mojpes.net

Torej, podobna situacija je kot pri HANAH, le-da je tale naš paralizirani nemški ovčar zdaj tak že kakšne slabe pol leta. Veterinar je rekel, da mu kakšne posebne pomoči ne morejo nuditi in dobiva le protibolečinske tablete. Po njegovem premikanju se ne vidi, da bi ga kaj bolelo. Zdaj me pa zanima, koliko časa je sploh vredno vztrajati ob takem psu? Dejstvo je, da pes ne bo nikoli več hodil na zadnje tace. Vendar pa ima ta pes v sebi še polno življenja. Lastnik mu po cele dneve brca žogico, on pa se še vedno neustavljivo igra. Še vedno rad laja, se boža, izsiljuje ... Le zadnje noge mu ne delajo. Problem vidim v tem, da se je pes sedaj že večkrat podelal v stanovanju (za sabo vleče moker ali umazan zadnji konec). Lastnik ga spravi ven tako, da mu drži zadnje noge in pes odskače samo po prednjih. Vendar pa mu zadnje plati nikoli ne čisti, zato me je strah, da bi se na tistih ""posranih in poscanih"" dlakah na ritih začele razvijati kakšne hude bakterije in se razpasle po stanovanju. Ker lastnik vse skupaj samo pobriše z mokro krpo, če že.  :-\

Kot drugo pa me zanima, kako nekoga, ki ima bolestno rad svojega psa, prepričati, da bo počasi moral začeti razmišljati o evtanaziji, sicer bo lahko tudi on zbolel? Kako nekomu, ki je cele dneve s svojim psom in ki misli, da mu nudi le vse najboljše, dopovedati, da se pes muči in da bi bilo dobro, če bi mu pokazal še zadnji dokaz svoje ljubezni in ga odpeljal k veterinarju na uspavanje?

Takšno situacijo smo imeli tudi pri nas doma -oz. sta jo imela starša. Našemu nemškemu ovčarju (oz. mešancu), je po 14 letu začel odpovedovati zadnji del, sicer pa je bil povsem zdrav in z veliko volje do življenja. Kdaj se odločiti za evtanazijo, je bila tudi za nas dilema. Jaz (in sestra) sva bili mnenja, da bi se bilo treba od psa prej posloviti, starša sta hotela vztrajati. In ker je bil pes pri njima, sta vztrajala še dve leti.

Pes je dobil opornico za zadnji del telesa (z ročajem), da sta mu pomagala sprehoditi se, ko je to želel. Dobil je hlačke s plenicami, da ni ležal v svojem urinu, naučila sta se tudi iztisniti urin iz mehurja, da mu ni zastajajoči urin povzročal vnetij. Jedel je seveda le tisto, kar je želel. Ker je bil precej izbričen, mu je mama kuhala hrano (3 dni je jedel ribe, potem si je premislil in je jedel samo jetrca...). Ves čas je bil pod veterinarskim nadrzorom in komentar je bil vsakič enak: pes je zdrav, samo invaliden. Pripeljite ga uspavat, ko se boste odločili.

Pri tem psu je konec prišel naravno: njegovo spanje se je nenadno podaljševalo (takrat je imel že 16 let) in ko se enega dne ni zbudil več kot 12 ur, je padla odločitev za evtanazijo in istega dne je bil uspavan.

Kar sem želela povedati, je sledeče: pes lahko živi še nekaj časa, vendar je od tebe odvisno, če si to lahko privoščiš. Predvsem časovno, pa tudi psihično je zelo naporno. Moja starša sta v pokoju in sta si lahko privoščila, da sta bila 24/7 s psom, da sta mu izpolnjevala vse želje. V drugačnih razmerah bi odločitev o evtanaziji prišla bistveno hitreje. Pes je resda imel ves čas voljo do življenja, vendar je starša (predvsem mamo) to zelo izčrpavalo. In pri nobeni drugi smrti živali v družini si nismo vsi skupaj tako oddahnili, kot pri tej.

Žal moraš to odločitev sprejeti sam.  :(
In ni hujše odločitve.  :'(
Vendar je za žival, sploh če trpi, tako najboljše. 
Vsako čakanje samo podaljšuje trpljenje živali, lastnika pa psihično izčrpava.
Sploh ni lahko. Ni lahko.
 :'( :'( :'(

Mojemu prejšnemu psu je odpovedal zadnji konec...oz. je rekla veterinarka da kar visoko po hrbtenici ne čuti več. Par tednov pred tem je jemal proti vnetju mehurja, teden za tem so mu predpisali tudi za hrbtenico protibolečinske tablete in se mi zdi, da so ga vse te tablete malo uspavale + moral je imeti omejeno gibanje..tako mu je "karnaenkrat", par dni po protiboleč. tabletah odpovedan zadnji del, še isti večer smo ga pelali k veterinarju in dali uspavati. Se mi je zdelo da če se ne more premikati (ker je res oboževal sprehode), da mu ni do življenja. Veterinarka je rekla da gre lahko na neko terapijo (ali operacijo, sem ze pozabila) ampak da glede na starost ni nujno da bo sploh delovala in če bo, da ne za dolgo. Tako da ja, mi smo se še isti večer ga uspavali...

Ali ima kdo izkušnje, oz. pozna g. Kogovška - baje naj bi bil kiropraktik za pse?
Za mnenja se vam v naprej zahvaljujem  :)

Sicer ne vem kako je to kaj pri nas ampak v tujini takim psom, ki so polni energije, vendar iz različnih vzrokov invalidni nabavijo pripomočke-vozičke, ki jim nadomeščajo tiste dele telesa, ki jih pač sami ne morejo premikat in z temi vozički psi zopet postanejo samostojni. Marsikdo pa se takih stvari loti sam in psu naredi tak pripomoček, pač malo improvizira in ustvarja, sam da bi psu olajšal življenje
Poanta, vsak lastnik mora sam presodit kdaj psa uspavat
Moje mnenje, če bi imela takšnega psa in bi bil še vedno poln energije, bi bila med tistimi, ki se poigrajo z svojo žilico ustvarjanja in bi psu nardila pripomoček, ki bi mu pomagal pri neoviranem gibanju. danes v trgovinah dobiš vse mogoče za kupit in na internetu se tud da dobit kaj informacij, pa se gremo ustvarjanje-VSE ZA SVOJGA PSA
Saj če človek postane invalid, to ne pomeni takoj da je za odstrel-še vedno lahko živi naprej in uporablja pripomočke, tako pa je lahko tud pri živalih

Nihče še ni slišal zanj :-\?
Sem obljubila eni gospe, da bom povprašala za referenco. Kuža sicer sedaj dobiva tablete proti bolečinam in proti vnetju in se giblje dokaj normalno, gre tudi na sprehod, ampak je vse skupaj bolj strel v temo, ker niso mogli zdiagnosticirati, kaj mu sploh je. In sedaj jo skrbi, kaj bo, ko bo šel dol s protibolečinskih tablet.
So jim pa nekoliko pred ˝odpovedjo˝ zadnjega dela vrgli petardo na balkon in je baje šicu skočil v zrak in se v zraku nekako zavrtel in potem pristal na tleh.  ???

Aja, pes je še mlad, star kake 3 leta.

Poznamo dr. Kogovska in kot vedno pri tezavah s hrbtenico priporocamo dr. Zorka (fakulteta) ali dr. Matka (Topolsica). Tezko je ne diagnosticirat, kaj mu je, ce si eden od obeh omenjenih in je skrbnik pripravljen rentgensko sliko ali dve placat.

Gospa je na fakulteti pustila kakih 200 EUR v enem tednu, ni pa podrobno pojasnila, kakšno diagnostiko so se šli. Tudi jaz sem ji pustila kontakt d. Matka, bom pa povedalal še za dr. Zorka, ker je gospa brez prevoza (starejša) in ji je Ljubljana bolj dostopna.
Hvala za pomoč :)