mojpes.net

Predvsem me zanimajo razlike, podkrepljene s primeri, ki niso čisto banalni. Agresijo iz strahu se lahko izloči.
Kdaj je pes dominanten, kdaj je pes agresiven?

Živjo,
sama imam s tema dvema tipoma obnašanj kar nekaj izkušenj. Moj starejši samec je namreč "napredoval" iz dominantnega samca v agresivenga samca.

Sama razumem razliko v tem, da se dominanten pes najprej poizkuša zrangirati (govorica telesa značilna za rangiranje ob srečanju z novim psom), agresiven pes pa napade brez razloga in opozorila, še preden pride do take telesne govorice.

Dunja, meni ni še čisto jasno. No bom začela na konkretnem primeru; na Brinu.
Dominanten samec do ljudi, pri psih se pes pomanjša za pol metra, hodi počasi in previdno. Ko se približa psu se vzdigne za 1 m ;)
Bi usekal če bi se počutil ogroženega. Zdi se mi, da se pri njemu agresija in dominanca prepletata.
Vseeno, če bi bil pes do ostalih psov dominanten, recimo ne bi pustil, da pijejo iz njegove sklede (banalen primer), čuval bi svoj teritorij, ampak on ga ne.
Po drugi strani, če bi bil pes agresiven, bi napadel tudi psice, ki pa jih ne.
Če pa še malo bolje pomislim. Ko sta se dobila Brin in sosedov rotvajler, se je Brin na vsak način hotel z njim igrat. Ko je ugotovil, da iz igre ne bo nič, je psa narahlo uščipnil v rit in zbežal stran, v stilu:" teci za mano, prosim!" In ko je ugotovil, da Rot ne bo tekel za njim se je razjezil. Agresija ali dominanca?

Andi!

S telim delom se ne strinjam

Vseeno gre lahko za agresijo, pa psice pusti na miru ... pes, ki napade psico (iz ljubega miru) je psihicno bolan, ce mene vprasas!
Mislim, da je mozno, ni pa nujno!

Je pa tole zanimivo vprasanje! Tudi mene zanima!

Ne, he he, se ne strinjam. Pes je agresiven do vseh psov, ne glede na spol. Odvisno seveda od kje je agresijo staknil. Mi pa ni jasno kako pes že nadaleč zavoha ali je približajoč se pes, pes ali psica?

No sej linch, si imela priložnost spoznati Brina in to na domačem dvorišču. Se ti je zdel dominanten? Itak, da je norček, ker bi se takooo rad špilal ampak v tem primeru bi rekla, da ni bil niti agresiven niti dominanten, le navihan ;D

Pes naj bi na dalec zavohal psico ... ampak, ce je "v sunku" ne vem ce kaj voha!!! Moje mnenje! :-\

Ne vem, no, poznam psa, ki je agresiven (vsaj meni se zdi, da gre za agresijo ... glede na tale pogovor mi ni cisto jasno), pa pusti psicke na miru, ampak mora prej prevohati kako in kaj ... pa ne cisto na blizu ... da dojame je v redu, da gre za punco. Ce bi se s psicko srecal na hitro, na primer bi priletel do nje, bi jo definitivno zbil!

Meni se je Brincek zdel le ogromen navihancek! ;)

Res je, da ga je Lina cudno gledala (razigranga divjaka ;) ), ampak ce gre za omejen prostor in nima kam bezat in psa izzivat, potem se dela cist bogo! ;) Ce bomo sli drugic na kako polje, bo sigurno vse OK!

Hehe, kaj pa pes, ki je agresiven do psov, psic in mladicev, kastrirane samce pa obozuje?  ;D ;D ;D

Hmm, res zanimivo vprašanje.
Jaz bi rekla, da je dominanten tisti pes, ki v srečanju z drugimi psmi takoj pokaže, da je on šef. To naredi z držo telesa in po možnosti skuša dati taco na drugega psa ali mu kako drugače pokazati, da je šef. V glavnem, drugemu psu, da priložnost da se mu z telesno govorico podredi. Agresiven pes pa kar napade in skuša drugega psa ugrizniti brez opozorila. Ali pa še huje, celo če se mu ta podredi (npr. vrže na hrbet itd.), ga vseeno napade, ali pa četudi je drug pes psica jo vseeno napade. Je pa res, da je vsak agresiven pes tudi dominanten, po mojem mnenju.
Me pa zanima, kaj se zgodi, če se srečata dva dominantna psa in se noben že po prvih telesnih govoricah ne podredi. Verjetno potem sledi pretep, zanima pa me, če se v takem primeru dominantnost spremeni v agresivnost? In kako se takšen pretep dveh dominantnih psov razlikuje od pretepa zaradi agresivnosti? Če je kakšna razlika oz. če ne sprašujem bedarij...

He he Nuki ;D

Kaj pa če bi povezali recimo dominanco z ljudmi. Je možno, da je pes do ljudi dominanten (nikoli agresiven!!!), do psov pa ni dominanten, ampak agresiven?

LP!
Upam, da me ne boš, Dunja, za ušesa, ker bom povedala svoje osebne izkušnje in s tem demantirala tvojo izjavo!


Moje izkušnje na NO, TT, in mastinih so drugačne. Če lastnik zelo dobro pozna in pred nevarno situacio dobro opazuje svojega psa, potem bo videl drobne, ampak res drobne znake, ki jih bo pes nakazal pred "agresivnim" napadom. Andi bi rada podkrepitev: Dala bom primer ob srečanju z našo forumašico Bino. Srečali smo se v Mb na razstavi. Zoya je bila vesela vsakega pasjega obiska a ne prenese ene stvari. Po moji vodi ali hrani ne bo nihče šnjofal. Ker smo pričakovali "agresivno" reakcijo samo jo tudi uspeli zaustaviti, še preden je Zoya reagirala. Vendar moj mali komarček ne pozablja!!! Mastini imajo fotografski spomin slona. Preden je Jana odpeljala Bino in je naša pozornost za hip popustila, je Zoya opozorilno šavsnila proti Bini. Seveda agresija tukaj nima nič skupnega s takšnim opozorilom. Zoya ji je samo dala opomin, da si bo Bina zapomnila. Dominanca? Ne bi rekla. Enostavna reakcija, tega pa ne pustim! Tudi jaz nisem po tvoji šali čunke namakala!
Drugi primer. Moj zlati "agresivni" Bučko (tudi mastino): bal se je teme! Ko se je ugasnila lučka ali sonček je on postal "agresiven". Preden si se mu v temi približal je bilo potrebno sonce - umetno ali naravno, samo da te je videl! Drugače pa JOJ!!!
Agresija? Ne, strah pred temo. Nezaupanje v neznance.
Agresija: pes  prosto leži v bližini gospodarja in renči, če se mu približuješ! Pes je privezan ob gospodarju in ko se mu hočeš prijazno približati z roko se odmakne, spodvije rep in dvigne greben. Psa se srečata, eden prijazen, ki maha z repom, drugi v mirni pozi in po parih sekundah ovohavanja se nasrši, dvigne dlako, zarenči...to je zame definitivno agresiven pes.
Dominanca pa za moje pojme nima nekakšne hude povezave z agresivnostjo. Zoro je zelo dominantna doga in se poizkuša rangirati nad Zoyo: gre pred njo  skozi vrata, vleže se na njeno posteljo, ukrade ji igračko, pri igri je on izrazitejši v borbi ampak: Zoya ga nažene od hrane, prva pije vodo, prva prileti po posladek in ko gre zares, je najmanjši Miško tisti, ki obvlada obadva in jih poštima, kot afna banano. On je prvi v krdelu, takoj za menoj. In za nobenega od mojih psov ne morem reči, da so agresivni. Kvečemu dominantni, vendar vse v mejah normale.
Agresiven pes bo svojo namero pokazal s čudnim pogledom, mogoče drugačnim naklonom glave, ušesi ali repom ( zato sem proti kupiranju!!!) in nenazadnje z glasom. Dunja, upam, da nisi huda name? Svoje mnenje sem si izoblikovala samo na podlagi opazovanja svojih psov in lahko rečem, da vsako Zoyino reakcijo lahko predvidim v naprej. Moj Bučko, ki sem ga dobila direktno iz pasjih bojev, še vsega stolčenega, me je naučil dobrega opazovanja in vnaprejšnjega predvidevanja! In on ni bil agreseiven, samo nepredvidljiv. Če si ga dobro opazoval, je v naprej "napovedal" kdaj misli usekati!
Upam, da sem vsaj malo zadela bistvo vašega razmišljanja!
LP,Miša

Mene pa zanima, kaj naj bi dvignjen greben pri psu predstavljal: agresijo, strah ali dominanco? Ali samo vznemirjenost?

Lp,
Tina

Super Missa, dobri primeri.
Pa je pes dominanten samo do psic ali do samcev? Si psi želijo podrediti tudi samice ali vedo, da je vlada v naravi matriarhat?

TinaZ: jaz pri svojem ločim tako;
- če je greben od repa do vihra, takrat je deinitivno zelo razburjen in pripravljen na vse
- če je greben samo na vihru, takrat ga je nekoliko strah in je nepredvidljiv

Hojla,
seveda ne zamerin nobenemu, jaz sem samo povedala kako jaz razmišljam.  ;)

Po primerih, ki sta jih dali Missa in Andi vidim, da so moji psi zelo enostavni. Namreč, nimam izkušenj, da bi kateri od mojih psov renčal na človek ali pokazal kakršnokoli nezaupanje, prav tako moj samec nikoli nebi napadel psice, kaj šele mladiča. Imamo pač različne pasme (različnih velikosti in namenov s katerim so bile te pasme ustvarjene), ki so si vedenjsko zelo različne in imajo (očitno) drugačne spektre komunikacije.

Viher definitivno nakazuje razburjenost. Včasih ga pes dobi, če se malu ustraši česa, ali, ko ga kaj preseneti - zato ga definitivno nebi povezovala izključno z agresivnostjo. Psi naredijo viher, da bi izgledali večji (bolj nevarni) in se tako preventivno izognili njim nevarnim konfrontacijam - to je v bistvu preventiva.

Pretep je definitivno stopnjevanje rangiranja s telesno mimiko. Tudi v naravi se živali stepejo, da se zrangirajo. Nam se to zdi grozno, ko se naš ljubljenček stepe, vendar to je za njih osnovna komunikacija s specifičnim ciljem.

hallo!

bom poskusal pojasniti svoje gledanje na dominanco tako, kot jo vidim pri RR.
Ce zacnem pri igri, je prvi znak postavljanje sprednje tace na hrbet drugega psa. Sledi zvracanje na hrbet ter prijem za vrat. Naj opozorim, da ne gre za nikakrsno povzrocanje bolecin.

Odrasli psi kazejo dominanco z vzvisenim pogledom ter rencanjem ob preveliki vsiljivosti s strani drugega psa. Seveda je tu se drza psa ob srecanju z drugim psom. Misice so napete, pogled ki prebada, rahlo najezena dlaka, usesa se postavijo nazaj.

Ce navedem se mnenje glede agresivnosti:

samec: agresiven (rencanje, lajanje, grizenje)  do psic, mlajsih psov ali celo do mladicev in/ali do ljudi;

samica: agresivna na enak nacin kot samec;

kot primer lahko dam prizor iz razstave v tullnu v tekocem letu, kjer je samec, star 9 mesecev!!!, ki bi moral biti se otrok, iz vzrejne kombinacije, ki je bila ze tema pljuvanja po forumu!!!!, hotel ugrizniti vse kar se je premikalo v ringu. Hendlan je bil kot canis erectus, ker se je odrival, kljub "vklopljeni" zatezni ovratnici, na pse okoli njega (saj ste razumeli kar sem hotel povedati ;)). Jasno je temu primerna bila tudi ocena (in ne samo zaradi vedenja!!!), pa ceprav je sodnik uspel celo pokukati pod "znable" in tudi zamizati na eno oko in pol.


Taki primeri niso le plod slabe socializacije, temvec so predvsem genetski zmazki, ki temeljijo na zdruzevanju pokalov, kelihov, rozet, nazivov... z drugimi pokalcki...

Ce povzamem, ni vsak kljuc primeren za v vsako kljucavnico!

Za zakljucek bi dodal le se to, da bi fenobarbiton morda v dolocenih primerih bil resitev v stilu dve muhi na en mah!

SH
k.

Kje pa sva kaj takega napisali?

Kaj takega, recimo, pri nobenem od svojih psov še nisem videla.

Prav tako ni problemov pri hrani in vodi. V stanovanju trenutno živijo 4 bokserji, 3 samice (od tega 1 mladič) in 1 (alfa) samec, pa ni nikoli renčanja okoli skled. Vsi jedo istočasno v kuhinji. Res pa je, da nobeden od njih ni pretirano dominanten. Sherpa (samec) sicer pokaže, da je šef, ampak samo z ignoranco - recimo, ne igra se v skupini in podobno in palce na prehodih so njegove.

Saj nisem mislila nič slabega. Hotela sem samo povedati, da so si psi med seboj zelo različni in da pasem kot sta mastino in border collie ni ravno lahko (in smiselno) primerjati.

prehodih > Sprehodih
 :)

Malo bolj mi je sicer jasno okoli vihra, me pa zanima še nekaj oz. potrebujem nasvet.

Buba je sedaj stara 13 mesecev, gonila se je prvič pri dobrih 10 mesecih. Od takrat opažava, da je vedno bolj dominantna (če je to res to in ne agresija). Moti naju predvsem to, da se na sprehodih zažene v vsakega psa, ki ga ne pozna- ne z namenom, da bi ga ugriznila, vse skupaj izgleda, kot da ga hoče z lajanjem prestrašiti, v stilu "jaz sem tu glavna". Če je spuščena, je precej boljše, saj se oba psa ponavadi hitro zmenita in neha lajat po parih sekundah- ko začneta z igro. Smo pa imeli do sedaj srečo, da nismo naleteli na kakšnega res agresivnega psa, ki bi jo zaradi tega zaganjanja napadel. Laja pa vedno bolj pogosto tudi na ljudi, ki gredo mimo nje na sprehodu. Če nekoga pozna (psa ali človeka), ne bo zalajala nikoli.

To obnašanje naju oba s fantom zelo moti, saj prej nikoli ni bila taka, zdaj pa tole bevskanje. Saj večina ljudi se ji samo smeji, v stilu "kaj se pa peniš, pesek mičkeni", ampak nama pa ni ravno do smeha  >:(

Kakršenkoli nasvet bi bil zelo dobrodošel.

Lp, Tina

Živjo TinaZ,
veliko psic se po prvi gontivi zelo spremeni. Odrastejo in hormoni naredijo svoje. Moja Topi se je naprimer zelo umirila in stabilizirala, pri tvoji pa je šlo v drugo smer. Dokaj nerodno, še posebej, ker je majhen pes. Če bi se moji Babet kakšen majhen pes na hitro pribljižal na tak način, ne vem kako bi se končalo... :-\

Povsem možno je, da bo Buba spremenila svoje vedenje, ko bo videla, da ji tega ni treba početi, le slabe izkušnje ne sme imeti!
Nasveta ti ne morem dati, ker sama nisem bila v taki situaciji, ampak razmišljam takole: če se bolje obnaša, ko ni na povodcu, jo probajta voditi na sprehode tja, kjer jo lahko spustita in bo prosta (svobodna) srečevala nove pse. Pomagalo bi tudi to (ker veseeno mislim, da to ni agresija, ki bi lahko pripeljala do grupne agresije > skupinskega napada), da nove pse spoznava skupaj s psom (ki je stabilen), s katerim je prijateljica in se zares dobro razumeta - tako bo imela več poguma; saj mislim, da njen lajež izhaja iz občutka majhnosti in rahle ogroženosti.
Vsekakor pa probajta biti kakor se da "cool" in brez panike in njeno vedenje ignorirajta oz. jo, ko dobi napad laježa, probajta zamotiti s čim drugim npr. igračko ali kako drugo tako foro.
Fino bi bilo, da se oglasi kdo, ki ima izkušnje s francoskimi buldogi.

Smo probali ze z ignoriranjem, pa smo dobili cudne opazke od ljudi, kot "kako lahko toleriras tako vedenje", pa tudi Bube v afektu ni lahko prepricat, da lajanje ni potrebno. Si pa kar predstavljam sebe, ko Buba tuli na človeka ali psa, jaz pa nonsalantno odpeketam v drugo smer  ;D
Na sprehodu smo vecinoma brez vrvice, samo problem se pojavi v mestu oz. pac kjerkoli, kjer mora biti pes privezan. Razumem, da laja ponoci na sprehodu, ko kdo iz teme pride nasproti (se jaz se ustrasim), ampak to je zdaj preraslo ze v "dnevno" lajanje. Doma pa laja samo, ce kdo pozvoni pri vratih.
Zaenkrat se posluzujemo striktnega NE, razmisljam pa, da bi spet uvedla casopis in bi jo vsakic ob tem malo oplazila (za grizenje), ceprav sem proti fizicnem kaznim.
Upam, da se bo res javil kdo, ki ima izkusnje s tem.
Sporocim, kako se bo odvijalo  ;)
Lp,
Tina

Poskusite s haltijem ,odvračanjem pozornosti ( s hrano ali igračo, lahko kasnej ekomanda glej -njagleda vodnika),ali pa naučite komando "zraven" ali "počasi" ( da vrvica ne sme bit napeta) in tako pojdite mimo "objekta". sledi seveda nagrada :), pa ne za lajanje  ;)

sila ali pa uporaba povelij , ki jih pes ne obvlada, ali pa ki niso že utrjena s pozitivno motivacijo samo poveča konflikt in s tem neprimerno vedenje(ki je skoraj 100 % vzrok v konfliktu , kateri izvira  tudi iz nesigurnosti.)
dvomim, da ste sposobni in pripravljeni uporabiti tako močno silo, da se bo pes "zlomil". Pa celo če ste to pripravljeni in sposobni morate potem uvest pozitivno izgrajeno nadomestno vedenje. Drugače bo pes fazo izmikanja sili prerasel in morali jo boste uporabiti vedno  znova in vedno močneje, dokler ne pride do stopnje ,ko mora sila biti tako močna , da povzroči poškodbo psa.

 ;D  ;D  ;D Jaz sem takoj za, samo ko še nisem pogruntala, kam naj ji halti nataknem- ker ima čisto potlačen gobček (bi mi pa halti prav prišel tudi za preprečevanje občasnega vlečenja vrvice).

Bomo prakticirali odvračanje pozornosti z igračko in nagrajevanje za nelajanje (to že prakticiramo doma).

Za silo sem pa itak rekla, da se ne nagibam k temu, ker se mi pes smili, pa tudi znanja nimam dovolj. Mi raje nagrajujemo  pozitivno vedenje ;) Problem je edino, da dvomim, da bo dojela, za kaj jo hvalim, ko ne bo lajala  ???

za potlačene gočke se pripne vrvico še na ovratnico, če se pes slučajno sname. Proti vlečenju se dobi tudi posebne oprsnice, najbolje pa je naučit- glej drugo temo.

ja saj ne hvališ "nelajanja", hvališ oz nagradiš z igro ali hrano , tisto nadomestno vedenje, ki si ga boš izbrala. Npr gledanje v tvojo roko ali v tvoje oči. To moraš dobro naučit prej in samo uporabljat, ko se bliža situacija ,ki sproži lajanje. Ker pes je potem pozoren nate in ignorira objekt na katerega bi sicer lajal.

Ko že zelo dobro zna , laho potem uporabiš blag neg vpliv, če noče izvajat in ponudiš to nadomestno vedenj eter ga nagradiš-tako nekako. Če ti nebo šlo poskusi z inštruktorjem, ki se spozna na take reči.

Seti smili uprabit silo ;D, se mi je zdelo ::), ljudje , ki se jim pes smili naj nikoli in nikar ne uporabijo sile, ker ne bodo uspešni...
Taki ki so koleriki pa tudi ne  >:(....ker tudi ne bodo uspešni....

LP!
TinaZ, ne bom ti pisala nasvetov ampak ti bom poizkusila obrazložiti moje gledanje na tvoj primer. Govorim seveda iz izkušenj. Sama nisem psa nikoli probala zatirati v njegovi dominantnosti, če je bila v mejah normale. Sem pa zmeraj gledala, da sem JAZ naraščajoče dominirala nad njim. V praksi je to pomenilo, da bolj ko je pes izvrševal svojo dominanco bolj sem jaz ukinjala njegove privilegije. Na koncu je bilo tako, da sem ga popolnoma ignorirala. Pes je imel opravka z menoj samo še v najbolj nujnih zadevah (hrana, voda, na hitro lulanje) brez nepotrebnih pogovorov in božanja. Po takšnih dnevih "osame" sem stopila z njim v kontakt. Če se je obnašal po pravilih je bil pohvaljen, ko je prvič prestopil mejo lepega obnašanja sem ga ponovno za kakšno urco ali dve osamila. Tako je dobil občutek, da je sam zaradi sebe, ne zaradi nas. Po navadi so psi hitro doumneli kaj želim od njih. Njihovo dominanco sem zmeraj dovoljevala do meje, ki je meni odgovarjala. Zato sem mnenja, da je dominanten pes nepravilno vzgojen. Ker je v bistvu lastnik tisti, ki bo svojemu psu dovolil, da laja na druge pse, daje taco drugemu na hrbet, skače na drugega psa itd...Mislim, da bi morali gospodarji biti tisti, ki psu pokažemo kaj je zdrava in kaj nezdrava dominantca.
Praviš, da se ti pes smili? Tukaj jaz vidim pomanjkanje avtoritete ( dominance) s tvoje strani.
To je moj pogled na vse skupaj, za nekatere mogoče napačen, ne vem.
Lp,Miša

A potem je tisti, ki ne tepe psa, njemu podrejen? Meni se bolj zdi, da imamo izbiro, za katero obliko nadvlade se bomo odločili. Avtoriteta je po mojem mnenju lahko besedna (strikten NE ali ignoriranje) ali fizična (tepež). Ker ne odobravam fizičnega obračunavanja, je res ne bi rada udarila. Se bomo raje odločili za ignoriranje in pridno gradili svojo avtoriteto  ;).

Nisem pa trdila, da je Buba pravilno vzgojena, ker ni bila nikoli v šoli. Se čisto zavedam, da sem jaz kriva (oz. sva oba s fantom), da je prišlo tako daleč. Upam pa, da bomo zadevo rešili (kakor izgleda sedaj na forumu - hvala vsem-, jo bomo).

Lp,
Tina

P.S.: Deteljica, nataknit halti francoskemu buldogu je, kot bi to probal pri perzijski mački  ;D Nimaš kam, prisežem  ;) Vse leze nekam gor, na oči. Imamo pa iste probleme z nagobčnikom, ker se primernih ne dobi. Posledično nas ne spustijo na mestni avtobus  :( Ampak to je že druga tema...

TinaZ,

ali si ze kontaktirala katero od instruktoric sole za male pasme Svrk?
Gospe v Svrku imajo veliko strokovnega znanja in izkusenj s temi psi in so zelo prijazne. Poleg tega ti 100% ne bodo svetovale nobene "ucne metode", ki vsebuje udarce, cuke, "zlome" psa in podobnih srednjeveskih neumnosti.

Za "hujse"primere pa sodeluje v tej soli tudi behavioristka, ki dodatno pomaga, kjer je to potrebno.

Srecno!

 ;D :o še en dodaten dokaz, da so z nekaterimi standardi prešli preko meja okusa in zdrave pameti.  ::)

TinaZ,
tvoja Buba je čisto normalna navihana pubertetnica  :P, ki je prišla do tega, da želi postavljene meje premakniti tako, kot njej odgovarja.
Počasi se bo krog njenih pasjih prijateljev skrčil. Vsaj pri mojih psih je tako. Kot mladič se želi igrati v zvakim kosmatincem, ki ga sreča. Ko odraste pa imajo le redki izbranci ta privilegij. In v vmesnem obdobju, ko si izbirajo svoj krog, je prihajalo do takšnih situacij, kot jih opisuješ ti.  Pa kaj če malo porenči in se repenči  :D, tudi to mora biti.  Ne bom rekla, da sem takšno obnašanje odobravala, a kakšnih posebnih prijemov za preprečitev tega, nisem uporabljala, ker je to povsem normalen proces pasjega odraščanja. V takšnih primerih sem njegovo pozornost preusmerila nase, malce zagodrnjala v smislu "ti peteličnek", ga pomirila in sva šla lepo naprej. No, vsaj pri mojih psih je bilo to čisto dovolj. In sprehodi naj ne bodo samo sprehodi tj. šnofanje in oprezanje za mimoidočimi. Ukvarjaj se z njo - igra ipd. - bodi ji zanimiva bolj kot okolica, pa bo vse lažje.

Psa učimo tudi skozi fizični kontakt, ki pa nikakor ne pomeni lomljenje palic na njegovem hrbtu  >:(. Ni mi jasno zakaj je to takšen bav, bav za nekatere. Pohvala - trepljanje ali božanje - JE fizični kontakt, pri kazni JE fizični kontakt, če psa zadržim, ga odrinem ali primem, pa  zaradi tega ne utrpi prav nobene bolečine ali kakšne psihične travme. Le pokažem mu, da mu nekaj ne dovolim.
Podrejanje (če temu lahko to rečem) poteka na povsem drugem nivoju in predvsem brez pretepanja.  ;D

Obisk pasje šole je pa zelo dobra odločitev.

Lepo se imej s svojo Bubo  ;)

Živjo,

Drejči hvala za nasvet (sem že na tem, da pošljem mail eni od pasjih predavateljic). Moram pa Bubo pohvalit, kadar smo zunaj z žogico (ki jo obožuje), ne zalaja na nikogar. Včeraj sem ji žogo vzela in nalašč šla mimo nekega psa (jaz z žogo v roki, ona pa mirno poleg, s fiksiranim pogledom na žogo), ki sva ga obe videli prvič. Pa jo je žoga preveč zanimala, da bi tistega psa sploh zagledala, kaj šele zalajala. Zgleda bomo morali ves čas hodit z žogo v roki  ;)

Deteljica, tvoji komentarji so pa vedno bolj pod nivojem. Tukaj nisem spraševala, ali je moj pes po (tvojem) okusu, ampak sem se oglasila za to, ker imam problem... Pa to ni ta, da je moj pes grd, da nima repa, da smrči, ušesa ji štrlijo, da izgleda kot knedelj in da ima prekratek gobček (za nošenje haltija). Ah ja...

Lep vikend vsem skupaj!
Tina

Drejči, zelo se strinjam s tem kar si napisala.
Tudi psi odraščajo in prekomerno zatiranje lahko naredi več škode kakor koristi.
Pomembno se mi zdi samo to, da Buba ne bo imela slabe izkušnje s kakšnim psom, ki mu tak lajež ne bo pogodu.

TinaZ, Bubica-lubica  :-* ;)

LP

TinaZ, z žogico v roki smo na enak način prakticirali pri naši bokserki, ko je bila v puberteti in je skakala po ljudeh, psih in lahko rečem, da je zelo pomagalo. Sedaj, ko je že nekako odrasla, nas uboga tudi v primeru, če gremo ven brez vseh pripomočkov (za silo oz. ravno prav obvlada poleg) pa je nimamo na povodcu. Če pa ocenim, da je situacija taka, da se lahko zgodi kaj nezaželjenega (takoj vidim po njenem obnašanju), jo samo pokličem in rečem »glej kaj imam« pa je njena pozornost takoj preusmerjena name, ker misli, da bom iz žepa kaj potegnila (se včasih tudi kaj najde). Kadar pa imam sedaj žogo s seboj, jo pa sploh nihče drug ne zanima razen jaz in žoge. Je bil pa za to potreben čas, tako da je ta ukana super za pse, ki se noro radi igrajo, ker sklepam da Buba se. Pa veliko sreče.

lp, N.

Me veseli, da smo na pravi poti s tole žogico  ;)

Lupčke tudi vašim kužkom  :-*

Lep večer,
Tina

Lep pozdravček vsem!

Imam en problemček, na katerega mislim, da lahko dobim malo širše informacije. Imam samca VŠPP, ke je dopolnin 10 mesecev. Vse do zdaj je bil zelo prijazen, nikoli sovražen do ljudi, otrok ali psov - prav nasprotno, je vsakega vabil k igri. Začelo pa se je na koncu male šole - s samcem iste pasme in starosti smo od malega hodili skupaj na sprehode, potem pa kar naenkrat začne moj z glavo po njemu in drugi tega seveda ni prenašal - tako, da je trenutno stanje takšno, da sta sovražnika, samo da se sračata na 20 m že renčita in letita en proti drugemu - komaj ga zadržim, ker gospod seveda ni tako lahek. Pač sem si rekla, da gre za podrejanje krdela in rangiranje. Včeraj na sprehodu pa se je zgodilo enako z nekim drugim psom, ke ga je tudi poznal - nisem ga imela na vrvici, ker je vedno poslušen in tudi takrat nisem predvidevala, da bo drugega kar napadel - ko je spet postavil glavo na drugega je bilo seveda prepozno, da bi ga zvekla stran in sta si skočila v "lase".

Res ne vem od kje ta agresija - bojim se da ne bo ostalo pri teh dveh primerih. Zares pa ne želim da se sprehaja na povodcu celo pot. Kako naj sploh reagiram, če se stepe - do zdaj sem ga zvekla stran in ostro kregala (fizične sile ne uporabljam). Morda je to le rezultat pubertete vseeno pa ga bi rada vsaj malo odvadila te dominantnosti, saj si hoče vsakega podrediti - ko pa pride do sebi enakega psa, pa smo tam?! KAko naj psu pokažem, da naj ne bo tako dominanten ali to vsaj omejim?

Hvala za vaša mnenja že vnaprej!

Evč, saj si že sama odgovorila na vprašanje. :)
Pes odrašča, začelo se je obdobje rangiranja in ne pričakuj, da bo ostalo samo pri temu. Boš pač morala malo bolj popaziti na okolico in morebitne rivale v bližini.
Ponavadi pride samo do ravsanja brez prask, le toliko, da psa razčistita kdo je kdo in je potem mir. Včasih je res bolje pustiti, da se psa zmenita sama. Vendar pa je treba znati preceniti situacijo, da res ne bi prišlo do kakšnega krvavega obračuna. Je pa takšno obnašanje povsem normalno za psa v tej starosti. Pričakuj, da se bo stopnjevalo tam nekje do njegovega leta in pol, potem pa se bo začel umirjati.

To je zelo delikatno obdobje in lahko bi ti pisala primere kako in kaj.
A ker tvojega psa ne poznam bi ti z nasveti lahko naredila več škode kot pa koristi. Pogovori se z inštruktorjem, ki tvojega psa pozna, prepričana sem, da ti bo znal odgovoriti.

zdravo!
tudi sama sem naletela na podoben položaj kot evč..moj je star 9 mesecev pa pol..pred kratkim se je stepel s psom, ki sta se še pred mesecem lepo igrala.. drugače pa sicer še ni napadel psa .. se pa zgodi da večkrat zarenči na katerega, samo grem jaz stran pa ga pokličem(ponavadi je brez povodca), pa pride lepo za mano.. glede na to da sem z malo šolo končala, s šolanjem pa po vsej verjetnosti nadaljujem septembra.. zato bi vas prosila za nasvet, kako odreagirati ob morebitnem renčanju, saj ne bi želela , da se to stopnjuje ali morda preide v pretep..vglavnem kako naj ukrepam, da bo "skapiral" da je renčanje neželjeno vedenje in tega ne sme početi.. je pa zanimivo, da ene pse samo povoha in gre dalje.. tak da ne začne na vse renčat , ki mu niso všeč..
hvala za nasvete,
lp,
J & J

Preberite si tole temo ... Zlati prinasalec in popadljivost do samcev (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,3108.0.html)!

Veliko uspeha! :)


Lp, Ursa

jasminaj Uma je samo malo mlajša od tvojega Johnny in pri nas se dogaja podobno, dejstvo je, da drugi psi najinih malčkov ne smatrajo več za mladičke, to pomeni da se dogajajo takšne in podobne stvari o katerih si pisala. Tudi Uma se hoče kar stepst z eno psičko v šoli včasih. Mi jih do neke mere pustimo da se same zmenijo, ko pa vidimo da gre predaleč pa jih damo narazen in preusmerimo njihovo pozornosti bodisi na nas, igračo ali karkoli ga bo pač najbolj zanimalo. Aja pa kakšen fuj ali kaj podobnega preden ga odstaniš tud ne škodi, drugega pa jaz nebi počela, saj bo minlo!

madonca,... smo  pa občutljivi  ;)
pa saj imaš žogo,ki deluje,
se pravi, da je kljub "izvenzemeljski " zunajosti vsaj karaktrer tako kot je treba :)

ampak po celi litaniji nasvetov si pa menda lahko privoščim še kakšno prpiombo "za dušo,a ne" ::), pa še, ko si opisla kako vse skupaj potem v naravi izgleda, se mi je res zdelo smešno ;D

Hja bo vseeno treba pse na povodce. Jaz sem tudi upala, da bom mojo lahko vozila naokoli brez povodca, pa mi je parkrat renčala na pse in od takrat ne tvegam več. Moram biti uvidevna do vseh ostalih psov in njihovih lastnikov, ki se imajo pravico v miru sprehajati.
Jaz mojo psico vsakič, ko od daleč zagledava psa z navdušenim glasom ogovarjam "glej ga kužata, priden kuža" in upam, da se bo mojega navdušenja nalezla. To postopoma že dosegam, saj se vse večkrat dogaja, da kužata pričaka z mahajočim repom. Še pred par meseci je že od daleč naredila grbo na hrbtu in začela lajat..... sploh je ni zanimalo ali je pes ali psica.
Sicer pa bom pri povodcu kar ostala, ker pač psu nihče od nas ne more 100% zaupati. Nikoli ne veš kako bo v določeni situaciji in pod določenimi pogoji reagiral. In jaz nočem imeti nikogar na vesti   :-\. Spustim jo samo na mestih kjer sem absolutno prepričana, da sva sami.

lp

Ok nisem šla brat vsem vaših povstov ampak samo en hiter komentar. Vsak normalen samec (zaren izjem oz. določenih pasem) se bo začel kot odrasel rangirati oz. ne bo maral prisotnosti drugih samcev ali pa jih bo samo zgolj toleriral. To se meni zdi popolnoma normalno vedenje. Seveda je možno, ko jih živi več skupaj da so zrangirani in ni problemov. Torej zakaj vas vedno znova in znova preseneča, ko se vaš pes ne počuti več kot mladič in ne prenese več drugih samcev. Pa kje ste že videli, da se odrasli samci po otročje igrajo drug z drugim....
Res pa je, da se lahko s pravilno socializacijo doseže to, da je pes miren v prisotnosti drugih in ne sili vanje. To meni popolnoma zadošča.

Pri nas tak pristop deluje. Pokazalo se je, da se pes naleze gospodarjevega razpoloženja.  :)


Na Koroškem sta včeraj dva debilna samca cel dan preživela v otročji igri. Moj 6-letni prinašalec je prišel na obisk h kmečki hiši, kjer je spoznal 4-letnega mešanca z nemškim ovčarjem. Med akcijo je bilo seveda tudi nekaj "frajerišenja", ampak daleč od tega, da bi povzročalo skrbi. Njuna prijateljska naklonjenost seveda presega meje normalnega.  ;)  :D ;D

Katere so pa te pasme (po tvojem), katerih samci marajo družbo drugih samcev?

Pa še fotografija dveh samcev (starost od leve proti desni 8, 3, 0'5):
http://www.geocities.com/sammyiris/pomlad05/sammyvinaramis.jpg

ups... namesto "dveh" bi morala napisati "treh".

offtopic: kako lahko popravim napake v svojih postih?

sammy, čigav pa je tale dobermanček? Napak pa ne moreš popravljati več.

a ti je všeč?  ;) mislim, da ti ne smem povedat. no, mogoče po zs, če hočeš.

škoda, da se ne da...

se s tem zelo strinjam, čeprav bi šel še dlje in trdil, da sploh NOČE spreminjati meja, ampak samo preverja, ali meje še veljajo.
"doslednost" je ključna beseda v pasji vzgoji (nima nobenega opravka z "nasiljem"). vsak pes bo vedno spet preverjal ali to ali ono še sme ali ne sme - tako se uči.
sicer pa pes ki skuša biti napram drugemu dominanten je agresiven (cel program od telesne drže preko vihanja ustnic - do "napada")
brez razloga agresivnih psov pa ni - razen če so tako naučeni, hote ali nehote(ali umsko bolni - kar pa je zelo redko). noben pes prostovoljno ne uporablja več agresije, kot je nujno potrebno - že zaradi "samoohranitve".
meni se je pri tej celi debati zdelo predvsem, da pozabljamo, da so naši hišni ljubljenčki psi = zveri = canis lupus in da je agresija čisto normalen del njihovega komuniciranja (mi - kot njihovi gospodarčki - jih pa lahko naučimo, ali pa tudi ne, kdaj je agresija ok, kdaj pa ne - da uspe, pa ni rečeno ;-)). hvala bogu še ne znajo "verbalno komunicirati" in "reči eno, misliti drugo" (kot mi).
redko kdo ve, kaj se zgodi, če se dva samca stepeta (po navadi jih ne pustimo "do konca" in jih v paniki vlečemo narazen) - če pa bi dovolili, da se zravsata (v 99,9% brez kakršnekoli resnejše počkodbe), so "fronte jasne", se ve kdo je močnejši in potem se skupaj igrata, kot da nič ni bilo (in brez "zamere in ignoriranja") - do naslednjega srečanja (če "fronte niso dokončno jasne" bosta spet preverila, kdo je "šef na terenu).
samo pri psicah je pa malo drugače ;-)
lp
marko

Vedenjska slika psa je rezultat prirojenih in pridobljenih dejavnikov.Veliko pomembnejši so pridobljeni,zato iskati razloge v genetiki psa za njegove "vedenjske" motnje nima smisla.Nihče si ne želi strahopetnega,živčnega in občutljivega psa,ne glede na pasmo in namen.Zavedati se moramo,da je ena pomembnih  prirojenih lastnosti notranja trdnost(samozavest)psa.Bolj je  pes trden,višji rang si prisvoji-dominanca.Agresivnost psa je pridobljena lastnost,ki je posledica ali napačne vzgoje ali pa izolacije psa.

Ali posledica strahu zaradi preteklih napadov psov nanj.

Pes ne pozna strahu.Z agresivnostjio je mišljen obrambni nagon,z katerim je povezana tudi borbenost.V tem primeru gre za prizadevanje pomeriti moč z rivalom,drugim psom ali sovražnikom.V bistvu govorim o ostrini psa.To je lastnost,da žival na grožnje odreagira agresivno.Ob tem pa je potrebno vedeti kateri značajski skupini pripada posamezen pes.(dominanten-srednji-mehak).Govorimo lahko o dveh oblikah agresije.To je navidezna,ki traja do še znosne stopnje.Ko je ta presežena,nastopi bežanje oziroma izmikanje.Druga oblika je zaželjena agresivnost,ki temelji na dobro vtisnjenem nagonu po uveljavljanju-dominanca,ter borbenosti in neustrašnosti z dovolj nizkim pragom vzdražljivosti sovražnega razpoloženja.

Aja? S tem se bolj težko strinjam.

Če se strinjaš ali pa ne,to so etološka dejstva.Pes namesto strahu,kot ga pojmujemo ljudje,pokaže vedenje izogibanja oziroma izmikanja.Pes je bitje nagonov,ki se sprožijo na osnovi notranjih ali zunanjih dražljajev.Je bitje fotografskega spomina,ter gre ob enakih
situacijah vedno v vedenje prvega vedenjskega vzorca,zato si velikokrat napačno razlagamo vedenje svojega psa.

Težka filozofija? Mar človek ne deluje po nagonu? Pri obeh v določeni kritični situaciji nadvlada nagon po preživetju. Če pes ne pozna strahu, potemtakem se mu v telo ne bi izločal adrenalin.

Ne gre za filozofijo.Gre za dejanska etološka spoznanja.Človek
naj bi delaval na osnovi abstraktnega razmišljanja.kar ga je potisnilo
na vrh.Pes je sicer visoko ravito bitje,vendar žal te sposobnosti nima.
Pri vseh živalih je močna želja po borbi.samci morajo "tekmovati"za samico,ter pokazati samici da so močnejši od rivalov.To kar ti imenuješ strah,je stopnja podrejenosti rivala,ki se kaže navzven z položajem uhljev,repa in končno tudi celega telesa.Ne želim nikomur soliti pameti,vendar spoznanja K.Lorenza,Pavlova in tudi dr.Vrega
govore o tem.

Kaj pa streloplahost npr? Pes seveda nakaže svojo podrejenost z mimiko telesa, če pa se počuti dovolj ogroženega, bo svojo podrejenost nakazal tudi z begom. In tukaj se po mojem mišljenju vključi "strah" oz nagon po preživetju.

Psa je definitivno mozno ustrasiti. To velikokrat pocnem. Ga presenetim izza vogala, se skrijem v kaksen temen kot ali v grmovje, potlej pa planem "Bu", da ga kar za par metrov odnese.  :D ;D

Strinjam se ,da gre za nagon po preživetju.Tudi,da se pes odmakne
ob presenečenju kar nekaj metrov drži.Torej imata obr prav,da gre za neko obliko strahu,vendar ne strahu,kot ga poznamo ljudje z vsemi pripadajočimi občutki(tesnoba).prepričan sem,da se v vsakem psu ob določeni situaciji sproži obrambni nagon,ki pomeni prizadevanje psa,da se postavi v bran fizičnemu ali psihičnemu ogrožanju.

lenzi, dobro, vsi vemo, da lahko vsak človek doživlja strah drugače; nekateri ob njem uživajo, nekatere lahko tudi ubije. Tisti, ki so malce bolj strahopetni, panični itd, si v glavi delajo vse mogoče scenarije, kaj se jim lahko zgodi.
Verjetno pes res tega ne razmišlja, da bo ob morebitnem pretepu ob uho ;)

OK, Lenzi, pa mi razloži tole: moj goldi je enkrat pozimi sredi travnika od daleč opazil snežaka. Se je naježil, hodil ob meni (česar nikoli ne počne, ko je spuščen)... Ni bežal, samo zelo preplašeno se mu je bližal. Kaj je to drugega kot tesnoba? Ko sem se ga jaz prva dotaknila (snežaka), se je pa sprostil, začel lajat in s tačkami kopat po njem... Olajšanje. Žur.

 ;D ;D ;D
Moj je do snezakov tako agresiven, da ga moram prav paziti. Bogi otroci, vsakega bi jim podrl in unicil. Domacega pa tudi polula ne.  ???

mene pa zanima kaj je to?
 Johny dostikrat, ko vidi samca, zarenci na njega, zraven pa veselo maha z repom ??? .. kaj je to agresija, dominanca ali samo strah pred drugim psom?
jaz sem zadnje case ugotavljala, da strah, pa pac zarenci, da mu pes da mir, ker ga pac jemlje neke vrste kot konkurenco..ali pa morda dominanca, da bi si ga hotel podredit, ce bi ga spustla k njemu? samo zakaj potem maha z repom??  po drugi strani, pa se mi zdi, da zarenci na samce zato, ker ga je strah za mene, pa me brani? ker ce grem jaz stran, se hitro umiri? ???

Sem že ugotovila, da je pojem dominantnost izredno kompliciran in ga je nemogoče opredeliti, razen mogoče s kakšnim klasičnim primerom, pa še to mora lastnik prekleto dobro poznati svojega psa.

Jasmina, moj ima podobne fore, le da se on večkrat kar uleže na tla oz se čisto pomanjša, ko pa pes pride do njega, pa hop, jaz sem velik. Lisjak.

Moj se obnaša podobno če opazi kakšno nenavadno večjo stvar. Ko ugotovi, da ni nič hudega, se pa lepo sprosti. Laja in uničuje pa ne... ;D

Podobno se prestraši tudi, ko recimo hodiva mimo kakšnih vrat ali avta in kdo nenadoma stopi ven. Takrat se kar stisne k mojim nogam in enkrat sem na tak način skoraj telebnila po cesti.  Nenavadno je pa to, da ob tem zmeraj maha z repom in gleda gor v človeka s stisnjenimi uhlji in ob tem na glas diha, kot takrat, ko se te pes razveseli in te gleda v oči, z odprtimi usti, kot bi se smejal. :P

Pri srečanju z drugimi psi, je pa zmeraj šef. Pri tem se postavi čisto ravno, dvigne glavo in rep(ob tem maha) in NIKOLI ne renči ali laja. Kot rezultat sledi to, da se drugi pes ponižno umakne s poti, četudi je prej jezno lajal ali renčal. Frajer, moj Šado.  8)

Enkrat pa se mi je zgodilo nekaj nenavadnega. Sva šla na večerni sprehod po gozdu in kar na enkrat se pojavi tam en moški. Verjetno je bil pijan. Šado je bil spuščen in, ko je zagledal moškega, je šel pred mano in enkrat zalajal. Ko sva bila vzporedno s tipom (približno 1 meter stran), se je Šado ustavil, še enkrat zalajal in počakal, da sem šla mimo. Ko sem bila že mimo, je šel Šado  za mano, se nato obrnil in še enkrat zalajal proti tipu. Potem pa sva lepo nadaljevala pot.
Ne vem, ali me je želel braniti, se mi je pa zdelo fajn  :D, ker me je res presenetil. Če ne bi bilo Šadota zraven, si verjetno ne bi upala tam v temi sama mimo čudnega neznanca.

Lp

Že par dni prebiram vse kar je v temi "Vzgoja", pa nekako ne najdem pravega odgovora na moj problem. Imam zlato prinašalko (stara bo 6 mesecev), zelo prijazna, brihtna in ubogljiva psička (tudi v družbi ostalih 4-nožnih prijateljev me uboga in pride k meni tudi med igro z njimi), imava razčiščeno kdo je gospodar in kdo pes :) Ubistvu res super in idelana psička.

Ampak :-[.  Problem je pri druženju z drugimi psi. Ne vem zakaj, ampak vsakemu psu dobesedno skače v glavo (ne glede na to ali je pes večji od nje) in hoče grizt ali uho ali "žnable" (ustnico) ali pa kar jezik, kar pač stran visi oz. binglja ::), zraven pa miga z repom. Ker jo poznam, vem, da to ne dela iz nikakršne agresije, ma vse zelo rada.

Zaenkrat delam tako: ko smo na sprehodu skupaj še s kakšnim psom, jo imam na začetku na povodcu in vsakič, ko skoči proti psu, jo odločno cuknem in hkrati rečem NE. Moram rečt, da sem to na današnjem sprehodu naredila ene 100x, in potem je bilo v redu. Sem jo tudi spustila in vsakič, ko je že spet med igro psu začela skakat v glavo in ga grizt v žnable in ušesa (še dobro, da je fantov boxer tako potrpežljiv :-*) sem z ostrejšim tonom glasno rekla "ne", tako da se je v zadnjem trenutku premislila.

Zdaj pa ne vem, veliko nasvetov sem že slišala. Ne vem, ali naj nadaljujem s tem cukanjem in besedno prepovedjo pač čisto vsakič ko to hoče izvest (imam potrpljenje tudi to delat, če bo le pomagalo). Druga opcija, ki sem jo slišala, mi pa ni prav nič všeč, ne vem, kaj pa vi mislite: rečeno mi je bilo, da se bodo psi že zmenili. Ker npr. danes je boxer parkrat zarenčal nanjo, pa je še kar naprej veselo skakljala vanj-kot da ne pozna pasjega jezika. So mi rekli, da naj pustim in ji bo ta starejši že pokazal in se mu bo podredila, samo kaj, ko se mi zdi, da naša punca sploh ne vzame resno psa, ki renči, in še naprej miga z repom in teži in je prav tečna. Se pa bojim, da ji pes ne bi kaj naredil, čeprav mi vsi govorijo, da jo bo največ "samo opozorilno šavsnil" :o. Samo to mi res ni všeč, se počutim, kot da bom dala svega psa v ring, potem pa bo kar bo :-\... Kaj pa vi mislite? No upam, da mi boste svetovali, pa se še kaj oglasim. Lepo nočko in jutrišnji dan ;)

Zivjo, sem danes ob pozni jutranji kavici prebirala tole temo in ker Majča do danes nisi dobila odgovora  ???bom pa jaz poizkusila razložiti:
tvoja psička je še zelo mlada in to kar počne ni teženje ampak igra - sama imam kar veliko izkušenj s psi in trenutno ima leto dni staro Airedalko ,ki počne popolnoma enake "zadeve" - eni psi so po karakterju bolj igrivi drugi pa manj - ne glede na pasmo. Imam pa tudi odraslega Airedalca 5 let in pol starega samca ki mu ni ravno več do igre.  >:(To Ita ve, pa vseeno poizuša z grizkanjem ušes ,pa gobca pa vse kar je okoli glave. No Dream to nekaj časa prenaša , potem nakaže da mu to ni ravno ušeč  in Ita že malo zmanjša intenzivnost  no ko pa ima pes vsega čez glavo zarenči na način, ki ga Ita neverjetno hitro razume in odneha. Tudi z ostalimi psi je podobna reakcija,se pa seveda najdejo tisti ki so v osnovi agresivni - ti bodo napadli tudi če nebi vabila v igro skakala okoli in poplesavala kot baletka in grizkala.Počasi bo odrasla in ne bo ji toliko do igre je pa pomembno da jo navezuješ nase ko se sprehajate - pes se mora veseliti sprehoda s svojim gospodarjem in ne čakati kako se bo igral in tekal za drugimi psi. Sabo imej priboljške in igračke ki jih uporabljaš da kumuniciraš s psičko in jo pritegneš nase . Mislim da tisto cukanje ne bo zaleglo ker psička sploh ne ve kaj od nje hočeš.
Upam da sem vsaj malo pomagala ! :) :)
Lep dan in praznike želim. Neva

Ti kar nadaljuj, če nočeš, da jo nauči drugi pes. Je pa vseeno bolje, da ji to pove domači bokser kot pa tuj pes.

Moja je tudi na tak način razložila mladički od sorodnikov. Izgledalo je kot da bi jo na pol pregriznila da ne govorimo o zvokih. Sem bila še jaz skoraj na lustru.

Posledice: samo pozitivne. Mala se moje čisto nič ni ustrašla, samo končno ji je dala mir in priznala, da če šefe reče ne, je ne in pika ;)

Od takrat, tudi tujim psom manj teži in ob prvem renčanju tujega psa, odneha s teženjem.

Tu je treba vzeti v zakup tudi to, da niso vsi psi tako "kulturni", da bi mladiča samo nazijali in ga nebi zraven tudi pošteno ugriznili.
Včasih je dobro pustiti tudi da se psi sami zmenijo. Niso vse slabe izkušnje nezaželjene in so del pasjega sporazumevanja. Renčanje ma tudi svoj pomen.

Je pa tudi res, da se bo s časoma umirila, ampak to je lahko tudi nekaj let. Kaj vse se lahko še zgodi v mes.

Tudi pes se mora naučit, da so zaradi določenih dejanj lahko tudi posledice...
Če je tega ne boš naučila ti, jo bo pa kak tuj pes. Ob kaki priložnosti, ko ne boš pričakovala. Nekateri nimajo dobrih živcev in pes star pol leta za veliko psov ni več mladič...

ammm...ne morem da ne bi bil tečka okol SIoLa: "Pes vedno kaže znake, da bo agresiven"

za nekatere pasme to ne velja. Vsaj za eno vem iz izkušenj da ne pokaže ampak samo užge.

Katera?

preber si enciklopedijo psov, lol ;)

Dej me zaj******. No, katera je ta extra pasma torej?

Basenji?

eh, ok...sem zaj*** ker to ne velja samo za pasmo ampak tudi za pse na splošno lede na njihovo psihologijo ali trening. Omemba pasem-vsaj dveh pa drži. sem šel bukvivo preverit in malo pomislil...včas pač startam na prvo žogo.
Torej: "Pes vedno kaže znake, da bo agresiven".....ni res. nekateri napadejo brez opozorila, nekateri pa opozorijo in takoj zatem napadejo. Nekateri pa opozorijo in to stopnjujejo...od grebena do renčanja do laježa in če drugače ne gre, potem napadejo.

yo: Happy? :)

bukvico, sori
tipkovnica me daje

huh...tut sanja se mi ne za njih.
Ok, en namig...ko nekdo ni všeč psu pristopi k lastniku ga zlahka brez opozorila prime netrenirana Fila. Trenirana pa itak.

Pri dogi opis pravi, da spustijo lopova v hišo.....samo iz nje pa ne. Torej gre spet za ta "klik". Moja izkušnja je pa z dogosom. En moment je frendly, naslednji je pa krvoločna zver. Sicer gre za osamljen primer psihopata (sem pa par takih dogosov spoznal. Pri enem nisem v gosteh zjutraj smel odpret okna ker je bil takrat spuščen in so me opozorili, da bo skočil not in naredil pizdarijo) in dobra knjigica dogose tudi sem not uvršča.

več se mi pa ne da tipkat

Za tisto, ki ima bedastega lastnika, prav zagotovo velja, saj lastnik kuzka uzge vsakic, ko ta pokaze, da mu kaj ni vsec. Torej na koncu ne pokaze vec, ampak samo se pajsne. K sreci ima vsako pasmo vec lastnikov, torej se ravno zelo posplosevati ne da.
So pa v vsaki pasmi disidenti, ki kazejo vedenjske abnormalnosti.

So pa tudi doloceni deli oz.  "motoricni vzorci" pri razlicnih pasmah/psih razlicno poudarjeni, tako glede plenilskega vedenja, kot tudi socialnega in izogibanje nevarnostim.

Primitivne pasme (vsaj moje tri) imajo po mojih izkusnjih in opazanjih sirok spekter opozoril (in niso ozko "specializirane" za neko zadevo), ki pa jih nekdo, ki se ukvarja s povsem drugacno skupino psov, ne bo nujno prepoznal, pa ceprav bi ga po buc kresnile.

Yo ni nič happy.
Še vedno trdim, da pes vedno pokaže, da mu nekaj ni prav, opozori in če smo totalni butlji in tega ne dojamemo, napade. Ja, vsak se ne zaganja z laježem, ne renči ipd., pokaže pa. Samo odvisno, koliko smo pozorni in koliko psa poznamo. In če, lahko napad preprečiš. Če si butelj, ga pač ne, ker niti ne opaziš...
In zdaj provociraš, ker se mi zdi, da tole pač obvladaš.

Jezes, kaksna tipkarska napaka se mi je pripetila, se opravicujem. -^ Misljeno je "devianti", ne disidenti.

Če se lahko štejem v grupo ljudi, ki je živela s predstavniki primitivne pasme, moraš biti dobesedno cepec, da ne prepoznaš opozoril... In ja, še bolj jasno nakažejo, kdaj je nekaj narobe... Samo vedet moraš, kako, a ne?

To sem napisala jaz, ne alti. ;)

ok...posplošujem pač glede na pooznavanje opozoril enega povprečnega človeka, pa jasno tudi nekoga ki ima izkušnje s psi.

Konc koncev tudi jaz pokažem kdaj bom pošizil, samo zgodi se pa kr naenkrat in je folk šokiran.

Tko da...ne se glih obešat na vsako vejico, ker pol lahko celo teorijo razvijemo
Moj komentar gre na to splošno oznako: Vsi psi opozorijo. In ta oznaka navaja ljudi na misel ok....če ni dvignil grebena, al pa ustnic, če ma rep zavihan....itd...pol ne bo napadel.
sej pravim včas sem mal tečka, pa se na take fore obesim.

še vedno pa generalno stojim za tem, da VSI pač ne pokažejo. lol...ok, dobr ste me v ofenzivo dale, haha

aja...na primer...mamo plahega psa
ta bo kazal očitno, da bo napadel. Dominanten bo pa magar skoz igro znal probat zdominirat in ob uporu dominirajočega bo sam pajsnil brez znakov agresije. Pa to komentirajte.

A gresta vidva, prosim, v ustreznejso temo.
Hvala.

no na splošno so plenilci zlo tricky glede opozoril, ker samo startajo iz plenskega nagona. in tle nimajo kej opozarjat, ker itak plen al ne gleda al pa že beži. In včas tudi človeka znajo tako resenetit. najbolj so pa na udaru otroci, ker so sploh najbolj clueless. sploh če vemo da je 80 procentov odraslih enako clueless. dokler ne vidi zob al pa renčanja al pa laježa, jim je šecko jedno.

Dominanca je bolj ali manj mit, vsaj v taksni obliki kot se nam prikazuje v kinologiji (kt se Marija prkaze). To so povedali Mech, Coppinger, hm, Boitani, Eaton, pa sigurno se kdo, ki se ga to sekundo ne spomnim. Mech Coppinger in Boitani so dr. znanosti, niso pa glih kinologi, so etologi, ekologi, ampak mislim, da kljub temu, da niso kinologi, kompetentni razlagati vedenje psov (Coppinger) in volkov (Mech). Ali bi morali morda vsak s svojim psom prej opraviti nekaj IPOtov. >:D

Prav tako je vprasljivo vse tole besedicenje okrog krdela. Krdelno vedenje baje se pri volkovih ni "genetsko" (bom sla po studije), kaj sele pri psih. Aja, saj res, tega ni rekel kinolog, torej ne steje. :'[


Vsi psi so plenilci in vsi imajo tist orienteyestalkchasegrabitekillbitedissect zadevo v sebi, samo doloceni deli so bolj izrazeni, doloceni manj oz. so "latentni".

A ves zakaj volk nogo dvigne?  :P

Pardon, misljeno je zdruzevanje v krdela. Bom res probala izbrskat kaksne clanke.

Pokaže prej. Še vedno vztrajam pri tem.

Alti, tu sem ti odgovorila: http://www.mojpes.net/forum/index.php?topic=2334.new#new

Hmja, ne me tepst, ampak jaz sem do zdaj mislila, da dejansko obstajajo psi (pasme), pri katerih je zelo težko opaziti opozorilne znake 'pred napadom', ker so bili skozi pasmo pač selekcionirani v vzreji v smeri čimboljšega 'prikrivanja' tovrstnih opozoril. Neuko oko pač težko opazi predstavo, ki se ne sklada z njihovo tipično idejo o renčečem, nasršenem, penečem se psu, ki bo šel v akcijo...

Saj so. :) Sam pri teh ne gre za to plensko vedenje; tu ni odnos plen-plenilec, ampak pes-pes, se pravi socialen aspekt (npr.:  pes ne prepozna podrejanja drugega psa in kar nadaljuje z napadom).

Tudi pri njih se vidi in to zelo!

Pri katerih? Ne mores ravno zelo pasemsko posplosevat, ker so tudi znotraj pasme razlike in se lahko tako ali drugace to izgubi ali ojaca ze v parih generacijah.

izgubi ali ojaca ali zmanjsa, je bolj prav.

kateri post točno? ...bemti, sej si moderator pa odpri temo na to. da se ti da iskat stare poste pa....mater....kje sm tebe srečal....kudos Nan.

ne jaz nisem vzreditelj. Ko sem v času svojega učenja dvignil kriterije za vzreditelja, sem dojel, da temu nisem dorasel in sem nehal razplajati.

ampak da odgovorim...dominanten pes ima drugačno opozarjanje da bo agresiven kot  plašen ali kakšnaa druga psihološkas oblika. To sem povedal:

Dominanten je tudi lahko agresiven. Aja...dominanca je kao ok, ker so to Alfe...Pa si gdaj slišala za alfe ki so za ohranitev statusa ubijali? SI kdaj slišala za "vsiljene alfe" ko so dobili plašni psi mesto liderja v človeškem krdelu zaradi plaše agresivnosti? SI KDAJ ŽIVELA V KRDELU VEČ KOT TREH PSIC?


 In če se hočeš z mano menit potem malo beri pa pomisli pa še ekrat preberi...pa ok...je možnost da sem se narobe izrazil. in potem se bom popravil. tale tvoj stavek je pa mim, ker nisi prebrala al pa razumela posta. sam to ni moj problem.

aja in btw...vzreditelj v vzrejo zgolj ne pripušča statistično dokazanega slabega karakterja še posebej pri delovnih pasmah ko so nekae potrjene govorice in dokazi agresivnosti...drugače pa vzreja ne vključuje nujno behavioristike "per se". to je zgolj prepuščeno tistim ki bi bili radi "kompletni". Tako med kravami, kozami, mačkami in tudi psi ter ostalimi domačimi zvalmi. Tko da ne delaj fame, da so Vzreditelji neka "božanstva" ki vse vedo. Res pa da si nekateri prizadevamo- sam bom šele na tisti stopnji spet razplajal pse. Ok , če bo to čez 10 let, bom vmes kakšnega al kupil, al pa zredil. Vsekakor pa ne bom mislil da sem ga VZredil. Tudi če se mi posreči.

Problem je v nizkih standardih.

Ne iscem starih sporocil, novga sm napisala.
Na, direkten link do sporocila: http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,2334.msg655526.html#msg655526

Jaz sem še vedno mnenja, da vsak pes pokaže, kdaj misli napast. In me še vedno zanima, kateri psi naj tega ne bi nakazali.

Nas chow-chow ni nikoli nakazal kdaj misli napasti. No, temu niti ne morem reci napad, bolj savs. Sem pa tocno vedela kdaj bo do tega prislo.
Ta pes nikakor ni prenesel, da bi mu tujec prisel preblizu ali ga celo skusal pobozati. Takrat je vedno savsnil proti roki. A to se nikoli ni sprevrglo v napad. Bolj je zgledalo, kot ko zamahnes z roko proti tecni muhi, ki ti leta okoli useh. Problem je bil le ta, da je ta "roka" imela zobe.

Tudi nas kuvasz je 1x napadel psa brez opozorila. A spet ne brez razloga. Na najini sprehajalni poti je vedno iz nekega dvorisca priletelo eno malo vecje scene in se z varne razdalje zaganjalo v naju in se na vse pretege drlo. Hort je vse to stoicno prenasal in se sploh ni oziral nanj. No, na enem od sprehodov pa je imel dovolj in se je brez tipicnih znakov repencenja, grbe etc. sunkovito obrnil, se zagnal vanj in ga steral domov. Tistemu scenetu ni manjkala niti dlaka, saj se ga psloh ni dotaknil, le na pasji nacin mu je dopovedal, da je sel cez vse mejein da ga ima dovolj.

Saj res... kaj pa je sploh napad? Ali lahko zgornjima primeroma sploh recemo napad?

In toliko se pise o dominantnosti. Ali kdo morda pozna definicijo te besede (v pasjem svetu, seveda)? Sama vem, da agresije nikoli ne povezujem z dominantnostjo, ker sta to dve popolnoma razlicni zadevi.

Spet se gremo pasme? Sem mislila da smo se že vsi strinjali, da ni posebne PASME ki bi lahko bila nevarna.

Govorila sem o posameznen psu, ki je bil pac predstavnik neke pasme. A je to tako tezko razumet?

Ne bi ravno o pasmah; kot pravi Nanook, tega ne gre (pretirano) posploševat. So pa taki psi lahko seveda hitro označeni za agresivne, ker 'so napadli brez opozorila, kot strela z jasnega ipd.itn.' Čeprav, kot opisuje Drejči, pozoren skrbnik ali izkušen očividec najbrž lahko oceni, da bo do 'napada' prišlo? Oz. lahko po napadu 'oceni' za nazaj- ko analizira vedenja psa pred dogodkom. Niso pa to enostavne stvari. Še kakšno sršenje, oblizovanje, umikanje ipd. povprečni laični 'kužkoljub' hitro spregleda...

Drejči, nas so učili, da je dominanca vedno razmerje in sicer razmerje nadrejenega psa v odnosu do podrejenega. Pes sam po sebi torej ne more biti dominanten, če nima nad kom (ali čim?) dominirat. Agresija in dominantnost sta (zame) dve zelo različno stvari.

Ja, no... Smo spet pri tem, da lastnik - oprosti, Drejči, ker bom tebe izpostavila, ampak o tem sem pisala - mora oz. ve, kdaj lahko pes pošizi. Pošizi sem pa napisala zato, ker šavs zame ni napad v bistvu.

Hja, se pravi, da pes pokaže popolnoma jasno. Ti pa govoriš o tem, da nekdo to spregleda. Hm, pes je pa še vedno pokazala, a ne?

Hm. Se gremo nekaj ali ne, dejstvo je, da imajo določene vzrejne linije v določenih (ali pač ne) pasmah določene tendence bolj ali manj izražene. Moje mnenje: Nekdo, ki je vzgajal svoje pse za pasje borbe, se opravičujem, a tudi to obstaja, je pač paril naprej okretne, močne, 'trpežne' pse; pa tudi take, ki se ne usajajo kaj dosti, preden napadejo. So to potem nevarne pasme oz. psi? Sami po sebi ne, a imajo določene lastnosti, ki jih povprečen pes :P in povprečen lastnik :) težko 'bereta'. In so označeni za 'zajebane'. (Pardon my french).

Dominanten pes je za moje pojme normalen pes. Nekateri si takšne pse celo želijo, pravijo da imajo svoj karakter in se ne pustijo. Se pa nekje dominanca zaključi in se prične napadalnost, kar je treba preprečiti. Žal pa marsikdo ne vidi te razlike in tako ne ukrepa pravočasno. Kakorkoli-agresiven pes je pa zame spet čisto nekaj drugega. Lahko da ima psihične ali fizične težave in tako mislim, da pri takem psu nikdar ne veš kako bo v določeni situaciji odreagiral. Ampak pazi- vsak pes je pokazatelj vnaprej. Ne mi rečt, da ni tako. Nekateri pač samo svarilno pogledajo ali otrpnejo, to pa ja morajo lastniki prepoznati. Lastnik mora poznati svojega psa. Ni pa mi seveda potrebno posebej pisati, da za agresivnega psa potem pridejo v poštev povsem drugačni prijemi kot za napadalnega. Pa še moj pogled na dominantnega psa. To je večinoma od hormonov ''prižgan'' pes, ki poskuša nadvladati ostalim psom, če bo to poskušal pri meni, mu seveda ne bo uspelo in to je to. Pokazatelj dominance je, ko te pes poskuša zajahati, ponavadi tvojo nogo, misliš pa si, da se pač ''goni''. Napaka, psu se to ne dovoli.

Najbrž. Ampak ni tako enostavno. Najbrž nisem najbolj kompetentna razpravljalka, ker se ukvarjam z vedenjem ljudi in ne psov (čeprav imamo različne vrste najbrž bolj podobne vedenjekse vzorce, kot smo pripravljeni priznat ;) ), toda poglej:
Še po dolgih letih dela na področju ne upam z gotovostjo trditi, kako in zakaj bo nekdo reagiral tako, kot bo. Včasih si pomagamo z analizo video posnetkov npr. in potem ti je tu in tam kristalno jasno, zakaj je nastala neka reakcija oz. vedenje, ker so bili znaki v resnici tam, ti pa jih nisi opazil oz. nisi znal dovolj hitro sklepati. Za nazaj pa je potem lažje razlagati....
Tudi pri psu mi ne pomaga popolnoma nič, če je tri sekunde buljil v moj nožni palec (zelo zelo karikiram), preden se mi je zagnal v koleno, ker sem to spregledala. Bi bilo dosti lažje, če bi me nahrulil in nableščal s čekani.

Tisti, ki jih je tako vzgajal, se je prekleto trudil, da psi niso bili popadlji do ljudi. Ma, dajte se malo izobrazit, preden širite neumnosti.

Hja, si pač ti tista, ki se ji buljenje v nožni palec ni zdelo pomembno. Še vedno smo pri tem, da pes JE nakazal. Če si ti to spregledala, dejstva to še vseeno ne izključuje.

Yo, ni treba na osebni nivo. Me ne poznaš, ne veš, v čem se izobražena in v čem ne. Nihče ni govoril eksplicitno o popadljivosti do ljudi. Buljenje v nožni palec se mi lahko zdi še tako pomembno, vseeno pa ga bom prej spregledala kot renčanje. Verjetno. Ali pa tudi ne. Je manj očitno. In samo to ti hočem povedati. Seveda pokaže vsak pes. Imaš prav. Ampak če mi trdiš, da ni lažje spregledati kratkega 'strmenja' kot renčanja z vihanjem ustnic (slednjega se najbrž tudi prej ustrašimo), te pač ne morem čisto resno jemati. Nobeno živo bitje ni nezmotljivo namreč. Vsaj zase priznam, da nisem. Btw. svoje psice dokaj odlično poznam, pa se zaradi tega ne pretvarjam, da poznam vse znake vseh psov.

Čenča zakaj pa bi se morala pretvarjati? A misliš, da se vsi pretvarjamo, ki smo mnenja, da poznamo svoje pse? Pes ni človek, pes ne laže, (dobro, včasih krade :P), ni hinavec...točno veš kaj njegova govorica telesa pomeni-če ne veš, se je potrebno izobraziti, knjiga Govoriti po pasje je samo en primer. Ne sekam točno na tebe, govorim splošno. Psa je potrebno poznati. Drugače je res brezveze da ga imaš. Imam znanca, ta je tudi pravi :) Ko prideš k njemu, se ti že vnaprej kriči: ''Ne božaj mojega psa, ker ne vem kaj bo!'' To ni prav. V primeru, da pa pes postane zahrbten, nepredvidljiv, pa sigurno nekaj ne bo štimalo v njegovom podstrešju. Morda ni bil pravilno socializiran, morda so tudi lastniki čudaki- ne vem. Vem pa, da je to potrebno prepoznati in pravilno ukrepati.

P.S. Razen če so lastniki čudaki, kot sem rekla. Potem ne ukrepajo in beremo o njih v časopisu. Ali pa ukrepajo narobe. In beremo o njih v časopisu.

Sessa, ja. In za svoje psice točno vem, kako in kaj. V splošnem pa bom z znanjem povprečnega človeka, ki doma najbrž niti nima psa v neki x situaciji z x psom težje spregledala npr. renčanje kot kak dosti manj opazen signal? In to je vse, kar piše v mojih postih. Hinavščina pa ima pri tem kaj že?

Joooooj, oprosti, sploh nisem šla na oseni nivo, sem samo uporabila citat, ker pač pišeš v temo. Se opravičujem, če si narobe razumela.
Ampak dejstvo ostaja isto - pes je nakazal.

No, če gledamo takole:
- pes maha z repom, torej je vesel
- pes renči, torej bo napadel
Potem smo daleč daleč od tega, da lahko debatiramo o tem, da poznamo in prepoznavamo govorico psov.
Mene še ni čapnil noben renčeč pes, mahajočih z repom je bilo pa kar nekaj. Pa nič ne zamerim, sem vedela, da me bodo.

A da so nekateri psi hinavski tudi ne veš? Zanimivo. Nimam ti več namena razlagati, vidim da se trudim v nedogled, ti kar eno in ta isto pišeš v vsakem postu, ne spustiš se v debato. Pa še nekaj: veliko je primerov, da, ko pes renči na drugega psa, se nimaš česa bati. So drugačni znaki, ki jih spuščajo, ki so bolj alarmni in jih nekateri izmed nas uspešno vidimo. Zakaj pa bi sploh vlačila psa k x psu? A ker so vsi psi, se morajo imeti vsi radi? Ne razumem kam ciljaš in kaj bi rada sploh dosegla.

No, Yo je bila hitrejša in je post pred mano napisala bistvo.

To je res. Sam vedeti in videti ni eno in isto. Je blo z mojo "kokeršpanjelko" isto kot z drejčinim chowchowom. Če jo je kdo hotel pobožat, je ( bi ;) ) šavsnila. Ni pokazala.

Drug primer je pritlikavi šnavcer. Prvič me je šavsnil čist upravičeno, ker sem mu vzela kost iz gobca (prvo jo je on men iz roke, pa sem mu jo šla iz principa nazaj jemat  ::) ). Drugič smo se otroci igrali, pesek je neki okrog skakal in v momentu ko sem položila roko na njega, sem že čutila zobe.

Eni ne pokažejo, ni pa to pasemsko specifično. Ker pa ste temo že ravno začeli s filami, bi povedala sam en fajn stavek, ki sem ga nazadnje slišala o njih. "Ni pasme, ki bi se ji človek bolj gabil"  ;) In se mi zdi, da mora bit ogromno dela vloženega, da pusti sodniku jajca prešlatat.  Ne vem če nakaže al ne, ker ne poznam predstavnikov osebno,  sam zakaj pa bi? Če se kdo dotakne lastnika, zakaj bi ga opozorila, da bo ugriznila, če lahko samo ugrizne?

Ne mi rečt ta pes ni vsaj za 2 sekundi preden je čavsnil dobil tistega zgroženega, debelega pogleda no ::)

Večinoma ni bilo časa. Sej veš, kako so kokri mečkabilni in kako ljudje pobožajo, brez da bi vprašali.  Če je pa kdo šel počasi z roko proti njej, je pa res znižala glavo in ga gledala izpod čela.

Ne, tudi debelega pogleda ni bilo. Nic ni bilo, samo savs.

Jaz še vedno trdim, da pes pokaže-nakaže.
Bi rada slišala/prebrala konkreten protiargument. Me zanima.

Torej je bil šavs svarilo, če bi te nameraval resno poškodovati bi te. Tudi mali pes bi se te lotil, če bi to bil njegov namen.

Ne, šavs je šavs. Napad je drugo.

Ne razumem? Kaj sem pa jaz drugega napisala?

Čenča, a te prav razumem?

Pred vsakim napadom živo bitje izkazuje neko vedenje.
To vedenje:
- lahko že pred napadom prepoznamo kot opozorilo;
- lahko po napadu prepoznamo kot opozorilo;
- le stežka ali z veliko domišljije po napadu prepoznamo kot opozorilo.

Za zacetek so pri tem slabsi vsi tisti psi, pri katerih je bilo to "vedenje" sankcionirano-kaznovano. In seveda pri tistih psih, pri katerih je nenakazovanje napada prednost. "Ej ti, jst te bom pa zdej napadel, a ves, sam tko, ti povem, da bos vedu, a me razumes, da te bom napadu...." medtem pa ga un tadrug ze trikrat "drzi za vrat". ::)

Pa tudi ne gre samo zato, da recimo ne nakaze, gre tudi zato, da ne odneha, ko se drug pes podredi oz. da ne odneha, pa ceprav je sam se komaj ziv-se pravi ne prepozna podrejanja, se tudi sam ne podredi ipd.. Govorim o psih, ne pasmah.

Dominanca je ena taka kompleksna in totalno nerazumljeva zadeva. Tako kot alfa, beta, omega statusi...recimo.

Nekaj definicij:

Npr. za ljudi: "Having commanding influence over.... bet he most influental or conspicuous.... holding commanding position over."

Za volkove: "a drive directed towards the elimination of competition for a mate." "The hierarchy is defined as a dominance-submissive relationship established and maintained by means of ritualised behaviour."

In se za pse: "Many behaviour counsellors and forward-thinking authorities on dogs hypothesise that dominance in our domestic dogs is about access to, or control of, resources which could result in resource guarding."

Dominance is a concept found in traditional ethology that pertains to an individual's ability to maintain or regulate access to some resources. It is not to be confused with status. (K. Overall)

Vsi citati iz knjizice Dominance: fact or fiction?, B. Eaton.

Glede na to, da pes ni ne clovek, ne volk, prvi dve odpadeta.

Alfe, ki si ta položaj res zaslužijo, so od vseh v krdelu še najmanj agresivne. Te vodijo krdelo s pogledom. Pač pa bi pogosto najnižje rangirani psi "ubijali" za to, da pridejo za stopničko višje. Pa kakšni pubertetniški povzpetniki znajo biti problem dokler se ne obrusijo. (to lahko trdim po več kot 25 letih življenja s kdelom 5 - 7 psic in občasno še kakšnega samca)
Dominantni psi, ki so samozavestni in trdnega karakterja znajo brez mrdanja sprejeti nižji položaj, doker so vodilni vredni njihovega spoštovanja in dokler ne preveč ne izkoriščajo svojega položaja. Problem so plašni, nestabilni psi, ki bi radi z glavo čez zid, pa niso sposobni.

Po mojih izkušnjah dominantni psi, ki svoje moči merijo med igro nikoli ne napadejo brez opozorila, razen če se v prepir nespretno vmeša tretji (človek ali pes).

Plenski napad je vedno brez opozorila, ker plen pač skušaš ubiti, ne pa z njim komunicirati. Plenski nagon je prirojen, tega, kaj je plen in kaj ni, pa se pes nauči med odraščanjam. pri izrazito plenskih psih je pač treba med zgodnjo socializacijo poskrbeti, da spoznajo majhne otroke, mlade in majhne pse in tiste živali, za katere ne pač želimo, da bi jih lovili, ko bodo odrasli. če zraven še poskrbimo, da svoj plenski nagon izživijo na neškodljiv način, z njimi ni nobenega problema več.

seveda velja tudi za pse, če se jim dovoli živeti njihovo lastno socialno življenje in se od njih ne zahteva, da živijo vedno privezani izključno za svojega lastnika.

Ne nakaže pes, ki napada plensko, ne nakaže pes, ki se mu med vzgojo renčanje, kazanje zob in podobna opozorila izbije iz glave, ne nakažejo psi, s katerimi genetsko ni vse OK.

 Manj kot je ritualne agresije, več je ugrizov in manj je predhodnih opozoril. Zmožnost ritualne agresije je delno prirojena (in tudi pasemska lastnost) delno pa priučena. Tudi pes, ki  se skoti z manjšo sposobnostjo medsebojnega komuniciranja, se tega lahko nauči.

Peibie, tako nekako. Je pa seveda v pasjih medsebojnih odnosih na površinski bazi  :*- predvsem 3., delno pa tudi 2. točka po mojem mnenju dokaj neuporabna. Če filozofiramo. Ker nek normalno vzgajan povprečen pes s povprečno genetiko (spet hudo karikiram, ne bi ravno šla v definiranje tega povprečja) komunicira predvsem po ritualni logiki, ki jo je razvil (pod pogojem, da ima zato potrebne predispozicije) in daje in šteka priklone, odklone, oblize, se grbanči, kiha, viha ustnice in podobne finte.
Sem mnenja, da tudi naša pasma zaradi tega ne uživa neke hude priljubljenosti med ostalimi psi. Z repom, nošenim čez hrbet, pa njihova stoja...ves čas izgledajo, kot da malo grozijo  :P. Pasja govorica telesa. (Mimogrede, sessa, hvala za predlog, sem brala  ;)).

V splošnem se strinjam z Nanook in Lanabelo; samo dominanco sama še vedno razumem kot odnos/ razmerje in ne kot karakterno lastnost. Nek pes je dominanten v odnosu do drugega psa ipd., ni pa sam po sebi 'dominanten'. Je pa zaradi svojega karakterja nedvomno nagnjen k dominanci. Potemtakem bi lahko rekli, da je...hmmm....samozavesten?
Pa tudi z Zoio se seveda strinjam. Poznati in opaziti ni isto.

Za moje pojme je tudi plenski napad večinoma nakazan, razen če pes kar med igro zaradi določenih dejavnikov ne preklopi na nagon (vidla pri hrtu 1x-zelo zanimivo, psu "zajcu" ni bilo nič). Samo ne enako kot kakšen drug. In iz izkušen vam povem (na žalost), da tudi psi, ki so učeni za borbo ali iz takih psov izhajajo zelo lepo nakažejo svojo namero.
Se jih že na daleč vidi kako marširajo vsi napeti in bulijo v psa. Nikakor ne grejo mimo čisto sproščeno in ignorantsko in kar na enkrat napadejo. Razen če smo po naključju na takem mestu, da nas zagleda en meter pred sabo. Pa še takrat mine par sekund in se vidi sprememba telesa in pogleda.

Ne rečem, morda obstajajo psi, ki so napadli brez opozorila, ampak tukaj mislim, da je bilo bolj to, da se jih je presenetilo in je bil reakcijski čas kratek. Ali pa spadajo med tiste izjemno redke "psihopate". Ampak takih je verjetno za preštet na prste ene roke. Jaz sem vidla samo enega takega. Bil je en mešanec, ki je preživel življenje na verigi na vasi. Se pa ne spomnem kdaj se je to začelo kazat. Pri veterinarju itak ni bil, da bi preverli, če je odziv bolezensko pogojen. Je bil lovec hitrejši. Jaz sem mela takrat kakih 10 let se mi zdi... in si mislila kaka sreča, da živim v mestu. :-\

Jp, s tem se popolnoma strinjam. Moja Layla je bila daleč od napadalnega ali agresivnega psa, je pa bilo par situacij, ko bi napadla (teženje s strani pijančka, 1x napad drugega psa, 1x napad nekega mulca name npr.). In ja, sem jo točno prebrala, kaj ji gre po glavi, ker če psa poznaš, prepoznaš znake. Je dobesedno postala trda, napeta kot struna. Pa sem tudi slišala komentar tistega, ki je bil prisoten, da "saj ni bilo nič". Kako da ne? Saj sem jo videla, še na povodcu sem začutila dobesedno vibriranje, ker je nekako navznoter renčala ali kako bi to opisala. Tako da še vedno menim, da pes pokaže/nakaže svojo namero. Samo prepoznat jo je treba. In pravilno odreagirat, seveda.

Kar nekaj vas je napisalo, da je plenski napad nenaden in nenapovedan. Ja, za plen ze, za mene kot lastnika "plenilca" pa nikakor ne. Pes z izrazenim plenskim nagonom bo pred napadom izvedel "kompleten ritual priprave na naskok" - opazil bo "plen" in ugotovil kako se giblje, naredil bo nacrt kako lov uspesno zakljuciti (beri: dobiti plen v gobec), sele potem bo napadel. Ceprav se vse to zgodi v sekundi ali dveh, je to se vedno dovolj casa, da zadevo ustavim. Vsaj pri mojih psih je tako.
Jasno, pogoj za uspesno preprecitev napada je poznavanje svojega psa.

Se strinjam.

Problem je v tem, da so "plenilski" psi skoraj vedno, kadar napadejo, brez lastnika. Tisti, ki je napaden,  pa ponavadi priprav ne more opaziti - zelo pogosto napadejo " iz zasede" - vidiš ga šele, ko leti proti tebi (oz tvojemu psu).

V taksnem primeru sem zadevo "uredila" tako, da sem napadalca spremenila v plen.
Je bilo pa vedno tako, da sem svoja psa imela na povodcu in je bila zadeva lahko izvedljiva. Povsem drugace pa bi se lahko izteklo, ce bi moji psi prosto letali naokoli in ne bi mogla narediti nase "bojne formacije".  ;D ;D

Kako pa to, da so napadali tvoje pse? načeloma so plenski napadi samo na mladiče nekje do 3 mesece in pa na kakšne zelo majhne pse. tak napad se vedno zgodi bliskovito, vedno od zadaj, brez vsakih ceremonij takoj zagrabi za vrat ali hrbet (trebuh, če se uspe plen obrnit na hrbet). Vse ostalo so samo zaigrani "napadi".

Verjetno, ker obstajajo izjeme z večjim "apetitom". Je na drugem forumu eno dekle (Ana) pisalo, da so imeli občasne plenilske pohode dveh samojedk na njihove ovce, ki so jih tudi nekaj že poklale, zdaj pa samo zeloooo redko, ko jima uspe zbežati iz pesjajka. Je baje lastnik plačal marsikatero kazen. Na zadnje so tako napadli njeno nemško dogo in pikirale direkt na vrat.

Sem pozabla kako se jih je znebila, ampak na serečo ni bilo ranjenih. Svašta.

To je lahko tudi odgovor na vprašanje če so lahko trije samojedi kaj manj nevarni kot trije bulmastifi, pri katerem je naš ljubljeni vodja KZS- mao popi...  ::) :P
Odgovor: so manj vztrajni, ampak, če se naleti na prave razmere in z "malo sreče"...

Čuuuudne samojedke. Le iz katere vzreje so prišle?

Nisem cisto ziher, ce je slo za plenski napad, vsekakor pa je priletel kot strela in nam v hrbet. Videla pa sem ga jaz, ker ves sprehod neprestano cekiram okolico. Predvidevam pa, da je videl le manjsega psa, ker je vecji nekaj snjofljal za grmom.

Moje mnenje je, da napad na mladica nima nobene veze s plenskim nagonom, ampak z motnjo v psihi napadalca.
Do sedaj se nisem srecala normalnega psa, ki bi se zaradi svojega plenskega nagona spravil na mladica. Ali pa imam pse, ki tocno locijo macka/ptico/mis od pasjega mladica. Sicer naspicita usesa, ko zagledata nekaj majhnega v daljavi, a ko se priblizamo in ugotovita, da gre za pasjega mladica, ga samo veselo pozdravita in gresta naprej. Tudi ko sta spuscena (torej, obstaja moznost sindroma kosmatih uses) in se v blizino prikobaca mlado bitjece je zgodba povsem enaka.

Jap, tudi samojedi so lahko se kako popadljivi. Na nasem koncu sta bila pred leti kar dva taksna modela. Eden je bil pri nas (v bistvu je bil posvojen pes v zrelih letih), drugi pa je zivel v blizini.

Malce smo skrenili s teme, ampak je tudi to zanimivo  ;)

Itak da normalni psi ne zamenjajo drugih psov za plen (lahko pa se plen igrajo, včasih zelo prepričljivo).
Da znajo biti (nesocializirani) samojedi žleht do drugih psov je znano. Da so pobijali ovce (ne poskušali pasti), je  moralo biti  z njimi nekaj hudo narobe. Enako velja za tiste, ki grizejo ljudi. Ja, če te napadejo trije 20 kilski psi ni luštno. A lahko lepo enega po enega primeš za kravateljc in rep in jih streskaš ob tla, dokler ne obmirujejo. Treh 50+ kilskih ne moreš.
Bi pa lahko Kavčič res nehal po nemarnem omenjati pasmo in ji delati škodo. Navsezadnje, ubogi samojedki za zlorabljat sploh niso tako pripravni kot mirni in potrpežljivi bulmastifi: so zelo občutljivi na bolečino in večinoma se bolečine tudi bojijo - niso redki taki, ki pri veterinarju dobesedno vreščijo, še preden se jih sploh dotakne.

Hehe, a se lahko vmešam čist OT  ::)?

K nam je prišla živet 4,5 letna "pinčica, čistokrvna brez rodovnika". Živela je v stanovanju, hranjena s kvalitetno hrano + karkoli so ji dali otroci od mize. Nevzgojena. Navajena na notranji WC.

Jaz z dominanco/agresijo še nikoli pri kar nekaj (tudi zelo dominantnih) psih nisem imela problema. Tukaj pa RES ne vem, kaj naj si mislim in posledično, kako naj odreagiram. Bom navedla samo dejstva:

- moj dragi je bil njen lastnik do 3 leta, zdaj je spet; zelo navezana nanj
- od prej navajena na nevzgojenega otroka

Trenutno stanje:
- moj 7 mesečni otrok ji iz gobca lahko jemlje igrače, če jo vleče za kožo/ušesa (seveda ne pustim, ampak če se slučajno zgodi) sicer zarenči/šavsne, ampak ne njega - tudi otrok, ki je rasel ob njej, ni NIKOLI fasal (pa je RES nevzgojen  ::)).
- partnerja čez dan občasno čuva (recimo - zalaja, ko ga objamem, ampak neha na ukaz).
- hrano čuva selektivno - pred mački ne, so večji od nje in jih spoštuje; pred mladičko v kletki jo je, ker je bila mala pač v kletki  :P; pred mano ne upa; danes zjutraj jo je pred metlo, ki jo je imel v rokah moj partner ( <:]).
- z mački in psi nima težav
- zunaj občasno laja na neznane ljudi (bi rekla, da iz strahu).

Vse skupaj razumem in je OK.

Ne razumem pa tega:

1. Jaz jo zjutraj vozim ven (ker še ni sobno čista in jo pač peljem takoj, ko vstanem). Aja, spi pod odejo na najini postelji.  ::)
Ko sem oblečena, v bundi, prišla v sobo, se je ravno zbudila in me "napadla" - lajež, kazanje zob,... Sem jo obrnila na hrbet, pa se je umirila. Sem sklepala, da se me je pač ustrašila, ker se je ravno zbudila.
2. Potem sva imeli zadnjič precej hujšo zadevo, isto zjutraj. Me je čisto zares napadla in to ne zaspana. Sva prišli s sprehoda, bila je pri meni v naročju, jaz sem sedela na postelji (kjer sta spala otrok in partner). Sem jo prijela čez trebuh (kar čez dan naredimo zelo pogosto brez težav), pa je šavsnila. Potem je renčala, napadala. Sem jo vrgla s postelje (prepričana, da pač čuva mojega), pa me je čisto drugje čisto blazno grizla v gležnje.
Hočeš nočeš sem zadevo končala tako, da sva šli s hrano malo vadit "sedi" - "čakat" - "sem". Instant nov pes, čim je videla salamco. :)

Aha, še to - svoje igrače dnevno označuje (se valja po njih) in jih ubija.

Kakšna ideja? (Ja, k Xeni v šolo že hodiva :)).

 ;D ;D Opisala si tipicnega razvajenega in nevzgojenega psa, ki zgleda kot pinc. Tocno taksno psico srecujemo na sprehodih, ki kar dobiva neke sizike in stresa jezo kar tako malo "cbv"  ;b Nikomur ni naredila se nic zalega, le zaganja se in se repenci na vse mozne pretege.

Sej, to mi je jasno. :D :D :D

Ampak, a je to dominanca al samo strah, podprt z razvajenostjo od prej?
Jaz doma seveda vem, kaj narest - preusmerjanje pozornosti in to... Ampak sploh ne vem, ali naj to jemljem kot dominanco in agresijo ali kot... Hm, uveljavljanje svoje volje (ker se je to pač dalo zadnjih skoraj 5 let)? :P

Pisem o definiciji. Se enkrat: a drive directed towards the elimination of competition for a mate. To je definicija (ena od) dominance v omenjeni knjigi.

Mech: http://www.youtube.com/watch?v=tNtFgdwTsbU .

Umetna krdela-v ujetnistvu so nekaj drugega. Ko bom imela kaj vec casa, bom probala mal razlozit.

Bi pa še jaz nekaj vprašala, sem že nekam pisala tole, pa sedaj sama sebe kopiram:

Pri nas se pa Pika ne da motiti, medtem ko spi, ampak izključno tedaj, ko dama spi. Bog ne daj, da jo zbudiš iz njenega sladkega spanca tako, da jo hočeš z roko prebudit, takoj bi te šavsnila. Meni res ni smešno takrat. Zato jo sedaj prebujamo na tak način, da jo pokličemo. Potem pa ona lepo ustane, in je vse v redu. Sem jo pa enkrat, ko je to naredila (samo sem pravi čas roko odmaknila) hotela "šavsniti" nazaj, ampak je dobila pravi napad, ampak res NAPAD panike.  :-\ Kako je vpila, vreščala, vsi smo jo samo gledali.  :o

Jaz mislim, da ima tole od prej, neka travma je to, ker se je od začetka tako bala naše roke, sploh fantove, da se tudi pobožat ni pustila. Sedaj se rada boža, ne mara pa posebno tega, da na hitro z roko mimo njene glave opletaš. Drugače se rada crklja. In če jo pogledaš po gobčku, ima stare brazgotine, reva...dobili smo jo pri starosti 1,5 let, se je zatekla k nam, breja, sestradana, prestrašena...

Kaj je to, dominanca, agresija (ne bi rekla), ali kaj tretjega ? Kaj se vam zdi ?

Pa se tole. V branje toplo priporocam Dogs (avtor Coppinger, imajo na amazonu). Sicer res, da bo knjiga kmalu praznovala obletnico (10let, prmblizno toliko casa je tudi pri meni, jo zelo cuvam in se ni cist znucana ;D), ampak je zelo v redu.
Od novejsih pa The behavioural biology of dogs (ed. Jensen) in The domestic dog: it's evolution, behaviour and interactions with people (ed. Serpell).
Ce se da komu brskat, pa naj poisce studijo oz. studije (italijanske) o prostozivecih psih (Boitani, Ciucci, Ortolani,...).

agresija zaradi strahu. posledica tistega, kar se je s psico dogajalo v njenem "prejšnjem" življenju. izogibaš se pač situacijam, ki sprožijo tako reakcijo in ji  hkrati skušaš čim bolj utrditi samozavest. uporaba sile je v takih primerih kontraproduktivna, kar si že sama ugotovila.

Sama pod pojmom dominanca mislim na karakterno lastnost, na željo po vodstvu, po prevladi nad drugimi.

In da ne bi kdo slučajno rekel, da pri psih v krdelu pa  tole ne drži: Drži, samo zelo je pri psih omiljeno in zato včasih za površnega opazovalca nejasno.

celo nekaj takega se da videti tudi pri psih:kadar so se mi recimo gonile psice, sem morala paziti samo na "šefico", za ostale je že ona poskrbela, da se jim samec niti slučajno ni mogel preveč približati.

Ups, sori, nista tok novejsi (ma pozabljam koliko casa ze imam kaksne knjige ::). No, se ju pa vseeno splaca prebrat. :)

Najlepša hvala za tvoj odgovor. Se že držim tvojega nasveta, in sem pomirjena glede njenega obnašanja.

Sem opazla, da je tudi na tem forumu pod nikom AnaJ. Poglej v škotske ovčarje. Mogoče pa bi ti znala odgovorit.

itak grem stavit, da "vzreje" ne poznam

Se nebi čudila, ne...

Hehe vidim, da me opravljate  :P ;D  ( hec )
Žal tudi jaz ne vem iz kje izhajata tisti dve psici. Gospa je mislim da prej imela doma več samojedov, sedaj pa ima samo še mamo in hči. Nimam nič proti samojedom, ampak tile dve mi pa nista všeč, sploh pa ne po zadnjem incidentu, ko sta se spravili na Marshalla.
In ja dejansko ti dve psici, gledata samo žrtvin vrat in sta že pravi specialistki. Marshall je imel to srečo, da je visok in gibčen, jaz pa sem imela srečo, da Marshall ni odreagiral z napadom, kar bi sicer skoraj da pričakovala od njega. No tamlajšo sem se uspela znebit s parimi poštenimi udarci s plastenko vode po glavi, tastara pa je bila malo trši oreh in je poleg udarcev s plastenko rabila še eno orenk namerjeno brco. ( nič kaj s ponosom ne pišem tega, ampak še vedno mi je v prvi vrsti mar za mojega psa in ker sva pač bila sama, sem se ju samo tako lahko znebila). K sreči poškodb ni bilo, kakšne so pa psihične ''poškodbe'' pa še ugotavljam.

Psici sta itak več ali manj prepuščeni sami sebi, velikokrat ju je pripeljala v vas, spustila iz avta, psici sta se potepali po vasi, delali škodo, ona pa se je s kajakom spuščala po vodi. No sedaj sta vsaj v večjem ograjenem prostoru in takrat ko sta napadli Maršija, sta ste baje nekako izmuznili iz ograde. Tako, da več ali manj že dve leti nimamo problemov z njima, prej pa so bili stalno neki problemi, ali sta pri sosedih klale kokoši, ovce, ma ni da ni ...

Če pa je tako specialen primer...  ;) ::) :P

LP, Andreja  :)

Ja saj je res tak specialen primer, ker dejansko še nisem videla, da bi pes tako napadal, večina jih grize kar jim je pač bližje, ti dve pa vidita samo vratove, mogoče smo tudi zaradi tega imeli srečo, ker sta bili osredotočeni na vratove in se jima je Marši lažje izmikal.
Meni delujeta kot dve pasji vampirki, ker, ko zagrizeta v vrat in  se žrtev ne upira več, potem žrtev pustita in iščeta drugo  :-X

Sicer se oglašam malo pozno, ker običajno pregledujem druge forumske "predale", a ravnokar sem našel tegale in se zdi zelo zanimiv!

Jaz bi za tvoj primer rekel "rangiranje" v smislu izpodrivanja tvojega mesta v krdelu, kar je neke vrste dominanca, ki lahko sčasoma rezultira resno agresijo. Po opisu predvidevam, da psička tvojega partnerja smatra za alfo in ga iz tega vidika jemlje za svojega. To je toliko bolj izraženo, ker spite v isti postelji, če sem te prav razumel. Psica torej smatra, da je postelja tudi njena in pravtako, da si s tabo deli tudi tvojega partnerja, ti pa ji predstavljaš nepotrebno motnjo, ki jo je pač počasi treba "ustrahovati" in si te podrediti. Po mojem mnenju bi ji bilo treba jasneje začrtati meje in ji dati nedvoumno vedeti, da je zadnja v krdelu. Predvsem tudi za tvojim otrokom!

Moj nasvet bi bil, naj torej spanje na postelji z vama ne postane običaj (če že ne moreta brez tega naj bo občasno, ob tvojem/vajinem izrecnem dovoljenju), sicer bi bilo bolje, da spi poleg postelje, sama na svojem ležišču. Še bolje - da spi v boksu (predvidevam, da bo tudi vajin intimen odnos kvalitetnejši...).

Glede na to, da je za psičko vajino okolje novo, je idealna priložnost, da dobi par jasnih sporočil krdelne hierarhije (kdo gre prvi čez vrata ven/not, da je za hrano iz posode potrebna mirnost in podrejenost, da si tvojo naklonjenost prisluži s pozornostjo itd., kar verjetno že vse veš). Skratka, omogoči psički, da določene bonitete (kavč, postelja, naklonjenost, crkljanje) niso samoumevne in da si jih lahko prisluži z obvladovanim vedenjem. Na drugi strani pa je prav, da dobi jasen signal, da renčanje, kazanje zob, lajanje, grizenje, zaganjanje absolutno ni odobravano. Ne vem sicer kako drugače rešuješ neželena vedenja poleg zvračanja na bok, zdelo bi se mi smiselno še bolj nedvoumno negativno označiti njeno neželeno vedenje - kako, pa se odloči sama ob predpostavki, da dobro poznaš njeno osebnost.

Vsekakor pa so vaje poslušnosti eno izmed boljših "zdravil", da te psica začne obravnavati kot njej nadrejeno, čeprav moraš upoštevati, da za različna okolja po njeni interpretaciji hitro začnejo veljati različna pravila - kljub temu da si na dvorišču njena vodja, te lahko še vedno v postelji obravnava kot nižje rangirano.....

Tudi o igračah bi se dalo spregovoriti, a bi morda na tem mestu zvenelo preradikalno... Vsekakor, naj ti bo v premislek, da sta tako igrača/igranje kot tudi "priboljšek" (hrana) idealni nagradi (motivacija) za njeno obvladovano vedenje.

Lp! Miha

SPet en rahel off topic na sicer zelo sorodno temo. Tu in tam si kupim kakšen izvod revije Moj pes, kar tako, ker pač podobnega pasjega čtiva v trafikah pri nas ni ravno na pretek. Pa ne, da bi se s to revijo želel izobraziti, nasprotno, včasih me kaj tam zapisanega prav nasmeji ali ironično zbode. Pa čeprav gre le za poljudno čtivo, katerega pa naj bi vsaj vsebinsko pravilno in verodostojno pisali strokovnjaki. A temu žal ne morem pritditi.

In v marčevski številki je en sicer precej posrečeno osredotočen in tematsko aktualen članek o agresiji pri psih. Priznati je treba, da so različni tipi pasje agresije kar vzorno razčlenjeni, a vendar, vse bolj ko prebiraš članek, bolj ti je jasno, da gre za manipulacijo z bralcem in za populistično instanto "ozdravljenje" agresije, kot neželenega vedenja. Nemudoma pozdravimo simptome, iskanje vzrokov zanje je itak zapravljanje časa... Skratka, zgrožen sem, da nekdo lahko tako brezskrbno zapiše, da tako resen problem, kot pasja agresija nedvomno je, rešimo z nekaj tabletkami tega ali nekaj kapljicami drugega homeopatskega zvarka. Halo, ali nas in naše pse podcenjujejo?

Ko sem prišel do konca članka, sem obračal liste, naprej nazaj, spodaj zgoraj, prepričan, da je nekje še izpuščeni del besedila. Pa ga ni bilo. Enostavno. Agresivnega psa smo ozdravili s petimi tabletkami. Revolucija! In to berej(-m)o preprosti ljudje, ki zdaj lahko verjamejo, da lahko napadalnost, renčanje, zaganjanje ali podobne neželene oblike vedenja, zeliščno ozdravijo. Ljubi moji, o okolju, odnosih, vzgoji in vseh ostalih psiho fizičnih dejavnikih, ki privedejo psa do teh skrajnosti pa nič!

Težko bi prisegel, da te revije nikoli več ne bom kupil, ker me s svojim poneumljanjem enostavno tako učinkovito motivira, da se ji bom naslednjič spet težko uprl...

Lp! Miha

Mogoče pa tile homeopatski pripravki temeljijo na marihuanci in psi popadajo v "nirvano". ha ha ha
No zaradi takih in podobnih, sem se sama že pred nekaj leti odjavla.

sem tudi jas prebrala dotični članek..pa nisem čisto noben strokovnjak na področju pasje psihologije..in nisem čisto dobro vedela a pa to se zafrkavajo ali je to dejansko res
ste potrdili moj sum da je članek lari fari totalno

Totalno ne, iz lkastnih izkušenj vem, da je homeopatija izjemno uporabna zadeva in reši celo pse, nad katerimi je "uradna" veterina dvignila roke...

Ampak sama po sebi pri vedenskih težavah ne bo naredila nevem kaj in tako posploševanje ni v korist nmičemur. Ne psom in njihovim vodnikom in ne homeopatiji.

Tu mi manjka beseda lahko reši (ni pa pravilo)

Lahko (mogoče) pomaga ob hkratni prevzgoji lastnika psa. Brez tega je brez moči t6ako uradna veterina kot tudi alternativa.

Ravno brskam po arhivu pa sem nasla tole.

"Dominance is an attribute of the pattern of the repeated, agonistic interactions between two individuals characterized by a consistent outcome in favour of the same dyad member and a default yielding response of its oponent rather than escalation. The status of the consisent winner is dominant and that of the loser subordinate. Dominance status refers to dyads while dominance rank, high or low, refers to the position in a hierarchy and, thus, depends on group composition. Dominance is a relative measure and not an absolute property of individuals." (Drews, C. (1993): The concept and definition of dominance behavior. Behaviour, Vol. 125, No. 3/4 (Jun., 1993), pp. 283-313)

Ena od definicij. V clanku jih je vsega skp 13, se mi zdi. Lustno branje, priporocam.