mojpes.net

Pozdravljeni,,

Imam psa mesancka med kokerspanljelom in fflet coated retrieverjom. Star je 10 let. Do sedaj se nisem prevec ukvarjal z njim (puberteta, odrascanje) zdaj pri 22 letih me je pa prijelo da bi ga malo vzgojil. Sedi, prostor, tacko, in da bi me ubogal na sprehodih. Oceta zelo uboga in se ga tudi boji, jaz pa lahko karkoli nardim pa se me nic ne boji. Mislite da je kaksna moznost da bi ga zdresiral in postal njegov gospodar ali ne?

Hvala, pa lp,

David

[spremenjen naslov; Jana]

Pozdravljen. :)

Rada bi ti pomagala, ampak me je nekaj v tvojem pisanju zmotilo do te mere, da nisem prepričana, kje naj začnem.  :-\

Lahko da boš na tem forumu naletel tudi na koga, ki misli drugače, ampak meni se zdi pasja ubogljivost iz strahu kratkomalo odurna in si nikoli ne bi želela psa obvladovati na tak način. Odnos med gospodarjem in psom dojemam kot zaupanje in prijateljstvo, kakšen bo ta odnos pa je odvisno predvsem od značaja in odločitve lastnika. Vsak kolikor toliko normalen pes želi ustreči gospodarju, zato ustrahovanje res ni potrebno, pa tudi ubogljivost je bolj zanesljiva, če ti pes zaupa. Je pa veliko dela s tem, da psu dopoveš, kaj hočeš in da to tudi razume. Tesnejše kot je medsebojno razumevanje in prijateljstvo, bolj zanesljivo je pes ubogljiv. Glede na to, da je tvoj pes pravzaprav že starček, bi bilo fino, če si do njega prizanesljiv. Če ima še veliko energije, se bi ga seveda dalo tudi kaj naučiti. Predvsem prebiraj literaturo o ravnanju s psi, se čimveč druži, igraj in crkljaj s svojim psom in se ga nauči imeti rad. 

DDavidd, mislim da bo najbolje za tvojega psa-kot je lepo povedala Marjetka, da je že starček, da ga crkljaš, si zelo prizanesljiv z njim in ga ne matraš z učenjem, ampak se z njim igraš, ter ga razvajaš z različnimi "lahkimi" igricami in priboljški. Je pa tudi meni hudo, ko preberem, da se boji tvojega očeta, ampak mislim, da si s tem hotel povedati le to, da ga uboga, pa si pač uporabil besedo "boji". No, vsaj upam. Tudi to razumem, da si bil v takšnih letih in si malo zanemarjal psa (zanemarjal-s tem sem hotela povedati, da se nisi tako ukvarjal z njim) in bi sedaj rad nadoknadil zamujen čas. Zato pa: pojdita na sprehode, vzemi s seboj kakšno žogo, ali drugo igračo, ter se igrajta. Opazuj ga, kdaj bo utrujen in takrat prekinita igro, ter ga malo pocrkljaj. Ukvarjaj se z njim. Imej ga predvsem rad. To bo sam začutil in ti seveda tudi vračal. Želim ti še veliko lepih trenutkov s svojim psičkom! Lep pozdrav!  :)

Oj,

hvala za odgovore...no glede na to da je star je, malo ga matra revma na zadnji nogi ampak samo kadar je mrzlo. Drugace je pa se izredno zivahen in ce ne bi mel malo sivih dlak bi clovek rekel da je star cca 3-4 leta:) zelo rad nagaja odnasa stvari,...rad bi ga naucil to, da greva na sprehod in ga lahko spustim, kajti meni takoj uide se posebej ce vidi kaksnega psa ali macko...in ko ga klicem se ne zmeni zame. Kdo ve kako to nauciti?

Malenkost. ;)  :)

Če bi bila jaz ti, bi delala zlasti na temu, da izboljšam prijateljstvo ter se psu prikupim z igro in crkljanjem (mimogrede, kako mu je pa ime? :o ). Potem bi se oborožila s flexijem in priboljški ter teden za tednom potrpežljivo vadila odpoklic na vrvici. Ko bi to 100-odstotno obvladal, bi prešla na treniranje odpoklica brez vrvice in sicer na vrtu ali osamljenih lokacijah, kjer ni motečih dejavnikov. Ko bi dobila občutek, da je dojel, da se mu na klic vselej splača priteči bi vadbo postopoma razširila še na srečanja s psi. Pri učenju moraš paziti, da psa ne zamoriš. Glede na to da je star, se ti zna zgoditi, da bo hitro utrujen in naveličan. To je treba upoštevati in takrat prekiniti s treningom. Ukrepaj tako, da vselej pohvališ in s priboljškom nagradiš želeno reakcijo ter ignoriraš spodrsljaje. Jaz svojemu zraven vedno rečem še "ne, ne, ne..." se obrnem stran, potem pa poskusim znova. Oštevanje ne pripomore k rezultatu. Najboljše je, da se učenje vsakič konča s čim pozitivnim, na primer z igro. Tako ga bo povezoval s prijetnim, pa še vse skupaj ga bo bolj zanimalo in pritegnilo.  ;)

DDavidd važna je le volja. Že, ko se bosta igrala, ga boš sproti učil, ko sploh ne boš vedel. Veseli me, da si se spomnil na svojega pesjana!  :P
Mislim, da ti je dala Marjetka krasna navodila in sedaj se jih le drži.
Naša bo tudi junija stara 9 let in se še zmeraj dobro uči. Nazadnje sem jo naučila mrtva in preval. Mogoče se ga bo dalo še hitreje naučiti, saj je bolj poslušen, ker se mu ne bi dalo divjati.

Ali imaš kakšno sliko, me prav zanima kakšen kosmatinko je, ko je ˝zmešan˝ s flatom?  ;D

David, če je le možno, se vključi v kakšno kinološko društvo, da bosta delala med drugimi psi, saj je tudi prisotnost psov menda problem - pri odpoklicu kot si navajal. V kD boš tudi izvedel kaj več o pravi relaciji vodnik - pes, kar je potrebna in prava podlaga za kakršnokoli vzgojo in šolanje. Je pa res, da ne vem, v katerem društvu te bodo vzeli - že pri precej mlajših psih sem slišala, da jih preprosto "odpikajo" z izgovorom, češ da je pes prestar.
Imaš pa še eno oteževalno okoliščino - če se s psom nikoli do sedaj nisi pretirano ukvarjal, pričakuj, da te čaka veliko vztrajnega dela. ki pa naj - tako kot pravijo moje predhodnice - ne gradi na ustahovanju, v najboljšem primeru boš namreč skasiral vsaj nekaj šivov.

lp, Katarina

Dosti lastnikov psov menijo da se starega psa neda več nič naučiti - čisto narobe! Ponavadi so ravno starejši psi bolj primerni za šolanje, ker so že bolj umirjeni. (kot primer: če imamo mladega dobermanna se res mučimo pri šolanju, in šele ko je okoli 4-5 let star se počasi začne vsaj toliko umirit da se da lepo delat z njim). Nočem s tem povedati, da moramo s šolanjem psa začeti šele ko je strejši - mlajši kot je boljše je, ampak tudi stare pse se da šolati in to brez problema. Seveda se mora malo bolj paziti na morebitne zdravstvene probleme (npr. če ima probleme s kolki, da se ne vadi non-stop sedi ali skok preko ovire,...). Drugače je način šolanja isti kot pri mladičku. Čim je dovolj pohvale in motivacije bo kuža hitro pogruntal za kaj se gre! Pomembno je tudi da kuža tudi v starosti dela z "možgani". To ga drži mladega čustveno in z dodatnim gibanjem treniramo mišice in to je tudi zelo dobro za našega starejšega psa!

DDavidd, želim veliko veselja s šolanjem - kmalu boš videl kakšno zadovoljstvo je se ukvarjat s psom!

ja glede tega da bi te ubogal ko greš z njim na sprehod.........tako mot je rekla marjetka je najboljše da ga pač počasi navajaš na to da ne leti za vsako mačko...........in ko ne bo letel za njo........poskušaj ga pač nekako ustaviti.....ampak ne na silo........poskušaj njegovo pozornost usmeriti drugam.........in ko ne bo letel za maško ali čem drugim ga pohvali, mu ponudi kakšen priboljšek, tako kot je rekla marjetka...............aja pa še to..........kako to da se tvojega očeta boji............mislim da morata pes in njegov lastnik imeti ljubeč odnos.......poln zaupanja.......... ;) ;) ;) ;) ;)............sicer pa če je živahen je to zelo lepo................. ;)

10 let starega psa lahko naučiš vsega, karkoli se ti ravno zazdi - če znaš seveda. Celo če pes prej ne bi znal nič. Pes te bo ubogal, če si boš znal pridobiti njegovo zaupanje in spoštovanje.  Tega pa s silo ne pridobiš.  Ena izmed mojih psic se je pred kratim odločila, da je moj sin pri 23 letih dovolj velik, da se ga splača ubogati. Njemu ni bilo treba s prstom migniti, en dan prej se je psica še norčevala iz njega, naslednji dan je pa naredila vse kar je hotel. V parih mesecih se mu je zadeva tazdela zanimiva, psico je naučil tako za zabavo cel kup stvari, celo kliker se je naučil uporabljati, pa ga prej psi sploh niso zanimali, čeprav je živel z njimi.

se strinjam.nič ni potrebno delati na silo.pa saj se tidi počasi daleč pride. zavedati se moraš, da to več ni mladiček, ampak to ne pomeni, da ga ne moreš več nič naučiti. počasi ga poskušaj navajati na sedi, počakaj, k nogi in še na druge ukaze. in vedno ko bo nekaj naredil prav mu pač daj kakšen posladek, ga pohvali in pes bo razumel, da je to naredil prav in tako naprej. ;) ;) ;) ;) ;)

Se strinjam, da se da starega psa marsičesa naučit. Sama sem svojo dalmatinko peljala v šolo šele pri njenih sedmih oz. osmih letih (pred dvema letoma) in sva se naučili vse za izpit B-BH. Učili sva se lepo na hrano, ker igrača ni bila zanimiva. Ko sva aktivno trenirali mi je uspelo celo to, da me je gledala v oči- kar je bila v naši skupini tečajnikov prava redkost.
Poleg tega sem bila tudi na sprehodih veliko bolj prepričana vanjo in sem vedela, da bo prišla, če jo pokličem k sebi  - neglede na situacijo.
Se pa strinjam s tistimi, ki ste napisali, da je zelo pomembna pohvala in priboljšek. Mogoče je pri naši zato vžgalo, ker je nora na hrano  ;D
Od takrat, ko sva hodili na tečaj, tudi druge člane družine uboga veliko bolje.

Lp,
Tina

 ;D ;D ;D ;D ;D lepo da zdaj uboga..... ;)

Tudi jaz vzgajam 5 let starega psa in se v enem letu kar pozna, čeprav so mi vsi govorili, da to ne bo šlo. Celo v šoli so me zavrnili. Sedaj hodiva v tečaj za azilaše in počasi pridobivam na avtoriteti. Veliko dela je treba vložiti ampak se da.

lejca, sem prepričana, da bo uspelo. Držimo pesti!

barbyka, saj je tudi prej ubogala - kadar je mislila, da bo kaj iztržila iz tega (je le dalmatinka). Zdaj pa uboga ves čas oz. skoraj ves čas  ;)

Lp,
Tina

ja tudi jaz držim pesti..... ;) ;) ;) ;) ;)








aha..... okej.....lepo da uboga..... ;) ;) ;) ;) ;)

Rada bi posvojila 8let staro psičko pasme pudelj (neki mix). Zelo bi bila vesela kakšnega nasveta. Prej sem že imela psa rotweilerja, pa je bil samček, o samiškah pa (še) ne vem veliko.

Hvala!

Čisto odvisno kakšna je psička, prav veliko je ne boš mogla spremeniti. Njen pravi karakter se bo pokazal šele po kakšnem mesecu bivanja. Ko bo prišla k tebi ji moraš že od začetka postaviti meje in biti dosledna z njo.
Kaj več je pa težko povedati, ker nisi nič napisala za kakšno psičko gre, kakšni so razlogi, da gre v novi dom.
Odvisno je, kako so jo prej vzgajali, kakšne slabe izkušnje ima, kakšno je njeno zdravstveno stanje...
Malo bolj razloži situacijo, če je sterilizirana, koliko je aktivna itd., pa se bo lažje našlo kakšen nasvet.

Lp, Lea

Kolikokrat na dan naj bi odraslega psa peljal ven na sprehod oz. potrebo? Ali je dovolj 2x (zjutraj ter pozno popoldan)?

Ne, vsaj trikrat bo treba, če ne štirikrat. Nekateri strokovnjaki pravijo, da med posameznimi izhodi ne bi smelo biti več kot šest ur. Seveda je to težko izvedljivo, če si v službi. Psa je treba ven peljati zjutraj pred službo/šolo, takoj po službi/šoli, ko prideš domov in še vsaj enkrat zvečer, preden greš spat.

Manj kot trikrat vsekakor ne bo šlo, če ne želiš, da bi kuža opravil potrebo v hiši ali zbolel na ledvicah.

lp

Tudi jaz bi nujno rabila nasvet na to temo (dokler ne pričneva s šolo). Moja 4 letna Aja je pred dobrim mesecem prišla iz zavetišča. Vse je bilo v redu (3 krat dnevno sprehod in lulanje, kakanje zjutraj in zvečer, obrok zjutraj, zvečer še nekaj briketov), dokler se ni pričelo novoletno pokanje. Tega se Aja močno boji, ampak ne panično, se pa hoče nujno takoj vrniti domov. Med prazniki se je 2 x dogodilo, da je zunaj opravila potrebo samo zjutraj, popoldne in zvečer pa ne, zato se je 2 x polulala in pokakala kar v stanovanju. Zdaj, ko je pokanje že skoraj prenehalo, pa popoldne in zvečer noče več ven. Zjutraj gre na sprehod z veseljem in tudi lepo uboga. Popoldne jo vodi ven 17 letna hčerka in se Aja noče niti sprehoditi, kaj šele, da bi opravila potrebo. Zvečer jo peljem jaz in noče niti skozi vrata, upira se na vso moč, drsa po tleh, skuša se izmuzniti iz oprsnice, odvrača pogled. To se nadaljuje tudi zunaj, po tem, ko jo zvlečem ali celo odnesem ven. Na vso moč vleče proti domu, ne reagira na nič, noče niti priboljška, ne uboga, samo domov, domov, seveda ne opravi potrebe. Zgodilo se mi je, da mi je 2 x ušla (se dobesedno ritensko izvlekla iz oprsnice) in jo takoj ucvrla domov (jaz pa za njo). Pred vrati me je počakala in me bila takooo vesela. Seveda sem jo pohvalila, kaj pa drugega (sicer se bo še mene bala). Moram pa povedati, da ko dirka (sama) domov ne gre za paniko, kajti vzame si čas, da tudi kaj povoha med potjo in teče lahkotno z dvignjenim repom in ušesi. Če pa je na vrvici, uspe s svojimi 13 kilami tako vleči, da mene že pošteno boli križ, ko vlečem nazaj. Sumim, da ne gre toliko za strah, temveč da že uveljavlja svojo voljo in to je nujno potrebno preprečiti.

Včeraj zvečer sva zunaj merili moči dobro uro (22.30-23.30). Jaz sem bila že čisto izčrpana. Aja mi sicer ni uspela pobegniti, ni pa opravila potrebe, čeprav jo je nazadnje ob 6.00 zjutraj! Potem sva šli domov, dala sem ji ležišče in vodo v stranišče, da mi ne bi spet lulala in kakala v dnevni sobi. Z veseljem je šla spat v stranišče in ni nič razgrajala, spala je zjutraj do 6.00, ko so najprej pričele mjavkati mačke, nato šele je pričela cviliti. Ponoči se ni niti polulala niti pokakala. Zjutraj je potem mirno počakala, da so najprej pojedle mačke, nato še sama in šele okoli 6.30 sva šli ven. Na sprehodu je bila super pridna, poleg je šla brez povelja, lulala, kakala in v zadnji tretjini sprehoda že hotela pospeševati domov. Jutranji sprehod je vedno enak krog približno 40 minut.

Zdaj me seveda skrbi naslednje: kako vzpostaviti red in kakšne bodo posledice 24 urnega zadrževanja lulanja?
Hvala za vaše mnenje.

Moj Bucko se tudi boji petard in če pokajo noče ven, vendar ga kar prisilim, nakaj časa se upira in vleče proti domu, potem pa vidi, da nič ne more in odneha. Seveda ga ne peljem ven takrat ko najbolj pokajo.
Najprej bi ti svetovala, da jo daš na ovratnico, ker ne bo mogla tako intenzivno vleči. Jaz osebno sem proti oprsnicam, ker dajo psu ogromno moč. Pri ovratnici je treba paziti, da je dovolj tesno nameščena (tako,da gre notri samo en prst in nič več), da se psička ne bo izmunila iz nje. Poiskusita iti tako na sprehod, s sabo imej priboljške in jo zelo pohvali, če bo nehala vleči proti domu. Če pa je nikakor ne boš mogla pripraviti, da se vsaj polula, potem je pa še rešitev, da jo daš v avto in gresta na sprehod nekam drugam. Tam se verjetno ne bo upirala. Ampak moraš biti tudi ti trmasta, ne obupaj prehitro.

So si pa res različni tile pesjani. Tudi jaz sem enkrat začasno prevzela v oskrbo psičko, ki je sicer vseskozi živela v stanovanju, a glej ga zlomka - niti malo se ni bala pokanja. Edino kar smo morali paziti je bilo, da ni petard aportirala, ker se ji je zdelo, da bi to nujno morala narediti ; )

Res so zanimivi. Doma imam dva psa in eden petarde čisto ignorira, drugi pa se trese doma in je čisto iz sebe, ko kaj poka.

Lejca, hvala, za dobre nasvete, ki so učinkovali. Včeraj pozno zvečer sem Ajo naložila v avto in jo odpeljala v Tivoli. Brez problemov je obilno lulala in kakala, pa še sprehodili sva se malo. Danes bova to ponovili!

Ni za kaj  ;), drugače pa super za vaju.