je na sploh spremenjena, bolj počiva ima žalostne učke, počasi hodi. Zaenkrat je 1x dnevno normalno. Opazla sem da malo več urinira. Res pa je da ji je dal inekcijo(antibiotik), zdi se mi da je bula malo manjša.
Veterinar se za tretjo operacijo ne odloči, saj pravi da nima smisla.   :'(  :'( :'(
Ima kdo še kakšne izkušnje? Ni lahko se ločit od nje, težko jo bo gledat kako odhaja. Ja ni sreče, to je moja druga psička. Sosedje so prvo zastrupli, ta pa ima raka. Zelo težko prenesem izgubo psa, zato bi blo najbolje takoj drugega vzet, a ostali niso za to. Res pa da je vsak pes unikaten. Ta druga(Rikica) mi je bolj všeč od prve, še posebej ker se močno razveseli ko prideš domov, zelo je vesela. Zdaj to pokaže manj ker bolj počiva. Potem ko je ne bo, bo preveč tiho, prazno. Praznina boli...  Dajte napisat kaj.

rikica11,

saj ti je Lanabela zgoraj napisala 9. Če vam veterinar reče, da je psica prestara in da se je ne splača operirati, vprašajte še kakšnega drugega. Le redkokateri tumorji so tako veliki, da se jih ne da odstraniti.


Nič ne stane (razen stroškov osnovnega pregleda), če greš k drugemu veterinarju po še eno mnenje.

Držim pesti, da bo z Rikico vse OK  :-*

Ali je bula na istem mestu kot prejšnja? Kako velika je? V kakšnem stanju so bezgavke? Ali ima metastaze na pljučih ali jetrih? Šele ko boš imela vse te podatke, se boš lahko odločila. Če prav razumem gre za tumorje na seskih. Ali je bilo z biopsijo ugotovljeno, da gre za raka, ali pa je veterinar to rekel kar tako na pamet? Tumorji na seskih se zelo pogosto ponavljajo, tudi če je bil eden rakav, ni rečeno, da je drugi tudi. 11 let pa ni še nobena starost, če je psica sicer v dobrem stanju.

tudi jaz vem za primer ,ko so psico večkrat operiarli zaradi ponavljajočih tumorejev na seskih. Nazadnje so radikalno odstranili vse seske in vse žleze  med njimi po celi dolžini + podpazdušne žleze. Potem je bil mir. Je pa bila operacija zahtevna in psica je rabila kar dolgo,da si je čisto opomogla.
Sicer pa jaz osebno dam najraje odstranit vse kar nenavadnega opazim, saj nima kaj škodit. Tudi nerakavi tumorji postanejo neprijetni ,če preveč zrastejo, če ne drugega so nagnjeni k mehanskim poškodam, lahko pa se tudi okužijo ali še kasneje v kaj razvijejo.Bolje ,ko je zadeva še majhna,kot pa ko je razraščena in povzroči, če drugega ne, večjo poškodbo ob odstranitvi. Priznam p a,d am etudi moti pogled na takega psa. Včasih gre s pomirjevalom in lokalno anastezijo,če ne pa izkoristim narkozo za generalno- dam še očistit in pogledat zobe in odstranit kakšno bradavičko in ostale kozmetike..pri starem psu se vedno kaj najde.
Ne bi se odločila za posege edino, če bi bil pes že "tik pred zdajci" ,se pravi v vsakem slučaju samo vprašanje mesecev. V tem primeru mu pač lajšaš tegobe dokler gre, ko pa neha bit zadovoljen je čas ,da se posloviš.
Prav tako ,če se slučajno zgodi, da se ne bi zbudil iz narkoze- očitno je  bil njegov čas. Ga je pa vsaj preživel kvaliteno in najverjetneje zamudil tudi kakšno manj prijetno obdobje zelo pozne starosti ali razvite bolezni. Saj pes  navsezadnje ne ve koliko je star , ve pa kako se počuti.

Bolj se nebi mogla strinjati!

Bolj je problem v tem, koliko se lastnikom še zdi vredno vlagati v stare pse. Prav na tem forumu je bilo nekaj takih primerov. Jokajo in stokajo, kako jim je za psico žal, pa kaj naj naredijo. Pa jim kar prav pride, če veterinar reče da se ne splača. On bo že vedel, a ne?

Ja, no ti pa prehitro sodiš, saj ne poznaš človeka v srcu in dejanjih.
A mogoče ima kdo izkušnje do kdaj dobit dopoldne dr.Butinarja?
Kako se ugotovi če so zatečene bezgavke? Kje točno?
Naj  prosim kdo razloži.
Veš pri meni je edini problem denar, ker sem študentka.
Zmenjeni smo na kliniki za četrtek, vendar starši ne dajo zelene luči glede denarja.
Zdi se jim vse skupaj že preveč. Naredim pa čim več zanjo, kar je v moji moči.

Hej Rikica oprosti, sploh nisem mislila na tebe, ampak na tiste, ki so v to in sorodne teme pisali obupane poste. Malo sem se o tej temi že naveličala pisati, saj se je od številnih lastnikov, ki so tarnali zaradi tumorjev na seskih za operacijo menda odločil samo eden. Imam občutek, da želijo prebrati, kako se res ne da nič narediti, da bi si pomirili vest, nato jih grozno skrbi narkoza, konča se pa neizogibno pri denarju. Čudim se, da za mlajše pse se pa denar vedno najde in tudi za druge težave , psice s tumorji pa domala vedno izvisijo, čeprav so operacije cenejše kot kakšne ortopedske naprimer.

Bezgavke  - odvisno kje je tumor, če je bolj spredaj pod pazduho, če je tumor bolj zadaj pa dimeljske. Sicer jih bo pa itak veterinar pregledal. če ni metastaz je operacija smiselna, lahko poskusiš najti kakšno cenejšo varianto, biopsijo lahko izpustiš, saj ko je tumor enkrat odstranjen niti ni več bistveno kaj je bilo, lahko se poskusiš zmeniti za kakšne obroke...

Rikica, na kliniki (verjetno mislis veterinarsko fakulteto, ker omenjas dr. Butinarja) se lahko zmenis za placilo na vec obrokov. Noben problem. Mi smo dali letos skozi sterilizacijo, cez pol leta pa se odstranitev tumorja pri 12 letni psici in vem, da so moznosti za ponovitev tumorja precej velike. Ce se bo ponovilo in bo psica se vedno zdrava, bo sla definitivno se enkrat pod noz. Ce zelis ti lahko na zasebno posljem okvirne cene za vse preglede in potem operacijo. Ni tako grozno, ce razdelis na nekaj obrokov, preko studenta pa se da tudi kaj zasluzit. ;) :D lp

Bli pri dr.Butinarju, potrdil da gre pri Riki za maligni rak, pljuča so zaenkrat bp. Operacija ne pride v poštev. Je samo vprašanje časa(tedni,..)  :'( :'( :'(
Ali kdo ve za kakšne tablete, ki pomagajo psom pri raku, da se ne množijo tako hitro rakaste celice morda v tujini
Žalostno. Če ne bi imela raka bi verjetno še 5 let "v miru" živela.
Pišite kaj.

Ce ti anglescina ne dela tezav-KLIK (http://groups.yahoo.com/group/canine_cancer/).

Kakšna škoda Rikica!
Nekaj sem slišala o kemoterapiji, ki so jo pri raku na seskih izvajali na kliniki na Dunaju, pa menda tudi v Gradcu, vendar kakšnih novejših podatkov nimam, naj bi bila pa zadeva nesramno draga in ne preveč učinkovita. 
meni se ne zdi smiselno hudo bolno psičko utrujati še z dolgimi vožnjami.  O možnostih kemoterapije bi se verjetno lahko pogovorila tudi s kakšnim strokovnjakom na Ljubljanski kliniki.  Samo kaj dosti več kot  morda nekaj tednov verjetno ne bi pridobila.
meni bi se zdelo veliko bolj smiselno izkoristiti preostali čas tako, da bi bila čim več s psičko, potrudila bi se, da bi se kolikor je mogoče udobno počutila, dokler bi šlo. Saj je zelo hudo, ampak iz svojih izkušenj ti lahko povem, da so taki dnevi, ko za vsak sprehod misliš, da je mogoče zadnji, po svoje lahko tudi izredno lepi.

Klasične kemoterapije pri psu nikoli nebi dovolila, psa raje pri priči podrešim vseh muk z ebtanazijo. Če imaš kake zveze na Onkološkem inštitutu in denar , da zadevo plačaš, si priskrbi novoi biološko zdravilo proti raku, ki uniči le bolne celice, na zdravih ni pokodb, zato tudi ni zoprnih stranskih učinkov. Sicer pa opazuj, do kdaj bo psica normalno in z veseljem živela (apetit, gibanje, živahnost...), ko tega ne bo več, jo boš pač morala odrešiti sama. Vem, da je težko, a tako je življenje....Tvoja naloga je le ta  da omogočiš psu, da ne bo trpel.

 :'( :'(

Katero pa je to novo biološko zdravilo za zdravljenje raka na seskih pri psih? sem malo zadaj pa vem samo za nekaj malega že uporabnih zdravil za nekaj malega oblik raka.

Rika je od 15.9. jemala Rimadyl in Synulox. Sedaj pa skoraj en teden nič, saj smo tablete porabli. Zadnja dva dni je kar boga, leži, preden se namesti - v košarico rabi 5 min.... Tumorček, ki ga ima jo močno boli, je pa spremenil barvo, malo bolj na bordo, kjer so šivi.
Verjetno bomo vprašali veterinarko za nasvet ali terapijo ponovit ali pa  :'( :'( :'(.
Učke ima pa tudi bolj žalostne, ko ji pa dam lekadol pa čez 2-3 ure veselo maha z repom, saj razume, da ji je lažje...
Doma je pa taka situacija jaz in oče sva zelo navezana na Rikico, čeprav razen mene nihče noče ponovno psa.Ne morem jih prepričat. Če že  dobimo novega psičko ti Rikica ne gre in ne gre iz glave. 11 let lepih in sedaj težkih trenutkov smo preživeli, ko je pa ne bo in ko bom prišla domov iz Lj bo vse tiho, pusto, prazno. Kako noro se me je vedno razveselila ko sem prišla domov, to je njena posebnost in hkrati grenka bolečina, ki jo že močno občutim pa čeprav je še tle. Vsak pes je unikaten...
Kako mi je znala čevlje skrit, samo da bi me še malo zadržala preden grem v Lj. In kako žalostna je postala ko je zagledala potovalko za Lj, ja marsikaj je razumela...
In mami je vsak večer(ko je delala popoldan) prišla nasproti, ter sta prišli skupaj domov. Ko pa nekega večera mame na tistem mestu ni bilo, jo je čakala in čakala pa čeprav je močno deževalo in tisti teden je ni dočakala, saj jo je zbil avto in je bila ves teden v bolnici na zdravljenju. Rikica pa jo je še vedno čakala in čakala in ko se je vračala domov se je vsakih 10m obračala, da bi se prepričala ali je res, da je  tudi danes ne bo....
Mogoče se bo komu zdelo to vse skupaj brezveze, pa ni tako. Vsak ima svojo zgodbo.In jo lahko pove... :'( :'( :'( :'(

Hočeš psu resnično dobro...pojdi k specijalistu k NATAŠI TOZON na kliniko v Mestni log....mislim, da je edina, ki resnično obvlada pasjo onkologijo v Sloveniji (verjami mi, preizkusila marsikaterega veterinarja)....in se ne izmuzava in ne ovinkari z dejstvi.
Glede kemoterapije sem se razpisala točno tule slabo leto nazaj....moj pes je super, počuti se odlično,to se ne bi zgodilo če ne bi bil na kemoterapiji (mastocitom (agresivna vrsta raka) predzadnji stadij)...bi že bil v večnih loviščih.
Še enkrat: pojdi k NATAŠI TOZON se posvetuj in se na podlagi dejstev SAMA odloči kako pa kaj , ne poslušaj raznoraznih pamfetov in globokih govorov o mučenju psa z zdravljenjem...včasih se je potrebno za življene borit.

še nekaj o biološkem zdravlu: sedaj ne vem če gre samo za eno zdravilo..v glavnem ...izredno je uspešno dokler ga živla prejema...in vsi so bili navdušeni...vendar ko so ga prenehali dajati je tumor doživel pravo eksplozijo v razvoju....tko da...se prej pozanimajte o rezultatih preiskusov.

PetraS, ja ne vem če je glih upanje. Rikica ima vročino in bolj počiva. Če jemlje Rimadyl... je bolj živahna...
Povej malo več kakšne zgodbe še poznaš s tumorji+kemoterapija. Koliko pa stanejo take zadeve?

Na strani 5 te teme sem napisal kako je s kemoterapijo...takrat, ko sem to doživljala...danes mogoče gledam na vse skupaj bolj trezno.
Moj Udo je bil diagnosticiran z mastocitomom...gradius 3 (ko začenja sejati metastaze po telesu...zadnja faza (4) je rak -raspasen  na notranjih organih kot so jetra, pljuča, vranica...lahko rečem, da sem imela srečo v nesreči...saj sem poskala veterinarsko pomoč dokaj pozno (pes ni kazal najmanjših znakov oblelosti...le bruhat je začel pogosto) a vseno ne čisto prepozno....ostalo je upanje. Na začetku ga je zdravila (analiza tkiva je bila potrjena) privat (priznana) klinika v Lj. žal popolnoma napačno  in izredno drago (škatlica tablet 10 000 sit...operacija 75.000). Zadeva se je v dobrem mesecu dni ponovila...in odšla sem na inštitiut v Mestni log...ves denar je bil porabljen popolnoma napačno saj se te vrste raka enostavno ne reže....se, a v prvi fazi in če je na mehkem tkivu, kjer se odstrani 2 cm okoliškega tkiva...to na sklepu-zapestju, kjer je bila bulica pri Udu ne pride v poštev....pa to sploh nima veze...razen če ima kdo vprašanja glede MASTOCITOMA.
Poglej, Udo je dal skozi 5 ,,kemoterapij,, (v bistvu je to ena terapija...ki traja cca 2-meseca in ima 5 etap)...prva je bila strašna....pač- pes je velik je močan, kri je imel dobro, kondicijo tudi. Takrat se enostavno določi dozo glede na kilažo...in Udo je bil res bogi...še dons mi gre na jok, ko se spomnim vse kalvarije prve kemoterapije...potem se vse skupaj prilagodi pacjentu...doza se zmanjša, presledki med dozami se zato zmanjšajo...in bilo je uredu...ni bil vesel in poskočen (tako kot boksarji znajo biti)...je bolj spal...jedel je rad ...bolelo ga ni nič. No če te kaj posebaj zanima me vprašaj...lahko na pm...lahko na forum...Za cene je pa takole:
vse je odvisno od velikosti psa (količine zdravila)...moj je tehtal 38 kg
1 miligram (prvič je dobil 2mg) ,, zdravila,, (ne spominjam se imena)je bil lansko leto =3460sit (to je dobival na 14 dni. aplikacija je cirka 1500sit (kemoterapijo se izvaja počasi cca...10 min mu v brizgavajo zdravilo razrečeno z fiziološko rastopino (psa ne boli, inekcija pač, ki se jo prazni izredno počasi), kanila 700sit.
To je vse kar je za kemoterapijo potrebno.
Pred Vsako k. terapijo mu vzamejo kri in pregledajo par stvari- hemagram+difer= 1550sit, (pri mojemu naprimer še posebaj): sečnino, kreatin, kalcij,=3x 680sit,
Vse skupaj za 38 kg težkega psa 9.720 sit.
Toliko potrebuješ vsakih 14 dni/3 tedne-odvisno kakošen tempo bodo določili.
Sicer pa ti na prvem pregledu naredijo informativni predračun-vsaj reci naj ti ga. Pojdi na kliniko, obrni se na Natašo Tozon in ti bo vse razložila, povedala (kako ,,tvoj,, rak deluje, kaj naredi kemoterapija, kako vpliva na psa, kako na tumor, kaj lahko pričakuješ, kdaj in ...v bistvu ti razloži vse kar vprašaš...(za razliko od nekaterih, ki jim je bilo pod častjo laiku razlagati tako znanstvene zadeve in so zamešetrali vse..) in če je tvoj pes bolj nežna dušica to povej, da ti ne bo treba tam viset vsak dan (kot jaz po prvi k. terapiji) ...o tem sem že pisala prej par strani nazaj) in si preberi...poleg tega  dohtarci  :P    povej če misliš kot dodatek oditi tudi po alternativno pomoč....ne bo se smejala ali ti rekla, da si trapasta...
Ne vem no...mene je izredno lepo presenetila s celim svojim nastopom in delom, ki ga je naredila.
Sedaj jo pokličem na 2 meseca povem kako je ...vse je ok...enkrat sva dala kri na kontrolo...in sedaj je za naslednjih pol leta mir.

Hvala za izčrpne informacije. S Tozonovo sva zmenjeni drugi teden, vendar je predlagala gensko terapijo....
Močno  upam, da Rika do drugega tedna zdrži, saj ima vsak dan vročino.
Edino veliko napako sem naredila, tako pravi Tozonova, da sem Riki občasno ob vročini dala Lekadol, ni vredu za psa.
Tako mi je večina veterinarjev svetovala naj dam Lekadol(1/4)....
Sedaj jemlje Rimadyl in Synulox, sam problem je vročina...
Telo se bori zato ima vročino...
Čeprav nisem ravno zadovoljna s tem agresivnim Rimadylom, saj smo naredili malo pavze vmes, vendar če ji ga ne dam je prav boga...
Dajte se v teh dneh tudi na Riko spomnit.. ;) :)

Držim pesti zate in tvojo zverinico.
Poslušaj kar ti reče (Tozon) in ona že ve s čim se je najbolje lotiti določene zadeve...različne vrste rakov/tumorjev se zdravi na različne načine...eni s z obsevanjem, drugi samo s kemoterapijo, eni samo lokalno, eni gensko, eni kombinirano...in zaradi tega se hodi k specialistom in ne splošnim zdravnikom. Če kaj ne veš ali si v dilemi...vprašaj njo...
Še enkrat:...držita se in verjamita v najboljše.

Držite se! Rimadyl ji kar dajajte, ne zdi se mi smiselno v tej situaciji premišljevati o možnih stranskih učinkih, ki bi se mogoče lahko pojavili ob dolgotrajni uporabi. Bistvo je, da psici omiliš bolečine kolikor je mogoče. Poročaj, kako boste opravili pri Tozonivi, me zelo zanima. Držim pesti.

Z Rikico sva ble pri dr.Pavlinovi(gensko terapijo izvaja skupaj s dr.Tozonovo).Rikici  se je naredila še ena bula-tumor, tako ima sedaj dva vecja izrastka.In ravno zjutraj, ko sva šle na veterino sem opazla, da ji teče kri, kjer je tumor. Najprej jo je malo pregledala, rentgensko slikala pljuča…Izjavla je, da je rak pri njej zelo agresiven in da bi se kar »razcvetel« na njej. Potem je Rikico vzela ter mi rekla naj pridem po njo popoldan.
 O samem poteku ni razlagala, le da ji vbrizga v mišico »gen, ki preprečuje metastaziranje v druge organe«.. Kakšen bo rezultat ne ve, saj je vse odvisno od psa samega. Dala nam je kapljice  Metacam(naj bi zavirale rast tumorjev). Drugi teden pa jo spet obiščeva, zaradi kontrole krvi.
Rikica pa ne more po stopnicah gor/dol, ker  ji tumor  to onemogoča

Kakšna škoda, da se nista tam oglasili takoj, ko si opazila ponovljeni tumor! Držim pesti, da bo delovalo.

Držimo pesti za Rikico tudi mi  :-*  :-*  :-*

Malo offtopic -
Matacam  :o, to peroralno suspenzijo smo mi dobili, ko je imela naša frajla vnetje medvretenčnih križnih živcev.
A kdo mogoče to zadevo bolj od blizu pozna ( Nanook....), namreč jaz nimam več škatlice in navodil doma. Ker mi tale povezava ni čist nič jasna.

gina, nekaj lahko preberes tukaj: http://www.entirelypets.com/membyme10.html

Hvala kaja. ;)
Kot razumem naj bi suspenzija vplivala predvsem na lajšanje bolečin ( tudi nam je vet. takrat nekako tako razložil ), in ne toliko na rast tumorjev ? ???

Lanabela, glede genske terapije sem zvedla tle na forumu. Noben veterinar mi ni tega svetoval. Pavlinova pravi, da nismo v zamudi, ker so šele pred kratkim začeli to izvajat. Sem pa ji povedala, da se premalo širi ta informacija glede genske terapije in da sem zanjo zvedla na forumu in ne pri veterinarjih.
Hvala za lepe želje.

Metacama jaz od blizu ne poznam, nikol uporabljala, tudi znanci mislim da ne. Gre pa za NSAID, se pravi spada v "klaso" k Rimadylu. Eni pravijo, da je boljsi, drugi da je slabsi (kot Rimadyl), bile so oz. so se vedno (?nisem ziher) neke stale glede zdravila, neke mucke s prilozenimi pildeki in tem kar obljublja.
Kar zasledim glede zdravil-predpisuje se ga predvsem kot protibolecinsko sredstvo za razne zadeve (od artritisa do raka, postoperacijske zadeve itd.). Kako in zakaj ga pri nas vse predpisujejo, niti ne vem.

Tole je en link, ostali mi pa trenutno ne delajo (zgleda da se je sesul FDA server?).
http://www.dodgerslist.com/lit/drugs.html#metacam

Hvala Nanook.
Ja, zgleda da ga pri nas predpisujejo kar vsepovprek, podobno kot Rimadyl, ki pa je itak postal že neke vrste nujna bojna oprema, vsakega ki odhaja od veterinarja.
Zdaj pa nazaj k temi. ;)

Kaj to pomeni- kjer ima Rikica dva tumorčka močno zaudarja, ne vem če bi rekla da je to gnoj...
Kaj pa če se gnoji? Ali zaudarja tudi, ko  se tumor recimo celi?????
Hvala.

Kaj res noben ne vem? Če se gnoji to pomeni da se celi ali da lahko pride do zapletov. Pa zaudarja že od včeraj...

skoraj vsako zdravilo se dobi tudi v obliki suspenzije (le kako naj bi majhnim otrokom potem sploh aplicirali zdravila?), gre bolj za vrsto embaliranja in ne za različne učinke. Ti so enaki, ne glede na to, ali gre za suspenzijo ali ampule za intravenozno uporabo ali tablete.

Metacam je nesteroidni antirevmatik, deluje podobno kot Naklofen (Diklofenak), torej protibolečinsko, protivnetno in antipiretično (zbija vročino). zelo primeren za bolečine gibalnega aparata, ne vem pa kako vpliva na želodčno sluznico (bi rekla, da ne prav dobro).
če se zadeva gnoji, bo potreben kak efektiven antibiotik, zato tudi vročina in verjetno zelo povečani levkociti.

Moram rečt, da mi grejo kar lasje pokonci, ko berem, kaj vse :o počnete svojim psom, katerih diagnoza je BREZUPNA. Vem, da bo zdaj cel hudič, polno obtožb na temo moje brezsrčnosti ipd, toda, glede tovrstnih tortur a la kemoterapije, šopanje psa z vsemi možnimi medikamenti, o katerih se ljudem niti sanja ne, kako slabo počutje in stranske učinke imajo, pes pa je poln malignih metastaz, ki se še naprej širijo, iz odprtih tumorjev mu teče gnoj pomešan s sokrvico IN REVEŽ  mora prenašati drkarjenje šavsnjene lastnice, ki mu KAO želi dobro in upa v čudežno ozdravitev. zakaj vendar psu ne omogočite, da brez muk v miru umre??!! Tako in tako mu ta agresivna zdravila lahko za nekaj tednov (mesecev?) podaljšajo agonijo, a le za to, da se lastnica potem počuti boljše. ne dvomim, da smo tu gor vsi ljubitelji psov, a očitno se delimo v dve skupini in ena od teh se očitno ne zna zazreti psu v oči in opaziti, da je njegovo življenje postalo životarjenje od ene infuzije do druge, od ene suspenzije do druge, od enega bruhanja do drugega.....
Madona, res sem jezna. >:(  Torej, punca draga: NE Metacam, temveč T61. če imaš psa res rada.

Se popolnoma pridružujem Primaverinem mnenju!

Slišala sem že veliko ljudi, ki so dali skozi kemoterapijo in so rekli, da sedaj, ko vedo, kako to izgleda, ne bi tega sprobali nikoli več.

LP, T

Primavera, nikar tako jezno. Mislim, da rikici ali komurkoli drugemu taksne besede le se bolj otezijo zadevo. Ljudje smo pac razlicni, nekateri znate uporabit glavo in razsodno razmisljate tudi kadar "zagusti", nekateri se oprijemajo najtanjse bilke. Ne vem no, tudi meni bi se (se mi bo) bilo tezko posloviti od svoje psicke in verjetno bi zelela poskusiti se kaj, da bi ji podaljsala zivljenje. Vendar imam svoje meje in vem kdaj je dovolj.

Sicer pa se strinjam s teboj primavera, le bolj taktno bi se dalo napisati. ;) lp

Ljudi, ki so sami dali skoz kemo ali ljudi, katerih psi so dali skozi kemo?

Nanook,

Res sem se malo čudno (nejasno) izrazila: ljudje, oboleli za rakom, ki so šli skozi kemoterapijo.

LP, T

Primavera, če "imaš jajca" glede Metacama daj na Preverjeno pa malo zbudi okrog veterinarja.
Drugače pa pa malo bolj preberi prejšnje poste, kjer nikjer ne piše glede povišanih levkocitov..
Glede  drkarjenje šavsnjene lastnice....pa prišparaj raje za osebo x...
A maš veterino končano? Ne bi rekla....

Rikica, če tumorji smrdijo, zelo verjetno razpadajo, kar bi bilo lahko zelo slabo lahko pa tudi dobro. Kako deluje genetsko zdravljanje pojma nimam, ti si prva, za katero vem, da je imela toliko jajc da je to probala. Zato me izid še bolj zanima. Se mi zdi, da Tozonova ne bi začela zdravljenja, če bi stanje ocenila kot brezupno. Povsem jasno je, da morajo psi z bolečinami dobiti ustrezna zdravila. Meni se zdi metacam odlična izbira (preden so prišli na trg močni NSAID smo bili v podobnih primeri vezani na opiate ali pa druga močna protibolečinska zdravila, ki so imela veliko hujše stranske učinke) Kakšen je učinek na želodčno sluznico se mi v taki situaciji zdi povsem brezpredmetno (sluznico je itak mogoče zaščititi, če pričakujemo nekoliko dolgotrajnejše jemanje).
Primavera: tudi jaz se v podobnem primeru verjetno ne bi odločila za klasično kemoterapijo, vendar se mi ne zdi nesmiselno, če kdo poskusi tudi to. Nekajmesečno izboljšanje nekomu lahko pomeni zelo veliko. Pri tem večina psov kemoterapijo prenaša bolje kot ljudje. Če pa bi imela priložnost poskusiti z novo generacijo zdravil, tako kot jo ima Rikica, bi vsekakor poskusila, če bi se mi le finančno izšlo.

Tu se pridržujem Lanabelinem mnenju..kdo smo, da lahko sodimo?

Verjetno bi se tudi sama odločila podobno, v kolikor bi pes "normalno" fumkcioniral - se pravi da ne bi šla za vsako ceo trpljenja psa do konca - to ne, vendar v kolikor bi bila verjetnost ozdravitve, bi vsekakor storila vse, kar je v moji moči, da psa rešim. Če samo pogledam par stani nazaj, kjer je ena forumašica rešila psa (mislim da ima nick Petra)...

Torej ne sodimo da ne bomo...mah, pa saj veste :)

LP,
Diana

Glede na zelo obcutljivo temo bi bilo res pricakovati nekaj taktnosti pri posredovanju nasih lastnih mnenj. Treba se je znajti v situaciji, ko je nasa hitra odlocitev neizogibna in sele takrat se zavemo, kaksne odlocitve so to.

Ne vem, ali je imel Maks raka ali ne, saj casa za raziskave ni bilo, je prehitro odsel. Imel je hitro napredujoci tumor na pljucih. Telo so mu oslabili zelo hudi spremljajoci zaporedni epilepticni napadi. Drzala sem ga pri zivljenju 5 dni od izbruha bolezni, vse dotlej, ko je v njegovih oceh se bilo zaznati iskrico. Tisti petek zvecer mu je iskrica ugasnila in v njegovih ockah sta bili samo se prosnja in slovo. Takrat se je bilo lahko odlociti. Tudi nekaj dni prej odlocitev o poskusu zdravljenja (kljub brezupni napovedi) ni bila tezka. Ce je le moznost, je vredno poskusiti. Ko v psu ugasne upanje, ga ugasnimo tudi mi.

Lisa sicer ni imela raka ampak ponavljajoče se kapi. Ko je bilo stanje že brezupno, sem ji z močnimi kortikosteroidi uspela kupiti še deset povsem znosnih dni. Ni mi žal, meni je tistih nekaj dni zelo veliko pomenilo, psici po vsem sodeč tudi.

To je tisto kar sem tudi sama želela povedati, pa sta Jana in Lanabela bolje napisali  ;) Dokler je iskrica v očkah, sem pripravljena storiti VSE...

Tudi ko je moj Riki umiral (parvaviroza), sva se borila do zadnjega dne...do zadnje iskrice v očkah.

Rikica, drži se, pa poročaj kako vama gre!

Držimo pesti in tačke!!!

LP,
Diana

En lep pozdrav vsem! ;)

Rada bi malo pokomentirala vso to debato o zdravljenju raka pri psih.  :)

Primavera je napisala brez olepšav kaj si misli o lastnikih psov, ki dajo čez vse mogoče opracije in mučenja, da bi bil njihov pes spet zdrav in tak kot prej. Spoštujem vsako mnenje in vsako odločitev, sploh pa kdo smo, da bomo sodili?! >:(
Vsak lastnik psa, bi naredil vse kar je v njegovi moči, da bi bil pes zdrav kot prej. In dam roko v ogenj, da bi tudi Primavera poskusila pomagati svojemu psu.
Sama sem imela pritlikavo šnavcerko Cito, ki je pri svojih 9-ih letih dobila rakaste bulice na seskih. Ker sem to pričakovala (psička ni bila sterililzirana in ni imela nikoli mladičev), sem jo dnevno pregledovala in še isti dan odhitela k veterinarju. Naročena je bila čez dva dni za odstranitev rakastih bulic in sterilizacijo. Žal operacije ni preživela in je zapustila svet 6 ur po tem.
Bilo je zelo hudo, saj tega nismo pričakovali in zaklela sem se, da ne bom imela nikoli več nobene živali. In kot pravijo se zarečenega kruha največ poje. Čez dobre 4 mesece sem se doma prikazala s shih-tzujem Teal'com.
Sedaj o smrti moje Cite razmišljam čisto drugače kot takrat, ko sem norela na kliniki in jim grozila s tožbo. Še sami ne vedo kaj je šlo narobe, ker je operacija lepo potekala in se je Cita zbudila brez težav, pa tudi srček je bil zdrav. Nikogar več ne obsojam, Cita je v pasjih nebesih, kjer ji je lepše, kot pa če bi operacijo preživela in bi se rak lahko ponovil.
Vedeti moramo, da je vse minljivo in tudi za nami bodo nekoč jokali.
Meni je Teal'c zapolnil praznino po pasjem prijatelju in že zdaj me je strah kako bo, ko ga več ne bo. :'(
Rada pa bi povedala še to vsem pasjim lastnikom. Imejte radi svoje ljubljenčke in preživite dan z njimi tako, kot bi bil zadnji.  :) :) :) :) :) :) :)

pa še en pasji pozdravček

hov

 

Primavera
Nimam nič proti tvojemu prepričanju vendar mi je žal, da si tako zaverovana v svoj prav in  prepričati prepričanega je jalovo delo...pa vseeno me zanima:
Imaš psa, starega 6 let, na vrhuncu moči-zdrav, ješč, razigran-vse kot si želiš. Naredi se mu bulica na nogi, ki ga ne boli, ne moti...v bistvu je zgolj estetska zadeva, velika pol lešnika.
Greš na veterino...diagnoza: rak-agresivna vrsta...pljuča so čista (ni še metastaz), jetra in vranica tudi....poti nazaj ni...samo navzdol...in to v cca pol leta....večna lovišča...in pot do tja je klaverna...čudežev ni...edina možnost za ozdravitev je kemoterapija?
Pred očmi se ti zarolajo vsi tisti shujšani, bledi ljudje z rutami na glavi, ki imajo strašno utrujene oči...pa se borijo...za življenje....ko je prvi šok mimo se spomniš Armstronga-kolesarja...gledaš psa...pes maha z repom in se mu sploh ne sanja, da je kaj narobe.
Strokovnjak-speciaist ti pove ali je -če sploh kaj-možnosti ,katera opcija je najbolj učinkovita in hvala bogu nisva prišla v upoštev za biološka zdravila (tumor izrezan), saj so rezultati katastrofalni...oz. začetek je super, tumor splahni...vendar, ko se preneha z zdravili...se ta razcveti s pospešeno hitrostjo...kot bi eksplodiral-vsaj kolegica ima tako izkušnjo z isto vrsto raka.
Pa še enkrat naj povem...če je tako hudo kot je bilo pri meni je to pri prvi aplikaciji kemoterapevtskega zdravila...potem se količina in interval prilagodi pacijentu...in tudi ti se pripraviš in veš kaj te lahko čaka....in pri naslednjih 4-ih nisem imela težav in tudi Udo je uredu prenašal...ni dirjal naokoli je pa jedel, hodil na sprehode (v plaščku namreč 8), ker je bila zima), ko prideš domov te počaka pri vratih, maha z repom, laja in se razveseli-drugačeje pa bil bolj umirjen in veliko  spi.
Danes mi ni žal, pa čeprav sem prvi teden jokala in si očitala, da sem egoist, da sem iz živahnega psa v enem tednu naredila shujšano razvalino. Pes se je po krizi drugega tedna začel postavljati nazaj...in po zadnji je bil malo bolj siv vendar z normalno težo in živahnost se je vrnila kak mesec po zadnji aplikaciji. Edino kar je drugače je prehrana...nič več konzerv in briket...samo kuhano...veliko zelenjave, polnozrnatih testenin in kvalitetnega mesa in rib....dodajam pa mu tudi antioksidante, ribje olje in vitamine....po zadnji analizi krvi je vse super.
lp
Si se kdaj pogovarjala z nekom, ki je bil sam na kemoterapiji in zakaj je vse to prestajal?

Petra S. nisva se dobro razumeli: ne trdim, da je treba psa evtanazirati takoj, ko se naredi maligna bula pri psu, ki je sicer popolnoma ok. Sem imela s prejšnjo psico že tako situacijo pri starosti 4 let in smo spomočjo operacije zadevo lepo rašili, živela pa je še 6 let, pa sploh ni umrla zaradi raka. Vedno zagovarjam tezo, da je treba opraviti temeljit pregled, oceniti, kako je stanje že napredovalo in če se le da, tvorbo odstraniti kirurško, če je tumor dobro omejen se da to kar lepo. Absolutno sem pa proti dolgotrajni kemoterapiji, ki žival čisto izčrpa (človeka pa ravno tako- izkušnja bližnjega prijatelja) in to zame ni življenje , ki bi bilo vredno psa. Ponavadi ti onkolog ali onkolog veterinar povesta , koliko smisla ima še vse skupaj, lastnik se vedno sam odloči. Za vlačenje psa po vetrini , da bi dobil svoje odmerke zdravil , po katerih bi doma bruhal, hujšal in bil popolnoma apatičen, se sama nebi nikoli odločila.

Vsak primer je drugačen, vsaka vrsta tumorja metastazira v drugačnem odstotku in na različnih lokacijah. Drugo je, če se tumor pojavi najprej na nogi, takrat imamo ponavadi še čas, da se z operacijo prepreči širitev na ostale organe, ko pa se enkrat razširi na notranje organe, pa res ni ničesar več za pričakovat. Sicer pa je najbolje, če opazuješ psa- natanko vidiš, kdaj JE ČAS za evtanazijo.

In ja:nekdo, ki je prestajal kemoterapijo, mi je rekel, da bi raje umrl, kot pa da bi še naprej prestajal tako hude stranske učinke, da nima več moči.Želja se mu je izpolnila lani.

Jaz pa poznam gospo, ki se na vse načine, tudi s kemoterapijo bori z rakom že kar nekaj let, je že povsem oslabela in na vozičku, pa je vedno, kadar jo srečam (kar je pogosto, saj je zunaj kolikor je največ mogoče) dobre volje in se veseli vsakega dneva, ki si ga je priborila.

Moj sosed ima 8 letnega rotija, ki ima rakaste tvorbe po hrbtu in mu žal ni več pomoči. Kljub temu, da so raka odkrili in potrdili pred letom in pol in mu niso pripisali veliko časa, je kuža še vedno med živimi in ga je prav veselje videti na vsakodnevnih sprehodih.

No pa da smo si nekaj na jasnem. Rikica ne hodi in ni nikoli hodla na kemoterapijo. Za gensko terapijo pač očitno niste slišali... Lahko mirno pišete glede kemoterapije, vendar ne zadeve metat v isti koš. (genska terapija != kemoterapija)

rikica11, kaj lahko malo bolj razložiš kako poteka genska terapija? Kako se drži kužika?

Stiskamo pesti!

Diana

Pa tudi če bi bila klasična kemoterapija v bistvu nima nihče nič za piskat dokler je za psico veterinarsko tako poskrbljeno kot se spodobi.

kako je s psičko,pri mojem so tudi odkrili limfome,ni pa še 100 % potrjeno upam da so se zotili,ima zatečen bezgavke pog gobcom in pod levo pazduho,kaj naj še naredim.

Začni s tem...da izveš kaj je ...kako dela...kaj sledi, kako se zdravi, compementarna medicina, česa ne smeš...in da ko prideš k SPECIALISTU, da veš kaj ti govori, da se boš lažje odločila, da sama vprašaš zakaj tako in zakaj ne drugačno zdravljenje itd....

http://www.google.com/search?hl=sl&q=Lymphoma+on+dogs&lr=

veliko sreče in optimizma

limfomi so na bezgavah,zdaj smo mu vzeli kri da pogledamo če ima še kakšno vneje,če se bo večalo bomo naredili biopsijo,če bo potrjeno pa kemoterapijo.ker on zdaj normalno je in pije in skače edino ko je v pesjaku mal več leži.a ima kdi izkušnje s kemoterapijmi.

dr. Natasa Tozon z VF obvlada zadevo. obrnite se nanjo.
m.

Kaj ko bi malo pobrskala...samo par strani nazaj od strani 6...moj pes je dal skozi kemoterapijo...in je sedaj po enem se tumor še ni pojavil...in ja obrni se na Tozonovo Natašo...Veterinarski inštitut

danes me je klicala veterinarka ker smo dali kri na analizo in ima moj Šarp ALIHIJO(BOLEZEN KI JO PENAŠA KLOP),je pa še rekla da limfomi povsem niso izključeni,ker pa ta bolezen povzroča povečanje bezgavk moramo pojesti vse antibiotike potem bomo pa vidli kako je z limfomi.
hvala za vse nasvete,še se bom obrnila na vas.

Šarp ima erlihijo, o njej pa lahko beres in sprasujes tule (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,5161.0.html). Srečno, Neža

Danes bom mogla naredit nekaj kar si nikoli nisem zelela, to je uspavanje Rike. Maha se z repom,gleda....
vendar stvari ne gredo naprej. Danes je bruhala in se je kar sesula, mogla sem jo dvignit v zrak in ji omogocit, da lahko zbruha ne da se zadusi.Glava ji je kar padla dol, 3 minute sploh ni dajala znakov zivljenja. Mislila sem da mi je poginla v rokah.
Zelo jo bom pogresala in take psice kot je bila ona ne bo. Sicer pa doma nocejo imet nobenega psa vec ravno zaradi te izkusnje z rakom.
 :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'( :'(

Drži se Rikica!  :'( :'( :'( :'(

Meni je po izgubi prejšnjega psa sicer pomagal prihod novega... Ljudje smo si pač različni.

Tam, kjer bo Rika, se bo počutila bolje.

LP, T

Joj rikica11, drži se  :'( :'( :'(

Mislim na vaju... :'( :'( :'(

Diana

Riki niti  uspavanje ni bilo prizanesljivo. Namesto, da bi mirno zaspala
se je dušila, se dvigovala... Ja no ker je toliko reklame glede evtanazije na tem forumu, pa je pri nas bila evtanazija kot bi nekoga na ulici prosila, da Rikico zaduši z blazino, roko. Opazla sem da ji veterinar ni dal evtanazije v srce, ampak je dobila v pljuča.... seveda je bil tiho o vsem tem.
Mislila sem da sem jo odrešla, vendar na grd, grob način...
Pa notranje sem čutla, da nam ne bo uspelo ter da je boljše da to opravimo jutri.Vendar sem se bala noči in bruhanja-zadušitve ter vseh naporov, ki bi jh mogla preživljat....
Mi manjka, mi je dolgčas. Jo iščem, da bi ji dala kaj hrane, zdravilo in samo gledam kako se bo na kakšnem koncu hiše prikazala in mahala z repom ter dajala tačko in čakala ej kdaj me pa prideš božat. Pa je ni in ni.

Rikica, iskreno sozalje - upam, da te ta grozna izkusnja ne bo odvrnila od tega, da bi se kdaj imela doma kaksno cudovito pasjo dusico...

rikica - verjamem da je nemogoče opisati te hude trenutke.
Naj te tolaži misel na to, da je s tabo preživela 11 ( menda, ne) prečudovitih let, nešteto trenutkov, da ji je bilo v tvoji družbi najlepše..., žal pa pri vseh enkrat pride čas :-\, ko je treba posloviti.
Verjemi, da si se pravilno odločila, saj tam kjer je zdaj, ne bo poznala bolečine in trpljenja.

Moje iskreno sožalje.....ravnala si prav in verjami bila je odrešitev zanjo in tudi za vas, ker gledati ljubo bitje, ki ugaša (kjub vsemu trudu, da bi se obrnilo na bolje)je najbritkejša preiskušnja ...sicer pa se ponovno snideta nekoč, nekje...

Iskreno, iskreno sožalje...

Kateri mesar je pa to delal? nekaj takega so prakticirali pred več kot 15 leti v mestnem logu, sem mislila da so že zdavnaj nehali  - zaradi situacij kakršno si opisala. po protokolu se evtanazija dela: pomirilo - narkoza -strup v žilo. Žal pa vse preradi eno ali dve stopnji izpustijo, potem pa se dogajajo zelo zoprne stvari. Vedno se je treba prej prepričati, kakšno metodo uporabijo. Zelo mi je žal, da se je to zgodilo ravno pri tvoji psički. Vseeno, bolje to kot še kakšen dodaten dan agonjije.

Uspavanje je izvedel veterinar, ki je dolga leta delal na VF, sedaj pa je privat. Glede pomirilo-narkoza je precej casa iskal  zilo.Ko je pa zabodel je Rikica mocno odskocla, rekel je da mora dat strup v srce in ne v zilo. Vendar ji je sigurno dal v pljuca, zaradi dusitve, ki je trajala skoraj 2 minute. Meni je ta evtanazija nocna mora, zato skoda, da ni doma samo zaspala. Z evtanazijo mislis, da psa odresis pa ni ravno tako. Boljse, da nihce od domacih ni videl tistega bruhanja in evtanazijo, ker bi jih uniclo. Zato sem jo sama peljala uspavat in ze med voznjo sem cutla, mogoce je boljse da to jutri opravis, ko bo vec veterinarjev, ne pa ta sam. Vec glav vec ve. Zelo jo pogresam vse je tiho, ni tistih uck, tack, repka..... :'( :'( :'(
Mogoce popoldne pripopam kaksno njeno slikico.
Res, da ima brat doma majhno pitbulko in mi ne more in mi niti ne bo nadomestila Rikice. Je cisto drug karakter, ampak mi povzroca da jo se bolj pogresam. Aja Rikico sem pokopala doma, samo se kakasne rozice moram dat, ki cez zimo ne zmrznejo...  :'(

Jaz sem na grob od mojih raje zasadila buče. če bi videla kakšne luštne rožice, bi se še čez eno leto cmerila, tako pa se mi je zadeva zdela tako zabavna, da sem vedno postala dobre volje, ko sem pomislila na to. pa dobro so obrodile te pasje bučke. (za povrh pa sta še obe obe  psici sta bučke oboževali)

Rikica, tudi moje sožalje.  Za takole mesarjenje bi mu jaz zavila vrat!! >:( >:( >:(  Popolnoma nestrokovno izvršena evtanazija, brez pomirila (ki seveda veliko stane!!!!) Idiot je očitno vbrizgal T61 direktno v pljuča in to takrat, ko je bila psica pri polni zavesti- v normalni situaciji mora spat (kot da je v narozi), šele potem se vbrizga evtanazijsko sredstvo. Očitno je hotel le prišparat denar.  Se mi zdi neverjetno, da nebi vedel, kako se pravilno evtanazira psa.  >:(
Kot, da ni situacija že sama po sebi strahotna , se pa zgodi še kaj takega. Če bi se sama znašla v tvoji sitaciji, sem prepričana, da nebi odgovarjala za svoja dejanja, in bi ponorela v ordinaciji.

Rika je dobila pomirjevalo in narkozo. Zilo je iskal 100 let. Vendar po 4 min je bila se budna in ji je en, dva tri
vbrizgal evtanazijo v pljuca in ne v srce.Glede pljuc je bil tiho, to sem sama opazla in ugotovila da ni ciljal v srce. Zilo je iskal 100 let, srce pa nic.
Groza.

Kakšen mesar,v soboto sem morala tudi jaz peljati našega Šarpa na uspavanje ker smo zgubili boj proti raki,pri njemu smo čakali 10 min da je pomirjevalo prijelo,potem je dobil narkozo čez 3 min pa končno dozo tko da je lepomirno zaspal brez kakšnih muk.Upam da mu je zdaj lepo in da ga nič več ne boli.

Ni mi jasno kako je lahko iskal žilo cele 4 min?!
Jaz, pa nisem veterinar, sem Oxi žilo pri odvzemu krvi anšla takoj ::) :P

Če je bila pred T61 v budnem stanju, potem sigurno nekaj ni bilo ok.
Moja tori je dobila pomirjevalo in je bila pred vnosom t61 v uspavanem stanju

Lep pozdrav vsem skupaj.
Imamo 11 let staro maltežanko, ki ni sterilizirana. Razvil se ji je tumor mlečnih žlez. Po besedah dr. Matka iz Topolšice stanje ni kritično, saj gre za manjše bulice. Z dr. Matkom smo se dogovorili za operacijo (odstranitev in sterilizacijo).
Ker želimo Belli (tako ji je ime) le najboljše, me zanimajo vaša mnenja in izkušnje glede usposobljenosti veterinarjev za te posege. Radi bi poiskali najboljšega med najboljšimi.
Prav tako me zanimajo vaše izkušnje z bioenergetiki za živali. Slišal sem, da v Ljubljani obstaja Bioterapija Gali (Martin Simončič) in me zanima ali ima kdo kakšno izkušnjo tudi na tem področju.
Za vsa vaša mnenja in predloge se vam lepo zahavljujem.
Uroš

Preberi tole http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,327.msg180049.html#msg180049

Poglej tudi temo "Bioterapija".
Informacije dobis na gali@masicom.net

Moje iskušnje...pelji jo na klinio Mestni log k Nataši Tozone.

Od pretresenosti sploh ne vem, kje naj iščem na forumu podobne teme, zato sem se odločila, da vam pišem kar takole...Mojemu psu (Thor) so se nekje pred novim letom pojavile neke bule pod vratom. Danes sem ga peljala k veterinarki, ki je ugotovila, da ima vse bezgavke povečane... meni se je kar zmračilo pred očmi, ko mi je rekla, da sumi da limfnega raka...moram ga peljat na veterinarsko fakulteto oziroma na kliniko, da ga bodo pregledali onkologi...Jaz sem v šoku, ker ne vem kaj narediti...Thor je star 5 let in pol (junija bo 6). je mešanček...Prosim pomagajte mi...

Smili se mi in ko mi je veterinarka omenila kemoterapijo, se je v meni pojavila blokada, da psa nočem mučiti še s tem...Kaj bi vi naredili?

(http://www4.slikomat.com/09/0121/7vh-DSC076.jpg) (http://www.Slikomat.com/slika/3517309.htm)

Sicer ne vem kako je pri psih, lahko pa ti povem, da je pri človeku limfom daleč najbolj ozdravljiva oblika raka. In tudi ob ponovitvi, je limfom ozdravljiv.
Vprašaj veterinarja kako je to pri psih, a če je podobno kot pri človeku, se splača potruditi se s kemoterapijami.

Sem jo vprašala, pa je rekla, da če bi se odločila za kemoterapijo, da bi pes živel cca 2. do 3.leta

mah, saj so mojemu očetu prvič pred osmimi leti rekli, da ima le še pol leta življenja, pa pred dvemi leti, da sedaj pa res samo še dva meseca...... pa je še vedno poln življenja in energije.

Če boste finančno sfolgali kemoterapije, bi jaz na tvojem mestu šla v to.

...to je tako težko...doma smo vsi mnenja da ga ne bi dali na kemoterapijo...pa ne zaradi financ, ampak ker on se ne bo zavedal kaj se mu dogaja...ne bo vedel zakaj trpi...upam da me razumeš kaj hočem povedat. tisoč in ena misel mi roji po glavi...

danes sem bila pri dr. Tozonovi...naredila je biopsijo, vzela kri, slikala pljuča...limfnega raka ima moj ljubi kuža... dala mi je neko literaturo in tam sem prebrala, da ko pes zboli, če ga ne zdravimo, ima samo od 4-6 tednov življenja...moj Thor je zbolel pred novim letom...

mi smo se odločili, da ga ne bomo dali na kemoterapijo, ker bi samo trpel, pa življenje bi mu lahko morebiti podaljšali za 1 leto (+- 2-3 mesece) tako mi je dr. rekla...rada bi ga imela ob sebi vse življenje, ampak ker vem da bo bolan trpel, smo se tako odločili...ne me obsojat, že tako je grozno težko...denar ni problem...problem bi bil ga gledat kako trpi...ko se mu bo poslabšalo, da ne bo mogel dobro dihati, ko ne bo več tako igriv kot je zdaj...ga bomo dali uspavati...in bo pazil na mojega malega dojenčka tam nekje na onem svetu...

Žal mi je da to berem..držite se :-*

Zoja82, žal mi je za vse kar preživljate sedaj, žalostna sem z vami. Thor  :-* držite se vsi skupaj!

hvala...sploh se ne morem nehat jokat... :(

zal mi je za tako diagnozo  :'( :'(

jaz ne vem, kaj bi naredila na vasem mestu... lahko samo teoreticno govorim. verjetno bi naredila vse, da bi psu podaljsala zivljenje. Ce bi bil pes zdrav (no, razen raka), ko mu odkrijejo raka, bi se odlocila za kemo. Saj ce bi videla, da se pes matra in prevec trpi, bi ga peljala na evtanazijo (pa cetudi med zdravljenjem). 1 leto je precej... cudezi se vedno dogajajo... in tudi veterinarji se motijo (sploh pri napovedih).
Pa nikoli si ne bi mogla ocitat, da nismo naredili vsega, kar smo lahko....

pa se tole:
jaz pri nasem psu spoznavam, da oni bolecino sprejemajo cisto drugace kot mi. Nas samec sepa ze od 7 leta naprej (sedaj je pa star 10 let in pol). sprva je se lahko hodil na sprehode, potem pa na vedno krajse. Sedaj hodi samo se okoli hise. Ampak on je sprejel to kot del zivljenja in ne kaze, da mu je zelo hudo. Ker se vedno skace na vrata, laja ko pridejo obiski...  :)
Ne recem sedaj, da je rak isto kot boleca rama, ampak jaz sem cisto na tleh, ce me kaj boli. Pes tega ne kaze tako. Pes kaze veselje do zivljenja, kljub temu da ga boli taca in da sepa.

Drzite se in upam, da so se veterinarji zmotili v napovedi!!  :-*

Bina...veterinarji niso napovedali tega...ampak so mu naredili biopsijo.... :(

Zoja82, poslala sem ti ZS.

včeraj je naš Thor za vedno zaprl učke... z zadnjega sprehoda...
(http://www4.slikomat.com/09/0203/x21-100-36.jpg) (http://www.Slikomat.com/slika/3551186.htm)

luna, kje pa pogledam ZS?

Ne moreš pogledat, ker moraš za to imet vsaj paket midi, če se ne motim.

moje sozalje  :'(

hvala bina...

Prebrala sem si za nazaj, kar ste prebrali, pa vseeno. Kolegov bordojc ima limfnega raka, menda še v začetni fazi, a bulice ima otipljive že v dimljah, na vratu, tacah...
Zanimajo ga izkušnje tistih, ki ste to obliko raka dali skozi s svojimi psi.

Miskica ... Dona ga je imela.

Ko smo zatipali prvo bulo, je bila se cisto ok. Odlocila sva se za "zdravljenje" z Medrolom, saj kemoterapije nisva odobravala, saj bi bila precej casa na Univerzi, ona pa se doma ni znala biti sama (to pomeni, da je bil vsaj en pes ob njej). Rekli so, da imamo z njo se kak mesec, pa smo jih, zaradi njene res hude volje do zivljenja, imeli se dobrih 4 (na Univerzi so rekli, da takega primera se niso imeli). In to 4 mesece brez vecjih tezav. Le ob vsaki polni luni je bilo hudo. Bule so ji narasle za 3x ali pa se vec. In tudi koncalo se je na polno luno. V dveh dneh jo je tako zdelalo, da ni slo vec. Sva upala, da ce bo prestala tisto polno luno, bo slo ponovno na bolje, tako kot pri vsaki prejsnji, pa vendar se ni izslo.  :'( :'( :'( :'( :'(
Ce sedaj gledam za nazaj, sva se odlocila pravilno, da sva izbrala Medrol. Bila je z nami in do zadnjega tedna je bila vesela, poskocna, kakor se je ob tej bolezni le dalo.

Sicer sem sele sedaj, ko sem ze vse napisala videla, da si pisala ze pol leta nazaj. No, mogoce bo pa komu drugemu prislo prav.

Ursa

Hvala Ursa. Medtem lahko updejtam še moje info, da se je kolega odločil za zdravljenje s kemoterapijo. Vsak teden so ga 3 mesece vozili v Postojno, dobival je  doze keme, vse ambulantno, ko je kemoterapija "stekla", so šli domov. Za zdaj je še tu :), še OK, čeprav se pojavljajo vedno nove bule. Dokler bo, pa bo. Pridobili so nekaj mesecev, to je definitivno. Ni pa to poceni zdravljenje in ga verjetno vsakdo ne bi zmogel.

grozno mi je...
Moja zlata lubica Oxa nima dobre prognoze - dobesedno čez noč :'( :'( :'( :'( :'(

pred leti smo rezali nekaj manjših tumorjev na seskih in na trupu. včeraj odkrili spremembo na vranici, danes slikali in potrdili še metastaze v pljučih...
meni je za zmešat :'( :'( :'( :'( :'(
dobesedno iz danes na jutri :'( :'( :'(
je šla še v sredo s celo mojo pasjo druščino na sprehod na travnike... včeraj pa... se je bilo za pripravit za najhujše :'(
kako je to hudo...
septembra ima 13 let :-*... tako kot pokojna Tori :'(
šit :'( :'( :'( :'(

Teja, vem, kakšen grozen šok je to - toda verjemi, če gledaš, kako se nekdo, ki ga imaš neizmerno rad, dolgo matra, je še veliko hujše. Zdaj vsaj imaš še čas, da se od nje posloviš, in da ti v spominu ostane takšna, kot je, ne pa izmučena od dolgotrajne bolezni.

Ne morem ti drugače pomagati, kot z objemom na daljavo  :'(

Teja, večina rakov pri tej starosti ti daje dve možnosti:

- zdravljenje (seveda, če sploh je možnost zdravljenja razširjenega raka pri njej),
- to, kar ti je napisala Cats

Čeprav tole morda ni prava tema (kar iz lastne pobude najbrž ne bom nikoli izvedela), bom vseeno napisala: Včeraj je bila operirana naša Lara. Je majhna in še vedno živahna mešanka, stara 14 let. Bulo ob sesku so odstranili. Ob vprašanju, ali dajo tkivo na pregled, sem odklonila. Prvič zato, ker je ne glede na ugotovitve ne bom dala zdraviti s kemoterapijo ali s kakšnim od drugih vrst zdravljenj, ki bi zahtevala veliko stresa in naporov zanjo, drugič pa zato, ker je glede na prvo točko veliko bolje, da ne vem, ali je bila bula slučajno nevarna ali ne. Tako bova (upam) skupaj uživali v nevednosti še čas, ki nama je odmerjen, brez da bi ves čas študirala (jaz, ne psica), kdaj bo trenutek, ko bo vse spet udarilo na plano. Ko bo, če bo, bomo ukrepali dalje in se odločali glede na situacijo. Če bi bila Lara mlajša, bi se verjetno tudi jaz odločala drugače.

Problem pri takih diagnozah je v tem, da (povsem po človeško) razmišljamo o tem, kaj je za nas ugodno - psa čim dlje imeti ob sebi, še posebej tistega, ki je res dolgo bival z nami, kar 13 ali 14 let zagotovo je lepa doba. Le redko se vprašamo, kaj je dobro za toliko staro žival. Paniko ob morebitnem odhodu zganjamo mi, živali ne. Korektno za žival je, da ji omogočimo odhod še pravi čas, preden postane zanjo hudo.

Bali je imela kostnega raka. Menda boli kot sam hudič. Ne vem. Ni nikoli pokazala, da bi jo kaj bolelo. Na pregled sem jo peljala s sumom na kakšno poškodbo ali kakšno klasično "pasjo" sklepno bolezen, domov sem prišla brez psice. Tako sem se odločila zato, ker je bila prognoza tako grozljiva, da nisem niti v sanjah mogla dovolit, da bi 70-kilska psica trpela z zlomljeno taco do prihoda k veterinarju. Zato sem jo dala v trenutku, ko se agonija še ni razplamtela. Tako težka psica brez ene sprednje tace sicer lahko živi, vendar ne več kot to - živi. Zame pasjega življenja ni brez gibanja. Take odločitve nikoli niso lahke, je pa vsekakor priporočljivo, da ob odločanju porineš vsa svoja čustva stran in se odločaš samo v dobro psa. Vsi njihova odhajanja preživimo tako ali drugače. Spominjanje na pasje trpljenje ob hudi bolezni z vnaprej znanim epilogom ne morejo biti nikomur v uteho. Vsaj meni ni bilo, ko sem Maksa tako "vlekla" 5 dni in verjetno je analiza takratnih odločitev botrovala temu, da podobnih napak ne bom več delala.

Hudo mi je za Oxo, vendar vama želim, da bi bil čas, ki vama je še odmerjen, brez njenih bolečin, pa čeprav to pomeni, da se bosta morali verjetno posloviti hitreje, kot bi si ti želela.

Ojej, Jana  :( Držim pesti, da je bila je brezvezna navadna bula in, da boste še dolgo zdravi!  :-*

Včasih se zgodi tudi kaj čudnega - naša psica je pri 13 imela diagnosticiran tumor (sarkom ne vem že kakšne vrste) v medenični votlini, ogromen, pritiskal je na kolke in sečnico, mehur...odstraniti se ga ni dalo. Sumljive spremembe na vranici in pljučih, prognoza nikakva.....Pa da skrajšam... je crknil tumor, psica pa je še po dveh letih še vedno živa in zdrava. So jo zdravili, a ne s kemoterapijo. Se sploh ne spomnim, kolikokrat so predlagali evtanazijo, takrat, ko je bilo najhuje....

Nekaj podobnega se mi je zgodilo dvakrat. Prvič s Kiko, pred šestimi leti. Pri drugem posegu sem še naročila histološki pregled tkiva, pri tretjem ne več, ker ji pri trinajstih letih tako in tako ne bi zadala breme kemoterapije. Za evtanazijo sem se odločila med zadnjim pregledom, ko mi je bilo pri ultrazvoku jasno, še preden je veterinar odprl usta, da bo od tu naprej samo še kalvarija.
Pi staršinih Tari (prav včeraj je minilo leto dni od njene smrti, pikica mala :-* ) pa smo za diagnozo izvedeli v ponedeljek, v sredo zjutraj je umrla doma. V uri in pol je ni bilo več. Edina doslej, ki ji je uspelo umreti doma, v domačem okolju. Če to kaj pomeni, saj ne vem.
Nasvetov tu ni, vsaj jaz jih ne morem dati prav nobenemu, ker če bi se mi danes kaj podobnega zgodilo, bi ravnala po občutku, ki izhaja iz življenja z njimi - jaz sem tista, ki s psom živi in diha, jaz poznam vsak njen gib, celo samo nakazan gib in pogled in samo jaz lahko namesto nje odločim. Mogoče. Mogoče bi pa ona ravnala drugače, ampak tega ne bom najbrž nikoli izvedela. Edino eno vodilo imam, prav takega, kot je napisala Jana: naj bo, karkoli že mora biti, v njeno dobro.

Teja, ali ima že kašne znake, ali ste odkrili slučajno?

Nikoli ne bom razumela, kako naj se nekdo odloca po iskricah v oceh. A jih izmeris, stehtas, nimam pojma. Ko sem Rokija peljala na evtanazijo, so iskre kar sibale. Nisem pa mogla preko ze tretjic ponovljenega stanja, se slabse kot zadnjic in besed veterinarja, lahko mu samo podaljsujemo zivljenje. Verjetno je bila tudi rakava tvorba. Del mene je tisti trenutek zelel zakricati, karkoli, samo da ne umre, pa tega nisem zmogla. Vse kar sem zmogla je to, da ga pripeljemo nazaj, najkasneje pojutrisnjem. In v pricakovanju teh isker, ki jih nisem razumela, sem napisala par emailov, da si vsaj malo vest olajsam, ker sem se videla iskre, rezultati in pocutje psa so pa kazali nasprotno. Najtezje mi je bilo, ko me je brat par minut pred evtanazijo vprasal, ce sem prepricana, da sej Roki stoji. To je bila najhujsa borba doslej. Se vedno se srasujem, ce bi se pa v tretje zgodil cudez, da bi ozdravel, ni mi pa zal, da tega nikoli ne bom vedela, ker ze najinih 13 let skupaj je bilo cudeznih in to steje najvec.

Teja, zal mi je, ker je Oxa zbolela...

Ojoj, tejy, drži se in pa velik koš :-* :-* :-* za Oxo.

moonbeam, jaz sem pri Tori dojela kdaj je čas... samostojnega gibanja ni bilo več, jedla ni več in tisti dan so njene učke ugasnile in v njih je bila želja po odhodu :'(  tako sem videla njene učke in včeraj so me Oxine učke prav prestrašile...

kot npr? :-\ :-[   
v sredo je bila čisto normalna, zvečer je šla še na daljši sprehod z nami.
je pa počasi glušela in verjetno tudi slabše videla. gibanje je bilo takšno, da je zadnje čase z obema tačkama zadnjima podrsavala s kremplji po asfaltu. je že imela diagnost. izrastke na hrbtenici...
cca 3 mesece nazaj se je prvič zgodilo, da jo je zaneslo in se ni mogla več vstat. to je bilo pripisano njenim izrastkom v hrbtenici. kaj pa češ drugega mislit?! ::) (danes na sliki je bilo tudi videti, da so dejansko celo že prsna vretenca zraščena :o)
v četrtek pa je šla z nami ven lulat, se nekam ''zagledala'' in bila neodzivna :'(
potem je doma jamrala dobrih 20 min; na vsak cca 10.izdih je zaječala :(

sem šla hitro na veterino in tam so takoj ugotovili tekočino v trebuhu...
potem so odkrili spremembe na vranici...
utrip je bil tako šibek da se ga sploh ni zaznalo (niti s stetos.)
za nameček ji je še šumelo okoli pljuč :'(
danes sem bila spet tam in, hm... obstaja varianta da se jo odpre in preveri vranico; če je samo tumor na vranici, da se ga izreže.
jaz pa ne vem kaj naj :'(

sedaj je malce boljša, sicer skos počiva, ampak je že bolj pozorna... včeraj je potem tudi normalno pojedla cel obrok, pila...

sem vesela, da se nisem rabila danes odločit. danes ne...
hvala vsem za podporo!

Pišuka, si prepričana, da jo boš šla dajat na mizo?  :-\ Metastaze v pljučih bodo težko izrezali, če praviš, da so potrjene.
Sej vem, na suho in ko se ne gre za tvojega, je lahko govorit.
Uživajte skupaj, kakor koli dolgo še to bo.

Jaz bi jo pustila pri miru in samo zdravila simptome.

tako tudi jaz razmišljam. dokler sva skupaj in dokler mi ne ''pove'', da je čas.
če bi jo dala na mizo in bi bilo potem kaj narobe ali bi jo dala brez pomena, v kolikor je preveč šlo naprej, si ne bi nikol odpustila.
Lanabela, nekje sem zasledila da si velikokrat interpretiramo gluhost in otežkočeno hojo napak :-\ da se v telesu nekaj dogaja, mi pa smo prepričani da je to zaradi sklepov in glušenja...

Upam da se bo moja miška držala, zaenkrat vsakokrat dvigne glavo, ko pridem v sobo in se potem veselim z njo :-*

Za glušenje nevem...pri nas večina psic začne glušeti tam enkrat okrog 14 leta. Zelo počasi. Če ogluši ali oslepi na hitro je pa druga pesem...Kar se tiče težav pri gibanju je pa še kako res to kar si napisala. Opazila sem recimo, da sta obe psici, ki sta imeli tumorje na jetrih, težko hodili po stopnicah dol - veliko preden so se pojavili drugi simptomi.

Kaj naj drugega rečem - ponavadi se da doseči vsaj kratko izboljšanje. Dobro izkoristita ta čas. Včasih se zgodi tudi kakšen skoraj čudež, kot se je pri naši Betki.

Jaz ti zelim, da bo Oxa se dolgo s teboj. Kot je bila z menoj moja Kaja, tri leta z metastazami na pljucih, ki obicajno pokopljejo pse ze veliko veliko prej. Smo imele sreco, da se je dobro pocutila. :-* Upam, da se bo tudi Oxa, pa ne utrujaj je z operacijo. :(

Ah... Držita se. :-*

Teja, jaz se ne bi odločila za agresivne posege, samo za lajšanje simptomov. Sem v enaki situaciji. Ko ne gre več, ne gre, takrat moramo našim ljubim kosmatincem omogočiti kvalitetno življenje dokler jim je še namenjeno.
Jana, držim pesi da ni nič in da bo tvoja mala pikica še dolgo s teboj.

Jana, držim pesti za vašo malo. :-* Držte se! :-*

Se povsem strinjam s Kajo ...

Pa ste potem odkrili tumorje, ali se je ze prej pokazalo, da so problem jetra? Kako oz. kako se to diagnosticira?

Jana, tudi tvoji miski zelim se dolga in vesela leta.

Tudi jaz.

SunnyDay: tumorje so odkrili veliko pozneje, ko zdravih delov jeter že skoraj ni bilo več. Prej ni bilo nobenih opaznih znakov. Diagnosticira se z ultrazvokom. Kri je bila skoraj do konca v mejah normale.

hja, saj problem je da se zadeve ponavadi pokažejo, ko je že prepozno :-\
Jana, čim hitrejše okrevanje in še veliiiko norenja :)

Oxič poxič je bila že včeraj, v primerjavi s četrtkom, veliko bolje.
Večinoma spi, vendar kar budno spremlja dogajanje okoli sebe in to mi je všeč. Je in pije kot je treba.
Je pa res, da gre ven samo še lulat. Zvečer gremo vsak dan na ''izlet'', jaz, ona in še 4 mirni psi... se dobimo z osebami, ki jim ni vseeno in se imamo lepo, čeprav se ne more sprehajat...
ne vem če bi ji bilo všeč, da bi jo na veliko okoli veterine matrala... danes dop. sva šli sami ven lulat in se je potem ustavila pri avtu. kaj je hotela, ne vem :-\
sedaj spi in je vesela vsakič ko jo pridem božat in pridno popapa priboljšek... ponoči se stiska k meni...
upam na najbolje...

Pridna Oxa. :-* :-*

Po svoje se mi zdi to, da se prvi znaki pojavijo tako pozno celo dobro. Obe psici sta imeli tumorje že dolgo, ena verjetno celo zelo dolgo in jih je uspešno obvladovala, obe sta v bistvu dočakali povsem spodobno starost, podobno kot Oxa. Če bi jih odkrili prej...kaj pa vem, operacije jeter so zahtevne in nevarne, poleg tega pa so tumorji na jetrih redko primarni - kar pomeni, da je še kje drugje kaj skritega....Ne vem, imam občutek, da bi ju packali po veterinah, rezljali po koščkih in vprašanje, če bi sploh živeli toliko časa, kot sta.

Vesela zate, teja, in za Oxo. :-* :-*
Osebno se mi zdi prav vsak, ampak res vsak dan, ko ga pes tik pred koncem (seveda v še približno dobrem stanju - vidiš po apetitu in tudi po iskricah v očeh, še vedno tako trdim) izjemno dragocen. Podarjen. Obema.

Ah, spustila del stavka: res prav vsak posamezni dan, ki ga pes tik pred koncem še preživi z lastnikom, je dragocen, podarjen.

Značilno za raka na jetrih, ja. Jetra namreč ne bolijo, pa tudi otipati tumorjev ne moremo, dokler niso že zelo veliki in/ali razširjeni tudi na druge organe ali pa pritiskajo nanje.
In tudi če je to primarni rak, je ozdravljivost zelo zelo nizka. :(

Teja, mislim da se spomnis kako je bilo pri nas s Timijem..tudi cez noc. En dan se po gozdu in vse normalno, naslednji dan pa pocasna hoja, kot da ga boli celo telo..totalna spremba kar tako, tudi ko je bilo treba it na sprehod je bil cisto brez volje, pa je obicajno sicer skakal v zrak ko zogica. Sli smo k veterinarju, naredili UZ, RX..tumor. Ok, bomo operirali, ampak bomo videli kaj je na stvari ko bo odprt, na mizi. Ko smo bili se v cakalnici sem sla ven na cik in vrata cakalnice so bila odprta..Timi je lezal pod stolom v svoi klasicni pozi-glava na prednjih tackah in rep levo-desno, medtem ko me je gledal in cakal da pridem nazaj notri. Meni se je fuzljalo. Ker smo bili na Vicu sem se vmes med cakanjem odlocila iti na Gmajnice setat pse, da se zamotim. Z veterinarjem je bilo dogovorjeno, da nas poklice. Jaz sem bila kar nekako optimist, mislim da se sploh nisem zavedala da gre kaj lahko tako zelo narobe-pac izrezemo ven pa je, gremo domov in okrevamo. Ko so delali UZ smo se se smejali z veterinarko, ker je mali rabil dva nagobcnika. Ko smo se vrnili iz Gmajnic in ravno parkirali me je klical vet, prekinila sem ga rekoc da sem ze tam in pridem kar notri pa se tam pogovoriva. Timi je bil se odprt na mizi in vet mi je pokazal tumor, bila je ogromna zadeva in siril se je ze naprej. Lahko ga zasijemo in posljemo domov in v kratkem casu bo poginil. Lahko  ga operiramo, vendar se rak ze siri naprej. Lahko pa ga enostavno pustimo spati za vedno. Odlocili smo se za zadnjo opcijo in to je bilo treba sprejeti kar tako, vceraj vse kul, danes pa umira. Najbolj me pa zre da sem sla vmes na Gmajnice, namesto da bi bila tam. Samo med operacijo itak ne morem bit zraven, sli smo pa nekaj minut prej. On je bil v kletki na infuziji. In se nisva poslovila, tako zares, uradno ne. Ker si nisem predstavljala, da se bo sploh treba. Poslovila sva se tako, kot da bi sla na siht recimo pa se pol vidimo. In to se mi je zgodilo dvakrat, ko sem sla s psoma k vetu in mislila da bo vse ok. Ful optimist pa to. Potem pa bum, realnost. Timi je bil star 11 let, vendar mentalno in telesno morda 2 leti. Od treh psov na sliki, sta mi v roku 9 mesecev sla dva. Zal mi je za Oxo Teja, sem se imela priloznost druzit z njo in je taka pridna, prijetna punca. Upam da bosta cimdlje skupaj. :-* :-*

(http://a4.sphotos.ak.fbcdn.net/photos-ak-snc1/v657/183/16/839136939/n839136939_1051182_3061.jpg)

Držim pesti  :-* :-* :-*

meni se trenutno meša od sreče- kadar zjutraj ni treba v konjsko štalo smo ponočnjaki ::) in prejle po večernem izletu z avtom smo šli vsi skupaj še lulat in je bila Oxa čisto ok, šefica, šla lulat, potem pa vsa navdušena in energična proti domu, češ zdaj bomo pa jedli in jaz jem prva :D
sedaj je že pojedla in že čaka v pospelji da pridem k njej pančat, ko še vsem ostalim psom dam jest  :D
joj, kako sem jaz vesela... Oxica moja :-*

To pa res lepo prebrat :), sem zelo vesela za Oxico! :) Držim pesti za vaju! Obema koš  :-* :-* :-*

Oxa :-* naj ti srečni utrinki trajajo! Teja, uživajta skupaj, kar se le da, držim pesti za vaju :-*

Očitno so tudi vaše pozitivne misli pomagale, saj je šla Oxa zadnje 2 dni na mini (par 100m) sprehod :o :-*
hvala!

p.s. ali kdo izvaja pri psu preventivne preglede z UZ?

Sem zelo vesela za Oxico da ji je bolje :), ji pošiljam koš pozitivne energije da ji bo še naprej šlo odlično, lepo bodita! :-* :-*

Čestitke Oxici še od nas! :)

 :-*

hvala vam...
torej, bi ponovila vprašanje ;) ali bi bilo smotrno delat psu ultrazvok večkrat v njegovem življenju? ::)

Indy mi pa zelo hitro diha in ne vem, če je res tako vroče ali je to, ker je velika :-\  že tako ima višjo frekvenco, velikokrat pa opažam, da diha kot lokomotiva  ???
trenutno z Oxo (35kg) spita in ima Indy (50 kg)  3x hitrejše dihanje :-\

Kar tako dat psa na ultrazvok povsod, kjer je možno (ali pa na rentgen tam,kjer ni možno), se mi ne zdi ravno smiselno (tudi pri ljudeh tega ne delajo), morda večkrat pregledati organe, ki so bolj ogroženi ali se zdi, da so. Tako mojega, ki ima kronične gastro težave, ob vsakem napadu pogledajo še z UZ (ja, obstaja tveganje, da bi se kaj tam lahko skuhalo), pa moda sem dala pregledat.
Dihajo pa po moje zaradi vročine in vlage, moj tudi.

Teja, z ultrazvokom vidiš lahko nekatere spremembe in v nekaterih delih telesa, torej s preventivnimi pregledi zdravega psa ne rešiš prav ničesar. No, mogoče v primerih, ko gre za kako dedno zadevo ali podvrženost določene pasme nekaterim anomalijam. Bolezni, ki lahko pripeljejo do zelo slabega stanja organizma in tudi do smrti je veliko preveč, da bi se prekomerno obremenjevali s tem - pač narediš, kar je v tvoji moči s preventivo (ko in kjer in če je ta mogoča), z ostalim pa res nima smisla da se obremenjuješ. Razumem, da je situacija milo rečeno skrajno neprijetna, ampak poskusi iti mimo tega in uživajte v tistem, kar imate zdaj, ta trenutek.

No, jaz sem pa imela v nosečnosti kar nekaj ultrazvokov in ko sem se pogovarjala z eno zdravstveno delavko mi je zaupala, da baje tudi UZ ni tako neškodljiv, kot govorijo, da je. In koka jaz sem medtem pozabila zaradi česa je škodljiv in kakšen vpliv ima :(
Se pa spomnim, da sem bila precej šokirana, ko mi je začela razlagat...
Tako da tudi UZ ni za delat kar tako :-\

Brez razloga, zgolj kot preventiva, pri zivali brez klinicnih znakov, nismo delali nikoli. Ok, izjema je ultrazvok oci pri Speli, ker sem jo imela kot model na vajah na faksu in je bila to ena od tematik, ki smo jih obravnavali. Smo pa takrat socasno naredili tudi kompleten (kontrolini) UZ srca, z ekg-jem in dopplerjem vred.
Bom pa zagotovo se koga kdaj posodila za kaksno ucenje UZ, ce ne drugemu, pa sebi.

Pozdravljeni!

Mojemu psu so odstranili tumor. Diagnoza: haemangioperycitoma (žilni tumor).

Kolikor sem brala, se zelo rado ponovi. Pes ima še nekaj manjših bul. Največja je dolga 2 cm.
Naš veterinar za ostale pravi, da so verjetno lipomi. Biopsijo odsvetuje, saj naj bi se pogosto zgodilo, da se zaradi biopsije morebitna tvorba raznese še drugam.

Za mnenje sem vprašala še nekaj drugih veterinarjev, vendar sem dobila različne odgovore. Nekateri svetujejo biopsijo oz. je vidijo kot edino opcijo, drugi jo močno odsvetujejo. Preventivne odstranitve pa ni predlagal nihče. Pes bi bil po odstranitvi vseh kar konkretno pošit.
Kot sem brala na internetu, se rado ponovi, vendar ker naj bi rastlo nekaj let, ni tako nevarno, se pa naslednjič bolj močno vraste v okolno tkivo. Problem postane, če se pojavi znotraj prsnega koša. Na RTG se ni opazilo ničesar, razen ene bele pike, ki pa naj bi bila kalcifikacija manjše bronhialne veje.

Pes bo pozimi star 12 let. Še isti večer po narkozi je skakal kot kozličk, tudi sedaj ne izgleda, da bi se hitreje utrudil, ni pa še imel kakšnega konkretnega pohoda v hribe, ker ga po nasvetu veterinarja še "šparamo".

Ne vem, kako naj se odločim. Biopsija, odstranitev bul, samo čakanje in opazovanje?
Hvala za kakršnekoli informacije, mnenja ali izkušnje.

Uf, težko reči. Jaz sem pri mojem šla vedno v biopsijo, čeprav se njegov mastocitom obnaša ravno tako: vsak poseg lahko povzroči prenos celic v ostalo tkivo. Vendar sem se na podlagi izvidov lažje odločila za terapijo. Sedaj, ko se mu bule občasno pojavljajo po vsem telesu, ne hodiva več na biopsija, saj vem kaj je :(.

Takoda, hvala za odgovor. Upam, da bo tvoj kuža še dolgo in kvalitetno s tabo.
Kakšne terapije ste izvajali/izvajate?

Meni zaenkrat še noben vet ni predlagal zdravljenja, ampak saj dejansko sploh ne vejo, kaj je z ostalimi bulami.
Ne vem, mogoče bo pa res biopsija najboljše. Če ni tumor, ali biopsija vseeno lahko škodi? Npr., da bi zaradi biopsije nastala kakšna nova tvorba?

Jaz bi pa naredila tako: lepo bi si narisala psa, na sliki označila vse bule ki jih ima, izmerila vsako bulo posebej in to lepo napisala na sliko. Potem bi recimo enkrat na mesec ponovila meritve, bule, ki bi rastle bi šle ven, ostale bi pustila pri miru.

Lanabela, hvala, si me malo pomirila. :)

Najbolj sumljivo bulo je veterinar že izmeril z ultrazvokom in je v kartoteki. Ostale sem pa jaz potem doma skicirala in bom vodila evidenco.
Se bom pa vseeno naročila še pri eni specialistki za konzultacije, da se ne bom potem žrla, da nisem naredila vsega.

Z biopsijami imam slabe izkušnje - ne da bi bilo potem s psom kaj narobe, a smo fejst plačali, rezultatov pa ni bilo, ker vzorci niso bili vredu. V dveh različnih situacijah na dveh različnih klinikah.

Ja, saj sem mislila samo konzultacije, bom vzela izvid patologije. Psa ne bom peljala, ker smo zadnje čase bili po 3 - 4-krat na teden na veterini, saj je bilo še nekaj pooperativnih komplikacij. Je že ves prestrašen in ga komaj še spravim v avto. No, nazaj grede pa kar leti v noter, žaba moja.

Lanabela, točno to, kar si rekla, je rekel tudi naš veterinar. Biopsija ni nujno, da bo pokazala, če je kaj narobe. Uf, ti si pa že skoraj veterinar z dolgoletnimi izkušnjami. O0

Pri Čipu smo najprej naredili elektrokemo ker na tački ni bilo dovolj materiala za operacijo ˝v čisto˝, na vratu pa smo bulo radikalno izrezali z bezgavko vred. Na tački smo potem ponovili še 2x gensko terapijo in na teh lokacijah ni ponovitve. Žal je mastocitom en tak čuden rak, bula se pojavi in tudi izgine v roku nekaj ur, enega dneva... Če bi se katera od trenutno pojavljajočih se bul, stabilizirala, bi se verjetno ponovno odločila za gensko terapijo.
Kar se tiče cene, sicer na pamet ne vem, ampak mislim da je razmaz celic okoli 40€ na vet. kliniki pri vet. fak. v Lj. Kolikor se spomnim, sem dala za odvzem tkiva pod narkozo, vključno z analizo okoli 110 €, pa še zdravila in injekcije proti bruhanju. Ni bilo prav pretirano veliko, lahko pa poiščem račun.

Takoda, si bom malo poiskala material o elektro in genski terapiji, ker sploh ne vem, kaj to je, niti če pride pri mojemu to v poštev. Kadar je bila genska terapija omenjena, je bilo pa vedno napisano, da se zadeva ni ponovila. A je to kaj zelo napornega za psa, tako kot kemoterapija?

Biopsija je v splošni anesteziji? Sem mislila, da to naredijo v lokalni+pomirjevalo. Je pa res enkrat en veterinar rekel, da je samo pomirjevalo lahko dosti bolj kritično, ker vpliva na dihanje. Mi je pa zelo zanimivo, da mlajši veterinarji zelo navijajo za biopsijo, starejši so pa precej proti.

Patologije mi nismo imeli na računu, tako da cene ne morem primerjati. Morda so jo vključili v postavko "operacija". Čeprav so pa tu, kamor hodimo, zelooo prijazni in kadar so kakšne večje zadeve, marsikatere stvari sploh ne zaračunajo. Koliko pa pride genska terapija? Ne rabim točne cifre, samo tako okvirno, da vem, kaj pričakovati. Če se ne spomniš, se ne sekiraj, mi bodo pa povedali. Sicer močno upam, da so ostale bule res samo lipomi, ampak več informacij, kot jih imam, bolj sigurna sem, da se bom prav odločila. Veterinarji vedno predlagajo opcije, odločitev je pa na nas.

Takoda, če sem te prav razumela, je tvoj Čip zdaj ok? To je pa super, sem vesela za vaju!

Biopsijo so vedno, razen zadnjič, delali v splošni, ker so jemali več materiala, punkcije za razmaz pa na živo. Elektro in genska se delata v splošni narkozi, reakcij kot pri klasični kemoterapiji ni. Laično opisano gre v obeh primerih za apliciranje kemostatika/genske zasnove direkt v tumor skozi mali rez (3-4 šivi) s pomočjo elektrod. Edini napor je narkoza in tistih par šivčkov.
Čip ni ok, to da se mu bule pojavljajo po telesu pomeni da je rak v sistemu  :(. Trenutno blažimo posledice (v tem primeru bruhanje), če bi se kakšna bula stabilizirala, bi šla takoj na gensko ravno zaradi minimalnega posega v telo. In še to bi se prej posvetovala, če je sploh smiselno.
Še to, genska terapija je trenutno v poskusni fazi, vendar so rezultati čudoviti. Ponovi se po potrebi, pes je redno na kontrolah, terapija sama je brezplačna, plača se narkoza, material. Za mojega ki ima 25 kg je bilo okoli 180 € vsakič. Kolikor vem, so psi v projektni skupini večinoma ok, pa jih ni bilo malo.

Oprosti, takoda, sem mislila, da ker se ne stabilizirajo, da je to izboljšanje. Se nič ne spoznam na to.  :-[

Ja, sem si vmes še malo prebrala o genski terapiji in vidim, da so res neverjetni rezultati. Cene se mi ne zdijo tako grozne, sploh če pomisliš, da je terapija zelo uspešna in da se pes ne počuti slabo zaradi zdravljenja.

Hvala, ker si si vzela čas in napisala vse to!

Z veseljem pomagam, če lahko. Upam, da ti ne bo treba ne na gensko, ne kemo. Tvojemu, psu mislim  :). Midva s Čipom sva pa že zmagala, saj so mu lani julija dali največ eno leto življenja, pa evo; oktober je tu, Ćip pa tudi. Počuti se ok, bruha ne, še vedno je za vsako neumnost in norijo.
Poročaj, kako se vama bo izteklo, držimo pesti, tačke, kremplje...

Jaz tudi ful upam, da moj črnuh ne bo rabil nič od tega. Bravo za zmago (ki to res je!) in občudujem oba, ker se tako dobro držita! :)
Seveda, bom sporočila, kako se bo zadeva odvijala, morda pa še komu pride prav, tako kot so meni tvoje in Lanabeline informacije.

Povej Čipu, da če je že zmagal, mora odlaufat še veliko častnih krogov!  :-* :)

Bila sem pri veterinarki, ki je specialistka za onkologijo. Je bila zelo presenečena, da so mi veterinarji odsvetovali biopsijo oz. punkcije. Rekla je, naj ne čakam, da bi bule začele rasti in da raznos zaradi punkcije ni verjeten. Glede na lokacijo bul je skoraj 100%, da ni hemangiopericitom (je značilen za okončine). Njej se zdi bolj verjetno, da gre za mastocitome ali liposarkome. Maligni tumorji v podkožju pa naj bi bili v bistvu največje sr****. Odsvetovala je odstranitev bul, preden bi vedeli za kaj se gre. Jih je preveč, da bi se šlo kar preventivno rezati. Treba je tudi vedeti, za katero vrsto tumorja se gre, saj je od tega odvisno, kako velik mora biti čisti rez, če je sploh možen. Za piko na i sem malo prej na zadnji taci odkrila še dve manjši in drugačni bulici, brez dlake. V bistvu razmišljam, da bi psa celega pobrila, da bom videla, če se še kje kaj skriva.

Ko pride ta veterinarka nazaj, bomo šli ugotavljat, kaj se skriva v bulah in se na podlagi tega odločili, kako naprej. Ali so te punkcije in biopsije prava stvar, ne vem. Upam, da sem se odločila prav in da ne bom psa izpostavljala nesmiselnemu stresu.

A je to mag. Tozon?

Hm, ti na ZS, da me ne bo Jana dol vrgla. ;)

ok

Danes s Čipom praznujeva drugo obletnico od operacije raka. Praznujeva zmago, praznujeva, da sva proti napovedim še vedno skupaj. Fraj dan, Čipov dan  :-*.

Carja sta :-* :D Da bi bila še dolgo skupaj ...!

 :D Bravo!

Oooo, to pa je pomembna obletnica! Tudi jaz in moj črnuh vama želiva veliko dobrega počutja in da bi bila še dolgo skupaj! :-* :-* :-*

 <:] O0 Čip, Takoda, kar tako naprej  :-* :D

Čestitke za "obletnico" in še na mnogo njih!  :-*

Čestitke obema :-* :-*

Hvala vsem  :-*. Mulc se je nadirjal, načofotal in je sedaj  :P. Aja, tudi praznično kosilo je že mimo - kuhan piščanček, katerega je bratsko razdelil z Brunotm.

Bravo! Le tako naprej! Čip :-*

Bravo oba!!! :-*

Čestitke z zamudo, toda iz srca :-*

 :) hvala. Ravno sva nazaj z vročine, g. Čip se je šel predstavit mojim novim kolehom v službo. Ker imam do tja ravno lagodnih 10 minutk čez park in ob vrtičkih, ni bilo prehudo. Seveda se je obnašal kot pravi gospod v letih, samo eno kolegico je na vsak način hotel prepričat, da je tisti sendvič prinesla zanj  ;). Sonček moj se drži neverjetno, še tega nihče ne verjame, da je star vsaj 10 let. :-*

Pozdravljeni,

tudi mi imamo slabo novico o našem Rodezijcu; začelo se je s krvavitvijo iz nosu, po drugem CTju pa so postavili diagnostiko Limfni rak. Sicer dolga zgodba; od enega do drugega najboljših veterinarjev v Sloveniji ... pa se ne moreta, trpimo pa mi.
Predpisali so mu 15 obsevanj in kemoterapij, ostal bi brez očesa, doktorji pa težji za 4K €  :-X

Koliko je pa star?

5 let bo čez mesec; Zgodba je resnično zapletena ...
Na prvem CTju (junij) se pokaže le sluz v sinusih, so pa opravili še druge krvne in jetrne teste. Rezultati so bili negativni. V vsem času je imel "zaprt" nos, iz njega se je cedila prozorna tekočina, občasno pa rahla krvavitev. Koagilacijski test pokaže le težje strjevanje krvi. Po tem prvem CTju tako veterinar predpiše možnost zastrupitve s podganjim strupom, zato sem mu 21 dni dajal injekcije (Konakion? - mislim da nekaj takega).

V vsem tem času se izlivanje iz nosu ne popravi, zato se odločimo za drug pregled pri drugem veterinarju. Ker CT prvega veterinarja ni "dovolj dober" in je minilo že dobrih 20 dni, predlaga nov CT. Tudi ta CT ni pokazal nič, veterinar pa zatrdi, da če je slučajno pes imel kakšno "smet" v nosu, je sedaj nima več. Za vsak slučaj je vzel tkiva, katera je shranil v epruveti.
Predlagal je 10 dni antibiotikov (dveh kombiniranih), ter da se po tem času slišimo. Javimo mu, da ni popolnoma nič boljše in predlaga še dodatnih 10 dni. Če v tem času ni izboljšav je predlagal, da se iz tkiva (ki jih je predhodno vzel) opravijo testi v Nemčiji. Mi se takoj odločimo za teste ...
Čez 14 dni pridejo testi za katere nobeden od nas ni bil pripravljen .... Limphoma
Veterinar nam svetuje, naj se odpravimo v Dunaj na obsevanja ???? (ni hotel povedati, da tudi v Sloveniji obsevajo) in ko sem ga odkrito vprašal, zakaj ni predlagal obsevanja v Sloveniji pri znanem veterinarju, je odgovoril, da pač v Dunaju osebno pozna veterinarko ... (cool)
Ponovno smo se vrnili prvemu veterinarju s testi iz Nemčije in priporoča nov CT. Nov CT pokaže tvorbe na kosteh in nam predlaga, da opravimo še en test kjer naj bi ugotovili, ali bi bilo dovolj 3 obsevanja ali več. Test smo dobili pred tednom dni, predlagal pa je 15 obsevanj, za kar pa se na žalost nismo odločili (je še nekaj drugih razlogov razen denarja).
Na forumu ne vidim načina lepljenja slik, da bi vam poslal ta tazadnji test.

V glavnem; odločili smo se za alternativno zdravljenje, katero pa zaradi narave zdravila ne morem opisati.

Če bi sedaj tukaj z mano sedela žena, bi znala opisati vsa zdravila (antibiotike) katere smo dajali in tudi ostale pojme bolezni in zdravljenja ki so ga predlagali veterinarji, vendar vsem je skupno le nekaj; denar, slava pa jih ne zanima. Toliko negativnih izkušenj pri teh dveh veterinarjih še v življenju nisem doživel in jih ne želim več nikdar občutiti.

Joj, zal mi je. :'( Sem bila prepricana da je starejsi oz. sem upala da je. Drzim pesti, da bo alternativa uspela. Je vmes tudi homeopatija?

Žal mi je za veliko premladega psa, za vas, pa tudi za izkušnje z veti. :-[ Maksimalno izkoristite vsak trenutek skupaj in naj bo zdravljenje čim bolj uspešno!
Jaz vetom na VF v našem primeru (hemangiosarkom na srcu) res nimam česarkoli očitat, ne vem, kako bi bilo, če bi šla kam drugam (ampak nisem imela niti namena), dejstvo pa je, da mi je bilo kristalno jasno, da bi bil morebitni predlog za obsevanje/kemo neutemeljen in bi ga vsekakor odklonila.

Hvala obema za dobre želje; ni Homeopatija, vendar napišite pod Google Rick Simpson (Hemp oil).

Na živalih se tudi uporablja? Super :)

Srečno!  :-*

Zal mi je. Prognoza res ni dobra ... :-\ Drzim pesti, da boste skupaj preziveli se cim vec casa.

Vas kuza je lahko srecen, da vas ima. Drzite se in da bi bili kar se da dolgo in nebolece skupaj :-*

Sammyboy, kako ste?

Tudi jaz prosim za izkušnje z limfomom. Je šel kdo v kemoterapijo, mogoče v kakšno alternativno zdravljenje? Kakšna je bila uspešnost? Kako se je odzival pes?

Glede na videno bi jaz najverjetneje pri svojih zivali sicer poskusila s kemoterapijo, oz. vsaj s paliativnim zdravljenjem, a bi se ob poslabsanju brez vecjih pomislekov odlocila za evtanazijo. Pri tistih, ki sem jih videla jaz, zdravljenje na daljsi rok ni bilo uspesno.

Maja01, hvala za odgovor. Kaj je zate na daljši rok?

Danes sem izvedela za opcije in nobena mi ni všeč. Ne morem se odločit, da mu sploh ne bi dala šanse. Po drugi strani pa nisem prepričana, če je fer, da psa nekaj mesecev matram zato, da sploh ni nobene garancije, da bo šlo na boljše. Kako psi prenašajo kemoterapijo? A na VF je lahko kdo pri psu tisti čas, ko mu zdravila tečejo v žilo?

Vec kot mesec dni.

mi imamo sum na hitrotvorni tumor na jetrih. Diagnoza bo ppostavljena ali ovržena drug teden na ponovnem pregledu. Kakšne izkušnje? Predvsem kako psa vsaj malo porediti kljub temu, da je za tri?

Ima kdo izkušnje s seminoma testis pri psu? Pes je imel kriptorhizem (nespuščeno desno modo), pred 10. dnevi sem ga dala operirati - kastracija. Tumor je bil zelo velik, vendar ni razraščal v okoliško tkivo. Danes so prišli rezultati analize in je potrjen seminom z mejnimi vrednostmi ki kažejo na možnost metastaziranja v bezgavke  :(. Kuža je v ponedeljek praznoval 15-roj dan zato upam, da se bo vse skupaj razvijalo počasi.

Pred štirimi tedni sem tudi jaz pri svojem psu zatipala pod vratom bulo (na koži, premična). Izkazalo se je, da je neke vrste limfom, bulo smo takoj odstranili, analiza tkiva na naj bi dokončno določila tip in stopnjo. Na žalost na analizi niso mogli točno definirati; lahko je zelo agresiven limfom ali pa le neka nenevarna lokalna bulica (sicer maligna). Tako so mi poročali. Tkivo gre na daljne preiskave, torej čakam na dokončen izvid. Zanima me, če gre res za agresiven limfom, ali ne bi začutila povečane bezgavke? Bezgavke so normalne... ali lahko to traja preden se dejansko povečajo?

Lahko se sploh nič ne vidi. Moj primer: izrezana bulica se je izkazala za karcinom, psički so pobrali ven vse bezgavke in so se za to odločili šele med samo operacijo, ko so našli še dve bulici, ki jih jaz še nisem zatipala (videla sem samo eno, pa so bile že tri).

Zal ni nujno.

Živjo,

mi imamo problem. Paxx je imel zadnjič obisk vaškega potepuščka, ki pa se je do njega obnašal kot do samice, ki se goni. Ker mi je bilo to sumljivo in sem dobila namig, da zna tak vonj povzročat tumor na prostati, smo šli k veterinarju, ki je opravil rektalni pregled prostate in zatipal bulico. Napotil nas je v Ljubljano, kjer so nas lepo sprejeli in si res vzeli čas za nas. Po ultrazvoku (kjer smo odkrili še bakterijsko vnetje mehurja (dobili antibiotike), kristale v mehurju in šum na srcu), smo punktirali bulico in tankoigelna biopsija je pokazala neke čudne celice, ki ''ne zgledajo kot rakave'', zato je predlagala, da za vsak slučaj pošljemo vzorec še na VF v Ljubljani. Rezultati so prišli nazaj in sicer je ''punkcija prostate sumljiva na karcinom''.
Prostata je povečana-velika 3cm, kar naj bi bilo za kastrirane samce čudno, heterogene strukture, mineralizirana, okoliška tkiva so v redu in tudi bezgavke so normalne.

Internet pravi, da mineralizacija in heterogena struktura pomeni raka, pravi pa tudi, da je možnost raka na prostati za od mladega kastrirane samce praktično nična  :-\

Klicala sem Postojno in v petek imamo tam pregled CT in odvzem tkiva za histološko preiskavo, drugače pa pravi, da odstranitev ne pride v poštev, za razmislit pa je o obsevanju in/ali kemoterapiji.
Dr. T iz VF po telefonu ni želela dati kaj dosti informacij, pravi pa, da je potrebno prej naredit zgoraj omenjene preiskave, da se lahko prepričamo za kaj točno gre.
Omenjala je tudi možnost displazije prostate.


Naj povem, da Paxx nima NIKAKRŠNIH problemov. Niti z lulanjem, niti s kakanjem, tudi bolečine ni, obnaša se čisto normalno blesavo, ješč je kot ponavadi, igra se,...v glavnem, vse ok. Zaenkrat.

Ima kdo izkušnje s to vrsto raka oz. kakršnokoli izkušnjo s kemoterapijo oz. obsevanjem? Kako točno to vpliva na psa, kakšne so posledice, kakšna je prognoza?


Če ima kdorkoli kakršnokoli izkušnjo z zdravljenjem raka in stvarmi povezanimi s tem, bi bila resnično zelo hvaležna, če bi jih delil.


Hvala!

Kaj tocno glede kemoterapije te pa zanima?

Sori, prehitro oddala (prehitri prsti :P ). Cisto splosno je tako, da na vsakega psa kemoterapija lahko drugace vpliva. Tu je toliko dejavnikov, da je tezko napovedati kaj bo. Za vsak kemoterapevtik obstaja pac seznam moznih stranskih ucinkov, da priblizno ves kaj lahko pricakujes, da si pripravljen. Pa sploh ni nujno, da se katerikoli pokaze.

Predvsem me zanimajo učinki na psa, ja... Ali pride do oslabelosti, izpadanja dlake, slabosti, neješčnosti, pomankanja energije, kakšnih bolečin?
Saj bom vse vprašala veterinarja, ampak me zanimajo konkretne izkušnje lastnikov-kako so to njihovi psi doživljali.
Nekako se mi kvaliteta njegovega življenja zdi bolj pomembna od kvantitete.
Tudi primerjava obsevanja vs. kemoterapije? Verjetno je odvisno od tega kje se karcinom nahaja oz. v katerem stadiju je.  :-\
Skrbi me za znoret, diagnoza je bila popoln šok, saj znakov preprosto ni.

Izpadanje dlake je redko, pojavi se pri nekaj pasmah, zdajle na pamet ne vem tocno katerih (mislim da je bobtail vmes). Dlaka raste pocasneje, prav tako nohti; pac kemoterapija vpliva na hitro delece celice. Lahko pride do anemije, trombocitopenije, neutropenije. Lahko pride do slabosti, bruhanja, nejescnosti, driske, utrujenosti,... Za slabost recimo, je ena odlicna zadeva Cerenia, ki se jo da tudi preventivno, takoj po kemoterapiji (injekcija). Drisko se rihta z Efloranom. Ce so stranski ucinki hudi, se lahko tudi zniza dozo kemoterapije. Moja s kemoterapijo zaenkrat nima tezav, trkam!!!! V cetrtek je dobila en nov citostatik in se cakam na stranske ucinke. Pred vsako kemoterapijo se pregleda kri (hemogram), da se vidi, ce je ok. Ce ni ok, se pocaka par dni, kaksen teden, vmes se lahko da antibiotike, da se prepreci okuzbo. Poleg bruhanja, driske, slabosti,... se lahko pojavijo tudi druge stvari; npr. pri asparaginazi lahko pride do alergijske reakcije, pankreatitisa, pri CNNU je treba pazit na jetra, pri Endoxanu lahko pride do vnetja mehurja,... Poleg kemoterapevtikov so psi tudi na Medrolu (koliko casa je odvisno od protokola in psa), kar vodi v povecano pitje vode in uriniranje, povecan apetit, izgubo misicne mase,...

Pri nas je prislo do nejescnosti izkljucno takrat, ko je zacel rak spet delati stalo; med samo kemoterapijo pa ne. Driskala je samo enkrat in sicer po prvi kemoterapiji, kasneje je imela samo enkrat sluz v blatu in smo obakrat vse porihtali z Efloranom. Cerenio je dobila nekajkrat.

Prognoza? Za "nas" rak je maximum nekaj cez 400 dni, imamo pa najbolj agresivnega in enega izmed najbolj redkih sploh (limfom na jetrih). Ce ne bi zaceli s kemoterapijo, je ze zdavnaj ne bi bilo vec.

Aja, se to. Kemoterapijo se da lahko kot tabletko (CCNU, Endoxan), kot injekcijo subkutano ali v misico (asparaginaza) in pa IV, da tece nekaj casa (vinkristin in doxorubicin sta taka, recimo). Doze so nizje kot pri ljudeh, saj cilj kemoterapije ni pozdraviti raka, ampak psu omogociti cimbolj kvalitetno zivljenje; pac rak se prej ali slej vrne. Lahko se vrne po enem mesecu, pol leta, so pa tudi psi, ki so ze vec kot 6 let po kemoterapiji se vedno tipitopi.

Hvala za res izčrpen odgovor. Dosti mi pomaga dejstvo, da cilj terapije ni pozdraviti raka, ampak psu omogočit dobro življenje. Skrbi me samo, da bo na njega preveč negativno vplivalo. Kdaj pa se začne zdravit? Ko ima pes že očitne znake ali tudi prej? Ker če je zdaj ok,... :/
Za obsevanje mora baje pes biti pod narkozo. Tudi to me skrbi, sploh glede na njegovo srce. S CTjem se dobro vidi tumorje? Ali odvzem večjega dela tkiva pomeni operacijo?
Se opravičujem za toliko vprašanj, ampak s tako situacijo se soočam prvič in dilema je res velika...

Zdravit je najbolje cimprej. Mi smo s kemoterapijo zaceli takoj naslednji dan po operaciji, se preden smo v bistvu imeli potrjeno diagnozo. Nismo cakali na rezultate biopsije. Dlje ko se caka, slabse je, saj se rak medtem siri.
Mi obsevali nismo, tako da s tem nimam izkusenj. Ampak ja, mora biti pod narkozo.
Ne vem sicer kaj tocno bodo naredili v POstojni, ampak ja, mislim da druge kot operacija tule ni - za odvzem tkiva.

Jutri imate CT in operacijo, ane? Drzim pesti! :-*

Koliko je star kuža?
(Pri raku te vrste bi jaz najprej pretehtala to in starejšega psa ne bi izpostavljala nobenemu zdravljenju.)

Hvala za skrb...CT je pokazal metastaze v vranici in pljucih. Zdej cakamo na rezultate biopsije iz GB, ampak moznosti ni dosti. Rak prostate je agresiven in v veterini ne prevec dobro raziskan. Mogoce kemoterapija, da se upocasni rast ali pa obsevanje, ampak samo prostate. Obsevanje bi moralo bit narejeno zelo zelo natancno, saj je zraven crevesje in ostale sluznice, ki se jih lahko precej poskoduje pri tem. Najvecji problem je prostata, saj je ze sedaj povecana, lahko se zgodi, da mu popolnoma zapre secnico in da ne bo mogel lulat. Ne dojemam, res ne. Paxx je v redu, boli ga nic ne, funkcionira normalno. Zato je sok se vecji.
A ima kdo kaksne izkusnje s prehrano? Slisim, da ni pametno prevec OH, ampak ful mesne hrane pa on ne prenasa vec dobro, poleg tega imamo se kristalcke v mehurju in rabimo nekaj z manj minerali.

Paxx naj bi imel 9 let, ampak dr.B pravi, da je verjetno starejsi, ceprav je v kondiciji 6letnega psa. Mocen je, ne kaze znakov staranja, aktiven, blesav kot vedno in brez (vidnih) tezav...

Ma drek no. :( :(

Prehrana: 40-45% energije iz beljakovin, 30-50% energije iz mascob, ostalo iz OH (kmpleksni og. hidrati, ne enostavni). NE sme se dodajati glukozamina, vitamina C, vitamina E. LAHKO se dodaja CoQ10 in omega 3, Epato za jetra recimo.
Kaksni grain free briketi lepo pasejo v zgornje %. Mi smo morali presaltati z doma pripravljene na brikete, ker je kuhano povezala s slabostjo in zacela strajkat. ::)

Ja, drek. Tocno to! In prakticno po nakljucju odkrito...
Ok, se pravi kako low grain varianto, saj imajo no grain ponavadi krompir. Pira, oves je ok? Kako pa bo to vplivalo na njegove kristalcke v mehurju? Glukozamin sem skenslala en mesec nazaj, dobiva pa probiotike, ker so mu antibiotiki naredili drisko. Glukozamin v hrani mu ne bo skodil?  A si poskusala se z kaksnimi alternativnimi metodami? Kurkuma, antioksidanti in tisto olje, ki je zdej velik hit in ne smemo o njemu govorit?

Krompir je ok. Alternative - zaupam samo enemu veterinarju kar se tega tice, homeopatija, vse ostalo, npr. razni dodatki ce ni kaksne kredibilne studije zadaj, ne verjamem in ne dajem.

Aja, glukozamin v hrani (briketih) je ok kakor vem. Vitamin E in A tudi, samo ne sme se dodajat.

Nočem pametovati, sploh, ker pes ni moj, ampak sama bi zdaj pri psu, s takšno diagnozo, čim manj eksperimentirala, namreč tudi menjava hrane sploh ni tako simpl za pasje prebavilo, da v kombinaciji s kemoterapijo sploh ne govorim. Kristalčki v mehurju so pa lahko posledica infekcije ali pa presnovna motnja in če se ne ve kakšne vrste so, je vse ostalo bolj loterija.
Metastaze, žal, nikoli ne pomenijo nič dobrega  :-[ in fajn je, da se pes zaenkrat dobro počuti, držim pesti, da bi takšno počutje trajalo čim dlje  hu:g

 Tudi meni ne disi ravno menjava hrane...saj je imel obcutljivo prebavo od vedno in vse menjave nekako pomenijo stres za njegovo prebavo. No, s postopnim uvajanjem se je ponavadi z minimaliziralo slabe ucinke menjave, ampak v tem mesecu je imel ze antibiotike, dva tedna prej smo menjali hrano in ne bi je ravno spet. Do sedaj se nam je najbolje obnesla zajec+krompir formula, ampak ta hrana ima 35% krompirja in 20% zajca. Ampak, ce ne gre drugace.... :-\ Menda se da kristalcke lepo raztopit z zakisanjem urina.
Cilj vsega skupaj je, da bo njegovo zivljenje cimbolj kvalitetno in s cim manj stresa. Pozdravit ne moremo in srce se mi trga, ker to vem. In ker vem, da ne bo vedno tako lepo kot je sedaj.

Krompir v prehrani za zakisanje urina vsekakor ni dober, sploh, če je prevladujoča sestavina  :-\

Mogoče si pomagaš s tem linkom in seveda vržeš ven vse, česar psi pač res ne smejo jesti.
http://www.rense.com/1.mpicons/acidalka.htm

Tudi jaz vam želim, da  traja dobro počutje čim dlje, imejte se radi in razvajajte ga kolikor se da  :-* hu:g

Ja, sej vem...zato razmisljam o menjavi...ampak krompir prenasa super, ni pa dober za njegovo stanje (rak+kristalcki). Kaj pa dodajanje kake mezge/paprike? Samo tukaj pa je ze spet vitamin C :/
Bom vprasala se onkologa...ko/ce bova dorekla terapijo. Diet za rakave bolnike je dosti, ampak vecina bazira na osnovi, da je treba dosti in dobro jest, ker zaradi kemoterapije upade apetit, pride do slabosti, se spremeni presnova dolocenih hranil, ipd... In da rakave celice za svojo rast najbolj izkoriscajo glukozo, ki jo dobijo s preprostimi sladkori (OH).

Hvala! Ze zdej ima neomejen dostop do kavca in postelje, tudi igracke imamo vse na voljo, niso vec pospravljene in cohanje po trebuscku na tleh vsako uro za 10 minut. Ko ga gledam kaksen pozitivcek je, nikakor ne morem dojet kaj se vse dogaja znotraj njega.

V končni fazi vedno prideš do tega, da psa hraniš s tistim, kar sploh še hoče jesti.

Kristalcki in prehrana: odvisno kateri kristalcki so.

Struvitni?

Tako te razumem  hu:g. ...in ne vem, kaj naj ti napišem. Drži se, poskusi izbiti iz glave vsaj za nekaj časa njegovo stanje in probaj razmišljati, kot da ni nič narobe z njim. Mi živimo popolnoma enako, malo mi je lažje, ker sem se navadila na vse skupaj. Samo upam, da nam bo čimdlje tako, razmišljam pa že o vsem, o uspavanju, kako bo to vse skupaj potekalo, ali naj ga peljemo tja, ali naj pride vet domov, kdaj bo pravi čas...ni dneva, da se ne bi o tem pogovarjali. Ni dneva. In do konca bo tako. Drži se!  :-* tvojemu pesjančku pa pošiljamo tisoč poljubčkov  :-* Ni nam ravno prizanešeno.

Točno tako. Tukaj smo mi, veseli da je, same (za njega) najboljše stvari. Zjutraj narezano salamico (večkrat različno), nato kakšne priboljške, popoldne spet konzervice, spet vsaki dan različne da se ne naveliča, in važno mi je, da je. Več poje, bolj sem jaz vesela. Zaradi tablet iz gob sem že mislila, da ne bo ene stvari več pojedel, ko sva prenehala, je lepo jedel naprej. Tako da ja, veseli smo da je in dokler bo tako, bo v redu.

Pa saj struviti imajo podobne zahteve kot rak? Za kisanje meso, jajca, ribe, manj zelenjave. Ravno gledam, % so prakticno identicni kot pri raku (40/40/20).

Branka, sem sele zdaj prebrala. Tako mi je zal. Letosnje leto res ni psom naklonjeno. :'(

Nanook, meni tudi  :'(, veš kako...hvala ti!  :-*

Aja, se za omega 3. 1000mg/10lbs na dan se daje naceloma. Shenzi pri svojih ca. 17kg naj bi tako dobila okrog 4000mg na dan.

 Ok, bomo poskusili z low grain hrano...riba in 10%pire in 10%ovsa. Upam, da mu bo ustrezala. Ce ne, gremo nazaj na klasiko.
 
Zal mi je :'( Hudo je, ko ves.  Trudim se in trudim, da ne bi mislila na to, a kaj ko me kar spodnese. Ravno v soboto sva prisla domov kar pozno, zvecer pa je bila huda nevihta in Paxx se boji grmenja in ko sva hodila po stopnicah do hise, slisim samo Gajo lajat. Ok, pomislim, Paxx verjetno spancka. Pridem v hiso, Gaja skace kot blesava okoli mene. Paxxa nikjer. Poklicem...cakam...niti glasu od njega.
Panicna stecem v zgornje nadstropje, v glavi vsi mozni scenariji, vidim vrata od spalnice zaprta  :o Vedno so odprta, ker Paxxi tabori pod posteljo   ::) Histericno odprem vrata in ven plane crn, over excited Paxx, zagrabi prvo zogo, ko jo zagleda in mi jo zacne stulit v narocje. Jaz pa se sesedem po tleh in v jok  ::) Kako mi je odleglo...prepih je zaprl vrata in ker je Paxx lepo vzgojen (khm, khm) pes, se ni drl in zganjal panike, ampak lepo spanckal na postelji in cakal, da mu kdo odpre vrata.

Nase olje na brizg vsebuje 535mg omega 3. Doza za Paxxa naj bi bila dva brizga. Povecam? Je res, da je treba naredit pavzo na tri mesece, ker se drugace kri prevec zredci?

Naj ne bi bilo problemov glede krvi. Jaz sem ji zelo pocasi povecala in cim je bil kakec mehkejsi, tudi prenehala in potem pocasi spet zacela dajat. Pac se prilagajas psu. Kaj narediti ti ne morem reci, se moras sama odlociti. Jaz ti lahko samo napisem kaj se priporoca. Tole konkretno glede % in omega 3 je od dr. Ogilvija (intervju z njim), tule je pa en recept: http://www.vetoncologyconsults.com/Ogilvie%20Homemade%20Cancer%20Diet.pdf.

Recimo Shenzi doma pripravljena hrana brez zitaric ne ustreza; na tezi je komaj kaj pridobila, zato sem pac prehrano prilagodila. Ni bilo druge. In tistile recept zgoraj ima absolutno prevec mascob zanjo. Je bilo treba najti tapravo razmerje.

Pri psih je v več kot v 90% struvitnih kamnov razlog bakterijska okužba sečil, ki se jo zelo uspešno zdravi z antibiotiki. Če so pri vas šele kristalčki v urinu (kamnov pa še ni) toliko bolje. Če se je psu vse seštelo, je padec imunskega sistema in posledično večjo dovzetnost za okužbe skoraj za pričakovati.

Ja, imel je bakterijsko vnetje mehurja, zato je tudi dobil antibiotike za tri tedne...
Nazaj pa so prisli izvidi iz GB...Paxx ima pocasi rastoc karcinom prostate. Dr.B pravi, da je to precej redko in da mu raste verjetno ze kar nekaj casa. Ker so ze metastaze, ga unicit ne moremo, pravi pa, da bi lahko poskusili sest kemoterapij, ki bi se izvajale na tri tedne in vsaj stiri obsevanja. In jaz se ne morem odlocit.

kaj pa odstranitev prostate? Bi to sploh kaj pomagalo?

Pomagalo bi, ker naj bi bil izvoren rak tam, ampak ne pride v postev zaradi inkontinence. Tako pravita oba onkologa in nihce se ne bi odlocil za to opcijo.

Eh, qrc pa ta rak blesav. >:( :')

Aja, se to glede prehrane, sem se ravno spomnila. Zadnjic je na grupici ena napisala, da naj bi menda ne priporocali vec doma pripravljene kuhane hrane za pse z rakom -  razlog je ta, da je zdaj na trziscu dovolj hran, ki so primerne. Ampak zal ne najdem vec izvornega sporocila.  :-\

Ja, težka odločitev te čaka  hu:g

ČE bi bil pes moj, bi razmišljala predvsem o tem, da bo kemoterapija skoraj sigurno vplivala na njegovo dobro počutje, obsevati je skoraj nemogoče, ne da bi poškodovali tudi okoljna tkiva in organe in mene bi v tem primeru skrbelo predvsem njegovo lulanje, mogoče niti ne toliko inkotinenca, kot možnost, da se sečnica zapre  :-[ Potem bo treba delati obvod, kar bo spet nov poseg  :-\
Moji filozofiji je zelo blizu Brankin način  hu:g :-* in seveda bi enako upala, da bo trajalo čim dlje.

Zakaj bo po tvojem kemoterapija skoraj sigurno vplivala na njegovo pocutje?

Mi smo delali kemoterapije (in obsevanja), pa se psički počutje ni nič spremenilo. Sicer je šlo za drugo obliko raka (kostni), pa vseeno. Če bi se še enkrat znašla v isti situaciji, bi se spet odločila za to. 1 leto od postavitve diagnoze je živela povsem normalno življenje, pa čeprav so bile napovedi ob diagnozi slabše (max. 5-6 mesecev).

O kemoterapiji: http://www.dogdoggiedog.com/everyday7.htm , http://www.dogdoggiedog.com/ . Skupina namenjena psom z rakom: https://groups.yahoo.com/neo/groups/CanineCancer/info . Bolj splosno: http://www.petcancercenter.org/

Hvala, to mi zelo veliko pomeni.  hu:g :-*

Tudi meni je blizje Brankin nacin. Za mene tukaj nobena odlocitev ni napacna. Zelela bi, da s Paxxom preziviva cas, ki nama ostaja v igri, lustnih sprehodih z drugimi pesuti, trdih kakcih in fehtanju za hrano in zogo. Obiski pri veterinarju in narkoze in driske in pobrite tacke, ki ga zivcirajo in si jih lize do zivega, ne spadajo v to. Mogoce se bom odlocila napacno, ne vem..ampak glede na metastaze in dejstvo, da zivi s tem ze nekaj casa brez znakov, upam, da bo ta odlocitev vsaj malo boljsa. Za nas.

nyssa, tako kot si napisala, nobena odločitev ni napačna, ne tvoja ne moja. In obe hočeva narediti vse. Držita se s Paxxom  :-* :-* hu:g jaz vaju podpiram na vse načine. In držim pesti za vaju, in tudi za naju... :-* :-* da bomo še dolgo časa skupaj.

Mislim, da bi se jaz odločila enako.
Vso srečo!

Hvala vsem za dobre zelje...in tudi vama, Branka, zelim vse najboljse cim dlje casa  :-*.  Tudi tebi, Nanook, hvala za vse informacije! Ce bi tole ujeli dve leti nazaj, bi se po vsej verjetnosti odlocila za terapijo. Te odlocitve niso lahke in ne vem, ce se odlocam prav, vsak dan malo podvomim, ampak glede na vse, upam, da bo to najboljsa pot. Sprememba hrane, dodatki in cim manj kemije, pa bomo videli.

Malenkost. Ce te se kaj zanima, kar vprasaj. Kakrsnekoli spremembe uvajaj postopoma. Ce ima obcutljivo prebavo, pa sploh. Shenzi s tem nima tezav, pa sem vseeno sla zelo pocasi na visje doze/nove dodatke.

Ni napacnih odlocitev pri raku. Kakorkoli se odlocis, bo prav. :) Drzite se in uzivajte kolikor se le da. :-*

Hvala vsem za podporo, nasvete in razumevanje! Shenzi pošiljamo polno slinkotov in ji želimo, da ostane vesela gubica še naprej :*

Shenzika je danes za vedno zaspančkala in se pridružila Tariju na mavrici. Od diagnoze je minilo 128 dni (T-celični limfom, ki se je začel na jetrih). Od tega so bili samo kakšni 4 dnevi slabi (ko se je rak vrnil), vsi ostali so bili super. Njen prvi protokol je bil CHOP, drugi pa Elspar (asparaginaza) in Lomustine (CCNU). Vse prenašala brez problemov. Ni nama žal, da sva se odločila za kemoterapijo, saj smo s tem pridobili 4 čudovite mesece.

Iskreno sožalje.  :'( :(
Čeprav veš, da bo prišel dan zdaj zdaj, ni zaradi tega nič manj hudo.
 hu:g Držita se.  :-*
Gubici pa cel kup  :-* :-* tja za mavrico.

Nan, žal mi je :'( >3
Vse prekratka so ta njihova leta.
Četudi veš od prvega dne, da ne bodo večno, je vedno prekratko. hu:g

Sožalje  :'(

Sožalje tudi od nas! :'( hu:g

Iskreno sožalje  :'(

Tako težko je, ko morajo oditi. Sožalje.

Moje sožalje :'(

Nuki, se tu - zal mi je!   :-*

Sožalje :(

Iskreno sožalje, Nanook :'( :-*

Nuki, tudi od mene iskreno sožalje. Naj bo Shenzi na oni strani mavrice prav tako lepo, kot ji je bilo na tej.
Breda s Shenzijino nekdanjo agility "sošolko" Vivi

Iskreno sožalje, Nanook :'(

Moje sožalje, Nanook. :(

Eh, ne glede na to, kako dolgo so z nami, prehitro oddidejo  :'( :'(

Sožalje  :(

 :'( Iskreno sožalje, Nanook  :'( Srečno na mavrici, gubica!  :-*

Ups, sem cisto pozabila napisati: hvala vsem. :-* In se opravicujem, ker pisem z zamudo.  :-[

Tudi mi smo danes izvedeli, da je bulica med prsti benignega izvora in nas cez par dni caka operacija. Zrastla je do velikosti lesnika, zdaj pa ne raste vec. Ima kdo izkusnje s tem?

Tujek, vraščene dlake, vnetje? Glej še interdigital cysts oz. interdigital furunculosis. Če je benigno, ni rak. :)
Mi tako velike nismo imeli, nam pa pomaga namakanje in umivanje tačk s Plivasept šamponom +  otroški puder, da ni vlažno.

Nuki, kakšen je naš izraz za ta interdigital cysts? Nekaj podobenega je imela moja psica, pa smo ji odprli, ščistili, dali na ant, je bilo bolje, pa se je potem pojavilo na drugi taci... pa spet jovo na novo. No, potem ji je pa na tej buli nastala še ena, ki se je pa dotikala tal in je bila stalno odprta. Takrat se je pa vet odločil za operacijo (pri skoraj 11tih letih). Od takrat je pa mir (sploh od kar dobiva sedaj Medrol)

Uh, a veš da ne vem. Interdigitalne ciste?