mojpes.net

V našem lokalnem glasilu sem brala o srečanju nekega našega občinskega svetnika v gozdu s tujim  psom, ki je renčal nanj in se mu renčeč približeval. Njegov odziv ob srečanju je bil, da je psa ogovarjal in ga gledal direktno v oči . Njegova trditev me je zmedla, saj sem bila  s strani kinologa poučena, da se tujega psa nikakor ne sme gledati direktno v oči, ker se počuti ogroženega, ogrožen pes pa lahko napade.
Prosim za vaša mnenja.

Če je tema že odprta me prosim brišite, sem iskala, pa nič našla.

Hm, jaz bi najbrž ravnala enako ? Če je pes napadalen brez očitnega razloga (kar običajno pomeni le strah), je po mojem še slabše če mu obrneš hrbet ali bežiš pred njim. Jaz bi se ravnala po občutku. Je pa to zanimiva tema. Ga poskusiš pomiriti ali se odstraniš in ga pustiš, da se nekdo drug sooči z njim?

Jst bi pa rekla, da razen če ni pes že toliko daleč, da manjka samo še kratek čas, preden se spravi nate, je najbolje, da ga ignoriraš. Ali počepneš in se delaš, da ga ne vidiš. Kakšnega posebnega stika pa jst ne bi vzpostavljala.

In pustiš psa samega v gozdu?

Dokler bi pes kazal kakšno agresivnost, zagotovo ne bi drezala vanj. Saj v takšnem položaju (počepnjen in ''na ignore'') lahko počakaš, dokler se pes ne sprosti.

Aha, ja. To je pa drugo.

Zelo zanimiva tema.  :)

Ravno predvčerajšnjim se mi je zgodilo nekaj podobnega, kot opisuješ, le da pes ni renčal name, ampak na mojega psa. Sedaj ne vem, če to ne paše v to temo, pa naj me Jana pobriše.  :)

Jaz sem v glavnem odreagirala tako, da ko je renčeči veliki pes napadel mojega na povodcu, ter ga spravil na tla (Bučko je bil čisto miren, kaj takega še nisem doživela) ter ga z zobmi držal za vrat, sem napadalnega psa (Brazilsko Filo) brcnila v gobec. Odreagiral je tako, da je takoj spustil Bučka in zbežal stran. Na srečo.

Da bi pa renčal in šel name, bi po moje enako odreagirala, samo ne vem, če bi mi uspelo... ???

Se mi je dvakrat zgodilo enako kot opisano v prvem postu, da sem psa, ki se je z "nečednimi nameni" približeval meni in moji psici,
fiksirala naravnost v oči in tudi zarjovela nanj...  ??? pa se je pesjan umaknil. Moram pa rečt, da tega nisem naredila zavestno in niti ne morem presoditi, če je to pomagalo pri preprečitvi napada, kaj pa vem... :o

Ja,  napadalnega psa lahko buljiš in ga s tem izzivaš. Vendar samo, če se ga ne bojiš toliko kot je za nohtom črnega in če si 100% da boš v napadalni pozi tudi zdržal, dokler se pes ne umakne. Če bi umaknil pogled prej, bi pes v trenutku napadel. Torej: za tiste, ki jim ni povsem jasno kako odreagirati toplo ODSVETUJEM. Po mojih izkušnjah se tak nastop sicer lepo obnese pri psih, ki spoštujejo avtoriteto, recimo pri rotvajlerjih (če ni lastnika zraven)  Vendar pozor - ti psi sicer spoštujejoi avtoriteto in če vidijo, da si psihično močnejši te ubogajo, a šibkost grdo kaznujejo. Se pa isti nastop slabo obnese pri nemških ovčarjih recimo.

Bolj varno: zmanjšaš hitrost , spremeniš smer v toliko, da ne greš proti psu naravnost ampak v loku in obvezno gledaš mimo psa. To zadnje je priporočljivo tudi takrat, kadar se tuj pes naprdne proti našemu psu in ne proti nam, paziti je treba, da tudi naš pes ne bulji v tujega ampak gleda stran - tu s pridom uporabiš vaje pozornosti, če jih imaš narejene). Lahko se tudi povsem ustaviš in "glumiš drvo", če je zraven naš pes, naj bi bil na sedi in naj bo pozoren na nas in ne na prihajajočega psa)

O ja, taksno srecanje z Rotijem sem dozivela na lastni kozi. Brala sem knjigo na neki jasi ob gozdu. Pa dobim cuden obcutek, da me nekdo opazuje, se obrnem, na vrhu travnika pa mogocen Roti. Meni je kar slabo ratalo. Najprej sem ga ignorirala a se je zacel priblizevati tko kot na tv, ko lovijo plen. Prav grozna poza in oci skoz na meni. No potem je pa zacel otresati z glavo, se dret in mi groziti. Pocasi je lezel proti meni. Takrat sem se vstala in naredila tak pogled  >:( sam probaj zverina pasja, sploh se te ne bojim. Ko sem naredila korak naprej se je malo umaknil in s spusceno glavo zacel kroziti okrog mene. Potem sem pa slisala klic in je sel. Seveda sem se spakirala in sla v isti smeri, ker me je zanimal lastnik. Sem si pa premislila kaj rect, ker so verjetno imeli sumljive posle, pa se vec jih je bilo, zato sem sla samo mimo, pes se je pa zaganjal v mene, ampak me ni ugriznil. Mimo sem sla kot da ga ne vidim. Ce ne bi bila nekje bogu za hrbtom bi se kaj rekla. Skratka tega ne bi zelela vec dozivet. Ko si ti plen  :-X

Aja, v takem primeru, ko psu pokažeš da si močnejši (psihično) se zelo lepo obnese en oster avtoritativen MIRUJ. Vseeno ali ja pes naučen na to povelje ali ne - tisti, ki delajo obrambo ga pogosto poznajo- povsem jasno mu bo, kaj hočeš od njega. (jaz sem si nekajkrat privoščila potem ko je pes obmiroval, sebi v užitek, še povelje sedi. In ko je ubogal, sem si ga dovolila celo pohvaliti. S poniževanjem v obliki povelja prostor pa vseeno raje nisem poskušala)

Vendar: če je v bližini lastnik, se bo pes počutil veliko bolj samozavestnega in zadeva ne bi delovala sploh. Takrat se je res bolje narediti malce ponižnega, obmirovati in počakati, da je pes varno privezan. + zelo pomembno je, da ne pridemo med lastnika in njegovega  popadljivega psa ali pa med psa in predmet, ki ga čuva (recimo avto)

Jaz za se z majhnimi tečnimi cucki konfrontiram (buljim v njega itd), večjim tečnežem, ki zares izgledajo nevarno se pa raje izognem, saj ponavadi nisem sama in me še najbolj skrbi, da bi ga zares preveč izzvala in nato ne bi znala dokončati situacije v svojo korist in bi lahko nastradala Missy ali otroci.
Torej po občutku, pač glede na to, kdo mi teži.

Recimo, da uporabis besedo miruj. Kaksno frekvenco glasu uporabis? Reces jo bolj pocasi in globoko, skoraj grozilno? Al pa bolj hitro odrezano, skoraj veselo? Ali je cisto vseeno?

V mojem primeru, ko sem zapustila prizorisce in se oddaljila dovolj, sem se vsedla na en hlod in se tresla kot siba  :P. Sem rabila malo casa, da sem prisla k sebi.

Kar odločno, moon.

Strmenje je lahko skrajno dvorezni meč, če prav vem, šteje buljenje v pasjem svetu za zelo nevljudno in že izzivalsko.
Če je pes res agresiven, ti verjetno skorajda nič ne pomaga. Če samo čuva ali te preizkuša, bi znali delovati t.i. Calming Signals. Priporočam branje ali ogled videa.

OK, ko smo že pri tej temi: a ima kdo z vami izkušnje s srečanji med vašim psom in lovskimi psi med pogonom? Bliža se obdobje, ko jih bom po vsej verjetnosti ponovno srečala in po pravici povedano ne vem, če v njihovem primeru veljajo enaka pravila kot pri ostalih. Malce dvomim, ker mi je zelo zanimivo in poučno dejstvo, da se jih moja psica (tudi ona neuradni lovec) boji - že njihovo bevskanje med pogonom ji ni prijetno, ko sva pa enega od njih srečali, se je (hvalabogu) čisto vkopala na mestu, kar je glede na njen pogumen in bojevit karakter izredno nenavadno  :o

Kadar lovski psi ne gonijo, se do njih vedejo povsem enako kot do drugih psov. Kadar gonijo, se jim pa izognejo, tudi na njihov plen ne trzajo (tiste, ki jih divjad sploh zanima). Si razlagam da nekako v stilu: tisti zajec je last tistega krdela, mi se nimamo kaj vmešavat, če ne bo štala.

Lanabela hvala, ampak me zanima predvsem to, če obstaja možnost, da med samim pogonom lovski pes, ki sreča mojega psa, lahko slednjega ali pa mene zamenja za plen in se torej temu primerno obnaša  :-[ ? Ali naj bi načeloma lovski pes tudi med lovom ločil drugega psa od plena?
Mogoče neumno vprašanje, me pa res zanima malo bolj spoznati še to plat - sem že vprašala naključno srečanega lovca, ampak njegov neodgovor mi ni pomagal čisto nič (v bistvu mi je svetoval, da naj se poberem od tam, pa da bo vse ok, ampak moja radovednost s tem seveda ni potešena, pa še pritisk mi je rahlo dvignil - no, na koncu sem se res pobrala, ker so šibre lepo sikale okrog nas).

Kaj pa bi naredila z nemškim ovčarjem, ki bi se ti oklenil okoli stegna in "nakazoval" v tvojo nogo, ob poveljih "mir!" in stresanju z nogo pa bi samo vedno bolj grozeče renčal, na pozive svojega lastnika pa bi se povsem požvižgal??
Pa pustimo psihoanalize, teorije psihične nadvlade itd. Samo, kaj bi naredila?

Kaj  naredim? Če je lastnik zraven, ni problema. Vendar lastnika skoraj nikoli ni zraven. potem je pa odvisno od psa. Če je normalen , zadošča zelo oster pusti, pri čemer je treba biti pri miru. Če je podivjan, potem pa se ga otreseš kakor veš in znaš. Meni se je silno dobro obnesla pumpa za kolo  po gobcu (pri čemer je bila pumpa uničena). V enem primeru, ko pes ni odnehal, pa dve granitni kocki v glavo. Pač kar imaš pri roki.

Nemški ovčar je precej velik pes in me zanima, kako stresaš nogo, ko je priklopljen nate? Poleg tega moraš zato, da se ti priklopi, nogo držat stran od telesa. Torej - nogo potegneš k telesu. Preizkušeno deluje. Ko imaš telo enkrat v taki poziciji (noge skupaj in rahlo sklonjen, samo ne se preveč nad psa nagibat), pes nima več dostopa do tvoje noge oziroma mu je neugodno in popusti. Ko popusti, pa uporabiš vse ostalo, kar ste/so pisali prej. Če pes nadaljuje skoke nate (pravim, NO se mi zdi precej velik in jst imam v takem primeru izkušnje bolj z "objemanjem" celega telesa) in nimaš pri roki ničesar, kar je napisala lanabela, pa pomaga dvig kolena in sunek v prsi.

A vi to pišete o naskakovanju ali o grizenju?
Drugače pa: meni se je največkrat dogodilo, da se mi je zakadil v nogo, ko sem bila na kolesu. V tem primeru se je obneslo skočiti s kolesa in ga postaviti med psa in mene.

če obstaja možnost, da med samim pogonom lovski pes, ki sreča mojega psa, lahko slednjega ali pa mene zamenja za plen in se torej temu primerno obnaša  ? Ali naj bi načeloma lovski pes tudi med lovom ločil drugega psa od plena?

Jaz mislim da ne, ker imajo le toliko izpitov/vadbe za sabo ti psi, da razločijo vonjave, ki jih pušča divjad od vonjav drugih psov/ljudi. Saj pa imajo tudi drugi lovci pse zraven in po tej logiki bi se vsi polovili med sabo.   ;D
Tudi nikoli naša (oz. od bodočega tasta-lovca, če smo natančni ;D)  psica ne preganja nobenega psa/človeka...
Pa tudi drugače so lovski psi zelo pametni, po mojih izkušnjah vsi zelo dobrodušni, dobro vzgojeni in neagresivni.

Se je pa res dobro tiste dni, ko veš, da je lov, držat čimbolj stran od gozda, da te slučajno kaj ne zadane.  :D

Ko gre zares, ne razmišljaš o frekvenci, ti ton kar sam prileti. Jaz sem ga potegnila nekje "iz pete", ko je bila Župa napadena. Šetali sva po eni gozdni poti in izza ovinka prileti spuščena psica, za njo pa lastnik in še en moški, ki pa je imel svojega psa privezanega. Z Župo se ustaviva, jo dam na poleg in čakava. Lastnik se panično prime za glavo, joj, zdaj bo štala! Hiti proti svoji psici (ki se je ustavila par metrov pred nama) in me vpraša, če imam kakšno palico pri roki. Seveda, da je ni bilo (in to v gozdu, hehe...). Stala sem pri miru, Župa čisto ob moji nogi, psica pa v napad. In v tisti sekundi ne razmišljaš kaj boš rekel, ali kako boš rekel, se samo zadereš MIR. In je palilo. Psica je okamenela in počakala lastnika.
Verjetno ne rabim posebej povedat, da je Župa nadaljevala pot cela vesela, kot da se ni nič zgodilo. Ne vem od kod imam jaz tako veselo psico. ::)

moksa,boljše je da se gozdovom trenutno izogibaš,pa ne zaradi lovskih psov,temveč prvenstveno zaradi tega ker spet velja kontumac.So začeli z jesensko akcijo polaganja vab za lisice.
LP Tjaša

kolikor je meni znano, morajo prej dat obvestilo kje se bo izvajal pogon.
Pa v končni fazi , saj jih moraš ja slišat :), kakšen pogon pa je to kjer ne gonijo glasno ;D
Takrat se izogibaš tistega teritorija. Če se pa slučajno zgodi da kje v drugi paraleli srečaš enega zalutanega goniča, te pa le ta ( če je fer in skver naredil PNZ/ beri če mu ga niso šenkali/) ne bi smel niti šliviti.

Se je pa meni zgodilo da sem srečala ... enega hanoveranca( pri tistih dobro izučenih nisem nikoli 100% kaj mu muti po glavi). In ko sva tako ene tri minute bulila en v drugega, sem mu rekla ala išči lisico , pa je majster samo glavo nazaj na tla spustil in nadaljeval.

Sem nekje vmes prebrala , en komentar, če bi ga kar v gozdu pustila. In odgovor- lovski pes ,če ga že srečaš v gozdu med delom, se ne pipa!!! Ker ta isti pes tudi, če zaluta se vrne po svoji sledi tja kjer je začel- tam ga ponavadi čaka njegov gospodar.
Če se pa res zgodi da je izgubljen se pa ponavadi tako tudi obnaša- izgubljeno. ;)

Veliko večja verjetnost je, da tebe ali tvojega psa  zamenja za plen lovec, kot pa njegov pes. Zdi se mi pa, da imajo moje psice čisto prav, da se gonečim psom izognejo (oz. se vljudno ustavijo in jih spustijo mimo). Ker bi dejansko znali braniti plen pred tekmeci.
Nekje sem brala, da bi naj bilo območje pogona označeno itd. No mogoče to velja za večje pogone. Tisti manjši, v katerih sodeluje nekaj lovcev s psi pa niso nikjer objavljeni in ni nič označeno. Pa v dejansko še nisem imela problemov, čeprav smo se že večkrat srečali.

Kar pa se tiče vprašanja ali bi tujega psa pustila samega v gozdu. Odvisno. Če bi bil viseti zgubljen, potem vsekakor ne. Če bi pa točno vedel kam gre in kaj dela, bi ga pustila pri miru in se brigala za svoja posla. Če bi bil pa popadljiv, bi ga pustila pri miru in ga prijavila. pa naj ga lovijo tisti, ki so za to plačani.

Mogoče je to pravilo, nisem pa še nikoli opazila kakršnihkoli oznak ali obvestil, pa sem posebej to zimo imela veliko srečanj z lovci. Štos je v temu, da na mojem koncu ne lovijo samo v gozdu, ampak tudi na travnikih in po markiranih poteh. Tudi prav, ampak malo manj prav je, da so te poti namenjene predvsem pohodnikom (markacije niso tam kar tako, sploh pa niso namenjene lovcem) in res ni prijetno, ko slisiš žvižganje šiber. 

Seveda je pogon glasen in do neke mere se da lovcem in psom tudi izogniti, ni pa to vedno mogoče, ker se mi je že zgodilo, da ob štartu pohoda s psico ni bilo nikogar, k avtomobilu pa sva se vračali med pokanjem in vedno bližjem pasjim laježem. Z lovskim psom sva se iz oči v oči srečali samo enkrat : on je obstal in fiksiral njo in se nato začel počasi približevati. Moja Mora, ki je sicer dokaj bojevita beštja, se ni premaknila stran od mojih nog in je bila tiho kot bubica - pes se je po mojem dvakratnem besnim krikom STRAN ! počasi pobral v gozd in tu se je zadeva končala. Nimam pa pojma, kako bi bilo, če bi jih bilo več na kupu, pa me niti ne mika, da bi okusila to v živo, hehe... Lahko računam le na res dober trening, ki naj bi ga bili dali skozi, to je pa tudi vse.

lunca: hvala za obvestilo, tudi z vabami sem lani že imela srečanje bližnje vrste :) Tiste "obloge" sicer ni bilo več okoli cepiva, ostala je pa nepoškodovane kapsula z napisom "live rabies vaccine", tako da me je kar odbilo za kakšen meter daleč ;)

Jaz NO same še v jajca brcam, se je še najboljše obneslo do sedaj  :P

Vsaka ti čast. Meni to ne bi uspelo niti pod razno (če izpustimo dejstvo, da  se mi zdi brcanje psov skrajno neprimerna oblika obrambe, iz več razlogov). Namreč: še nikoli se mi ni zgodilo, da bi me napadel pes z jajci naprej. Večinoma napadajo tako, da imajo na dosegu noge zobe, rit z jajci je pa nekje daleč zadaj na varnem. Doslej se mi še ni zgodilo, da bi imela kakršen koli vzrok (razen moje lastne žlehtnobe recimo) brcniti psa, ki ima jajca na dosegu moje noge.
Še prav posebej in sploh mi  pa ni jasno, zakaj govorimo ravno o NO, ki so med najbolj skuliranimi in pametnimi psi - z njimi se je mogoče vse zmeniti na lep način. (vsi reveži, ki visijo po ketnah in imajo ušesa pokonci niso NO)

 ;D

O NO zato, ker je Nikomah vprasal za NO.

Kot najboljše se je brcanje v jajca obneslo, ko sta dva NO napadla mojega psa, ki se ni zmogel sam ubranit. In ja, meni se je zdelo presneto primerno in nimam slabe vesti.

Samo primer povem, ko sem bila obkrožena s tropom 10-15 divjih psov. Zgodilo se je pred leti v Indiji, psi so bili divji (nelastniški) vozila sem moped, ki ni premogel 40km nad uro, in bila je tema, okoli 23 ponoči. Psi so laufali za manoj, najprej sem jih  poskušala preteči, a so bili hitrejši. Ustaviti sem se  morala, da se z njimi malo pogovorim. (Drugače bi me oni z motorja sneli). Ker se je to zgodlilo pred mongimi leti in se še nismo množićno posluževali pozitivne komunikacije, sem se tako na licu mesta odločila, da vzamem prvi kamen v roko in ga imam nanišanjenega na prvega psa, ki bo zalajal ( po mojem je to vodja krdela). In tako smo se šli, jaz (ok 50kg) proti celemu krdelu potepuških psov! Celih 15min je trajalo preprečivenje, kdo bo zmagal. Vedno ko je kod zalajal, sem imela kamen uperjen vanj. (seveda mi na kraj pameti ni prišlo, da bi kamen izpustila). Po cca.15 min so se psi razpusili. Ni bilo prijetno, sam proti tropu potešuških psov! Ampak, kansneje, so mi nekateri ljudje rekli, da bi bilo isto, z manj energije, če bi imela par keksov v žepu. Takrat se mi je posvetilo! Pred 20-timi leti.