mojpes.net

Brez zamere, ampak a je tole štos, ali gre za reševanje psov iz zavetišč?

(http://sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc3/hs291.snc3/28226_124206470933622_100000328090589_188994_6519446_n.jpg)
vir klik (http://www.facebook.com/album.php?id=100000328090589&aid=13430&s=0&hash=c63c43cbe46516671ddf256d90ee6794#!/photo.php?pid=188994&id=100000328090589)

Hm ... http://www.meli-center.si/wp-content/uploads/2010/05/imgp0042.JPG

Ne, mislim da ne, bo visica razložila.

Ne, ne gre za reševanje iz zavetišča Meli Trebnje, ampak za sodelovanje z njimi.

Lp, Maja

?
Lahko tole sodelovanje, prosim, malo bolj razlozis?
Oddajate pse kot zavetisce Meli ali kot fizicne osebe?
Torej mi ni treba se v druge teme nasibat slik in linkov, ker gre za sodelovanje tudi pri drugih psih iz te rubrike in ne za resevanje psov iz zavetisca Meli?

Psi so posvojeni, oddajajo jih fizične osebe, lastništvo je prenešeno tudi v registru, od naših so trenutno iz zavetišča Meli trije, od teh ena še ne išče doma.

A ti to resno, helena?

Zakaj bi se pa rabili komurkoli zagovarjat za to kar počnemo? A je mogoče važno iz katerega zavetišča je pes, ki mu pomagamo? So bili že iz raznoraznih zavetišč, lastniški...., ki se jim je pomagalo, zakaj se je treba zdaj pa v to psico vtakniti?

A se ti zdi kaj narobe ali sporno, če se ti zdi, jih lahko s foruma tudi damo dol, kregala se pa res ne bi. Niti ni to moje delo ali karkoli, MH pomaga z oglaševanjem in pomočjo v hrani, to je to.

V preteklosti se je pomagalo že iz zavetišč psom - pa čeprav iz drugih držav. ŽAL..res ŽAL...tudi sama ugotavljam, da ne more v Sloveniji držati več "teza" da se psov v Sloveniji iz zavetišč ne rešuje mislim v smislu reševanja ŽIVLJENJA.
Imamo zakon 30 dni in ja, žal se ga izvaja. Morda dva, tri mesece več, potem pa adijo.

Hm, Pola, osnovno, kar je vazno, je to, cemu sluzijo zavetisca in kaj je point delovanja zavetisc, pa tudi v cem je point delovanja zivalovarstvenikov.

Zanimivo.
Pes pristane v zavetiscu.
Obcini zanj zakasirajo mesecno "rento".
31. dan ga caka T61.
Najde se nekaj "resiteljev", ki naredi med psi izbor in resi pred T61 majhne, mlade, cupave ... .
Vse ostalo ni vazno.
Za konkretne posameznike nezanimivi ostajajo tam, na T61.

Meni se ni treba zagovarjat, je pa treba povedat tistim, ki pomagajo, za kaj gre. Za izbor posameznika in za popolnoma nic drugega. Ocitno se je tukaj osebno vis in nox odlocila posvojiti to psico iz zavetisca (ti, majas, pa eno drugo) in ne vem, kako lahko od mene pricakujete razumevanje za vase pocetje. Zame je zadeva popolnoma enaka, kot ce bi pustile na cesti prvega psa, ki pride kot izgubljen mimo, ker je nezanimiv za pogled in oddajo, resile pa naslednjega, ki je mlad in manjsi, pa se po moznosti cupav. Pricakovati kaksno resevanje s ceste najbrz ni smisel?

Iz zavetisc se psov ne resuje, namrec. Tocno to, poleg spornega izbora, pa skupinsko pocnete ve, ne glede na to, v kaksno vato zavijate svoje pocetje. Nekaj je resna posvojitev sebi "vsecnega psa", drugo je pa "resevanje samo vsecnih psov".

Zakaj, recimo, ni bil resen kateri od:

http://www.meli-center.si/wp-content/uploads/2010/05/0.JPG

http://www.meli-center.si/wp-content/uploads/2010/05/imgp0033.JPG

http://www.meli-center.si/wp-content/uploads/2010/05/imgp0119.JPG

...

Tezko me boste prepricale, da gre v resnici za pse.

Naj si vsak ustvari svoje mnenje. Dejstvo je, da smo s taksnim pocetjem definitivno spet stopili daaaaalec nazaj v resevanju kakrsnekoli problematike.
Zaradi mene imejte objavljene pse tukaj, me ne motijo. Napisite pa zraven njihov izvor - da prihaja iz tega in tega zavetisca, kjer je bil toliko in toliko casa. Ce zahtevamo to od tistih, ki jih najdejo ali oddajajo svoje, potem tudi za vas ne bi smel biti noben problem napisati, da ste iz mnozice psov, ki so jih pravkar nasli nekje v Sloveniji, ali jih pravkar caka T61, izbrali samo izbrane v tocno dolocenem zavetiscu. Da nekomu pokrivate zavetisko statistiko, najbrz ni vazno. Da tudi zaradi tega po sivih crkujejo zavetisca (ne samo eno), ki v resnici ne evtanazirajo psov 31. in ne dvestoti dan in ki ne dajejo psov v "posredniske posvojitve", tudi najbrz ni vazno. Tisti psi, tam, lahko crknejo, ali pa crknejo oskrbniki. Nima veze. Da se le resuje enega, ki to pocne.

Res, fantasticna skupinska zivalovarstvena scena, saj je ocitno to sodelovanje postalo praksa.

Bomo napisali izvor psov. Takole je:

Prijaznež Jaka iz veterinarske ambulante iz okolice Velenja na prošnjo zaposlenih tam
Lepa Lexi -pomurka s ketne
Pixie, Mala, Barby -zavetišče Meli
David-zavetišče Zonzani
Benjamin- Sarajevo
Leonardo- zavetišče Mala hiša na prošnjo pomurk
Dora in njena hči- Sarajevo

glede tistega, da je treba povedati tistim, ki pomagajo pa tole:

Za pse namenske donacije nismo prejeli niti evra, niti nismo prosili za donacijo v ta namen. Za sterilizacije, kastracije in cepljenja so v primeru zavetišč poskrbela zavetišča sama, pri ostalih pa skrbnice, MH iz zbranih sredstev za pse ni porabila več kot kakšnih 150 eur za hrano, pa še to nobena od skrbnic ni prosila zanjo.
Tudi te čupavi, mali se ne oddajajo za med, saj kljub intenzivnemu oglaševanje zanje prejmejo komaj kakšen klic.

Po šivih pa crkujemo vsi, ne samo omenjena zavetišča. In noben ni idealen in nobeni šivi niso čisto taki, kot na prvi pogled izgledajo.

Ups, pozabila sem še Omico, staro, debelo bitje s ketne- izvor:Pomurje
Sorry, Omica.
Res čudno, kako ni to lepo, malo 15-letno bitje še v novem domu. In Rea, Didi, Fuxi, Tara, Ela, Princ.... seveda, vsi mali, čupavi in posvojljivi.:-\
Ma, ne me hecat, da vis pobira po omenjenih kriterijih.

Zdej pa neham, ker niti ni to moj resor, niti se ne vmešavam v njihovo delo.

MH v sodelovanju z Meli Trebnje?? ???  :o

Sori punce, tlele ste me pa razočarale na polni črti :(

Posel s hudičem, a ne? hecam se, MH ni v sodelovanju z nikomer, očitno želijo z njimi sodelovati nekatere od naših. Zakaj pa ne, če se bo zaradi tega kaj na boljše sprememilo? Sama sem tudi dolgo časa sodelovala z zonzanijem'pa kaj? Za zivali je sigurno zaradi tega se dosti stvari na bolje spremenilo. Sploh nobeden ne vprasa, zakaj se gre, ampak obsojate vse kar vnaprej. A si ne zelite sprememb na bolje tudi drugod?

In kako se lahko v dotičnem zavetišču kaj spremeni na boljše s tem, ko pri njih posvajate pse, ki jih potem oddajate naprej?  ???
Tegale pa res ne razumem (pa nisem blond ::))..

Oziroma ali vam je sodelovanje z enim izmed zavetišč v Slo v ponos?

Namesto, da bi se držale tega kar vpijemo v vseh temah, da je treba pripravit zavetišča do tega, da bodo delala dobro, jim vi lepo odnašate od riti s tem, ko rešujete pse od tam.

helena, majas je napisala, da gre za sodelovanje MH z Melijem, ti pa, da ne gre..dejte se naprej sploh zmenit med sabo kako in kaj..

Kje piše, da MH sodeluje z njimi?
Če že bi, bi sama sigurno vedela za to, pa ne vem nič. Vem, da so se dogovarjale določene stvari, ne vem za podrobnosti in se ne mene ne MH tudi ne tičejo. Punce so polnoletne osebe s poslovno sposobnostjo.
Me smo med sabo kar dobro zmenjene in če so se tako odločile, sama nimam vpliva na to, jim zaupam, da so se odločile iz pravih razlogov.
A vpijemo po temah? Sem mislila, da se pogovarjamo.
No, tudi ti si mene en malček razočarala.

helena že vem vse..

In vsak, ki prebere tole temo, najprej pomisli, da je MH tudi v tem, kajti psi se oddajajo preko MH (v rubriki pasji varovanci MH) in nikjer ni napisano, da gre za sodelovanje posameznic (in ne MH) z Melijem.

A lahko prosim nekdo odgovori na alexyjina vprašanja?
Če že kdorkoli sodeluje s tem zavetiščem, sodelujte vsaj tako, da bo enkrat zavetišče delalo tako, kot mora, ker s tem, kar se sedaj počne, napredka zagotovo ne bo.

Helena, ti si pa najprej zatrjevala, da ne veš, kako in kaj je z Barby, par postov kasneje pa ustrelila za vse pse, iz kje so.

Še enkrat, kot že velikokrat:

MH tako pri mačkah, kot tudi pri psih ni ne zavetišče, ne uradni skrbnik, nič od tega.
Delamo s skrbniki, ki jim zaupamo in ki skrbijo za živali v svojem prostem času, torej s prostovoljci. Pomagamo pri oglaševanju, pomagamo s stroški, ki nastajajo pri oskrbi živali, kriterij za naše pokroviteljstvo ni od kod je žival in zakaj ravno ta žival.
Večkrat tudi doniramo hrano hranilkam mačk, ki redno s/k kolonije katere hranijo.

Kje sem zatrjevala, da ne vem od kod je Barbi, napisala sem, da ne vem, če gre za reševanje iz zavetišča?
Seveda vem, od kod so psi, katere oglašujemo. Kadarkoli.
Če se bo sodelovalo in bo kakšen napredek, bodo punce zagotovo sporočile tudi tule.

A potem se zdaj ne sodeluje? A se lahko zmenite med sabo, kaj sploh počnete? Me res zanima morebiten napredek zavetišča, razen tega, da ima fajn statistiko.

Se bomo zmenile med sabo frigga, ok?
Prosim, če temo tule pustiš psički, če želiš debatirat je odprta tema "debata".

Sem videla prepozno, ker je Jana premaknila, ravno ko sem poslala post.

Sem napisala, da vem v grobem zakaj se gre, podrobnosti pa ne in nisem bila zraven. Ker ne vedo, če se bodo na drugi strani držali dogovora, je brezveze pisat tule o ne vem kakšnih uspehih in dosežkih. Če pa bo kakšen napredek, bodo punce zagotovo povedale. Če bodo hotele, sama nimam vpliva na to.

Se mi zdi, da ni prvič, da je kakšno društvo vzelo psa iz zavetišča, ker mu je grozila evtanazija.
Samo kot primer, pa sigurno ni edini:  http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,20920.1140.html

In jaz tule kot reakcijo vidim samo poljubčke. ???

V vse ostalo se ne bom vtikala, k temu citatu pa moram ze zaradi lastne vpletenosti v pomursko zgodbo pripomniti, da so nekateri izmed tule omenjenih iz precej drugacne zgodbe in iz "drugih casov" - vsaj Didi, Fuxi in Princ.

Jaz pa tega ne razumem. ???

Če vzamem sosedovega/prijateljevega/od xy lastniškega psa, ki mu nudi npr. samo zakonski minimum (ali pa še tega ne) in mu iščem nov dom, je to ok (oz. se vsaj do sedaj na forumu ni križalo takih).
Če preberem pocukrane solzave opise in letim v sosednjo državo po psa iz zavetišča in mu iščem nov dom, je to še vedno ok (čeprav je že v prvi objavi za pse iz tega zavetišča navedeno, da ne želijo spreminjati ničesar).
Če vzamem iz slovenskega zavetišča psa, ki se mu izteka rok in mu iščem nov dom, pa je to dejanje vredno forumskega linča?

Kdo bo torej vrhovna avtoriteta, ki bo razsodila, kateremu psu se sme pomagati oz. pri oddaji katerega psa bo skrbnik deležen graje in pri katerem hvale?

Ja, se strinjam, treba je reševati gozd in ne gledati dreves. A pa ste/smo vsi prepričani, da vsi pridigarji ne rešujejo posameznega drevesa, ko se pojavi pred njimi? Meni se vedno bolj zdi, da splošno načelo na živalovarstveni sceni temelji na: "Poslušajte, kaj govorim in ne glejte, kaj delam!"

Pa da se razumemo, ne postavljam se na nobeno stran. Sem skeptična (tudi) do tega, kot sem bila še do česa drugega, kar pa ne sodi ravno na pasje področje.

Sorry, mišljeno kot visini varovanci, drugače pa ja, za tele ste se ve matrale in svojo nalogo odlično opravile.:)

a bejž...
sem pa po vaše bila jaz tista grozna;, ko sem prvič v vseh letih pomoči živalim pokala po šivih (psihično, časovno in zdravstveno), ter prosila za premestitev Didi v drug dom, ko je iz prvega ''doma'' prišla k meni nazaj :-X - zakaj ni takrat nihče milostljivo ''posvojil'' in rešil psa od mene?!  zakaj že ne??

ne bi sedaj spet ''odpirala'' debat, ki se bodo vlekle kot brezvezna čreva - tako kot so se takrat.
tudi odgovor na moje vprašanje sploh ni nujen, ker ni point te debate ::)
samo ne mi rečt da ste bili vsi polni. potemtakem tudi za te zavetiške ne bi bilo prostora ::)

strinjam se, da je odnašanje riti zavetiščem, ki ne delujejo kot se šika, samo njim v prid in potuho.
vem, da gre za pse, ne pomoč zavetišču,temveč posameznem psu, vendar imajo zavetišča svoje dolžnosti in dokler bomo njihove dolžnosti sami prelagali na svoja pleča se tudi malo ne bodo zmigali.

moja pomoč psom v zavetišču je bila pred leti naslednja;
- ogled psov v zavetišču in izbira dveh psov (MUKA od muke, izbirat primerne :'( )
- testiranje karakterja psa
- sprehajanje psa
- oddajanje psa v medijih
- ''nadzor'' nad psom v zavetišču, sploh po enem mesecu bivanja tam

Tak način se mi je zdel smiselen, nikakor pa nisem prišla na idejo da bom psa vzela k sebi,ga pisala na svoje ime. bi me preveč srce bolelo pri izbiranju :P

pa lep dan, brez prepiranja :)

Nekaj je sneti kakrsnokoli bitje s ketne, za katero se lastnik in drzava ne zganeta, nekaj drugega pa je sneti lusnega mladega psa iz zavetisca, ker ga caka izpolnitev nekega zakonskega dolocila, ki velja po vsej drzavi za VSE pse enako. Zagotovo so razlogi za prvi in drugi primer svetlobna leta narazen. Zivalovarstvenik po moji meri bo v prvem primeru VEDNO ukrepal (ne glede na problematiko, izgled, starost psa in razplet), na drugega pa niti pomislil ne bo, temvec bo mislil nanj v povsem drugacnem kontekstu. Med resevati zivalovarstveno problematiko in med resevati izbrane pred dejstvom, ki velja za vse, je zame pac neznanska razlika. Upanje, da bi me (tudi tukaj) kdo razumel, sem ze kar nekaj casa nazaj opustila. Dokler ne bomo razumeli vloge zavetisca in mu je sami ne zaceli priznavati IN nalagati, tako dolgo bomo z istim metrom merili resevanja psov, ki se resujejo iz (za nas ja, za uradnike ne) nevzdrznih razmer in take, ki se oddajajo iz lastnih domov ali celo tiste, ki se pripeljejo od drugod.

Rnata, nekaj je napisati, da je pes resen iz tega in tega zavetisca, nekaj drugega pa je zadevo peljati okrog ovinka. Ne zagovarjam Jadrankinega pocetja. Ga tudi takrat nisem.

Nikogar ne sodim in nikogar ne lincam, sem pa vprasala in komentirala tisto, kar bi vprasala kogarkoli in komentirala komurkoli. Posebej pri ocitnem skupinskem pocetju. Tudi pripomnila sem nekaj, kar ocitno le sama razumem - psov se iz zavetisc v Sloveniji ne resuje, ker imamo zakonodajo, ki zadeve postavlja v razumne meje. V dezelah, kjer zakonodaje nimajo, pocnejo vse sorte. Pri nas pa jo imamo. Razlogi, zakaj tega ali onega, zakaj iz tega ali onega zavetisca in zakaj ta ali oni, me ne zanimajo. Za vsa velja ista zakonodaja. Upam pa, da mi dopustite, da kaj vidim in si ustvarim mnenje sama, da komentiram tisto, kar po mojem mnenju ni na mestu in da dvomim v sirsi pozitiven izid takega pocetja. Niste prve, ki ste se na podoben nacin lotile zadev in verjetno tudi ne zadnje, saj dajete fantasticen zgled. Zagotovo vas bo kdo posnemal, kot se na splosno posnema, da je samo v nekaj zavetisc za peljati najdene zivali, v druge pa ne. Kot je videti iz te rubrike, gre tudi selekcija resevanja na enak nacin.

Vec metrov za eno stvar ima nekdo drug in ne jaz. šogunka, te bom naslednjic povabila k resevanju "problema", ki mi prekriza pot. Ni nujno, da tisto, kar delam, tudi opisujem, verjetno pa je ok, ce tisto, kar pisem, izhaja iz tistega, kar delam. Ni pa nujno, da mi kdorkoli verjame, kot ni nujno, da se kdorkoli strinja z mano. Kot se meni ni treba strinjati z drugimi.

Tole velja tudi v obratni smeri in za druge relacije.

Tudi meni se zdi razlika med sodelovanjem z zavetiscem (zacasna namestitev zivali v dogovoru z zavetiscem in pod njihovimi pogoji), resevanje zivali s ceste oz. oddaja od lastnikov, ki jih nocejo vec imeti in resevanje iz zavetisc (posvajanje na svoje ime, nato pa oddaja), precejsnja.
Res se (verjetno) s slednjim pomaga posamezni zivali, na dolgi rok (in za vse ostale, ki ostanejo tam) pa se s tem ne bo nic bistveno spremenilo.

Zal mi je, da ste se tako odlocile ...
m.

Tocno tako, helena. Kot je dovoljeno ne verjeti in ne strinjati se, je dovoljeno tudi sprasevati in komentirati.

In se vedno trdim, da se zivali v Sloveniji iz zavetisc ne resuje, sicer jih lahko za zacetek poimenujemo cisto drugace - hiralnice, recimo. In kaj se bo naredilo v zvezi s tem, da ne bo vec hiralnic in ne bo vec treba resevati zivali iz slovenskih zavetisc? Je resitev, da se jih nekaj pusti tam, nekaj se jih resi, 31. dan pa ostaja se naprej dejstvo, kot tudi vse ostalo - hiralnistvo, na primer? Kot tudi vse ostale napolnjene kapacitete in posledicno vse ostale zivali na cesti. Hm ... Ok, ce pravite, da je to cilj slovenske zivalovarstvene scene, sprejemam to dejstvo, nikakor pa se z njim ne strinjam. Kot se ne strinjam na drugi strani s praznimi zavetisci zato, ker zivalovarstveniki ne vozijo tja zivali in pomagajo pri "neobstoju" problema.

Osebno podpiram vse mogoce oblike sodelovanj z vsemi slovenskimi zavetisci (vsak se, seveda, sam odloci, s katerim), razen posvajanja zaradi resevanja. Tega pac ne morem nikakor sprejet, ne glede na to, za katero slovensko zavetisce gre. To, da gre zival direkt iz zavetisca naprej, pac ne morem drugace imenovati, kot resevanje.

Se v bistvu strinjam z vsem napisanim, tako z eno kot z drugo platjo.

Pravzaprav bolj razumem obe plati, kot se strinjam.

S čim se pa strinjaš? Tvoje omenjanje pomoči Zonzaniju, ki si ga izvajala nekaj let nazaj, ti nikakor ni v ponos. Bi prej pričakovala, da boš na podlagi izkušnje proti takemu reševanju. Ali si mislila tako, pa jst nisem razumela?

Druga stvar pa je vprašanje za Polo, majas, visico in ostale vpletene - kaj pa delate poleg tega, da pobirate pse iz "problematičnih" zavetišč, da bo situacija v prihodnje sprejemljiva? Ker (kljub temu, da se z jadrankinim reševanjem psov iz Gmajnic ne strinjam) je Lajka Gmajnicam skos za vratom. Skos. So vztrajne in to že nekaj let. Torej delajo na večih nivojih.

Ja mi je v ponos, sploh ko tule tele gonje gledam. Iz principa mi je v ponos.
In sem jim bila skos in sem še vedno jim za vratom in se je spremenilo marsikaj v teh letih. In mi je v ponos.
Mi ne delamo nič, samo tule na netu se mal zaj.....mo in rešujemo pse iz takih zavetišč. :*[

Za živali gre, a ne?  :-X

Ne, zdejle za princip, ker jst za živali sploh nikoli nič ne naredim in gledam le to, da sem najbolj pametna, kar mi v tej konkurenci nikakor ne rata.
 

Tole temo bom zaklenila, ker izgleda, da bo tole ratala ena gonja proti puncam, ki si tega nikakor ne zaslužijo. Lahko pa jo Jana odklene, če se ji zdi, da ni primerno, da jo zaklenem.
 

Huh, hudo.
Lejte, mal razuma, ce bo slo.

Kaj s taksnim pocetjem sporocate tistim, ki jim mnogi med nami tupimo ze leta in leta, da se kupuje in posvaja zival SAMO ODGOVORNO in PREMISLJENO?

Kot lahko razberem, je povsem ok, da se takole posvaja v enem krogu, ce bi posvojil nekdo drug z namenom oddaje naprej, pa ne bi bilo ok? Razlog za posvojitev ni pomemben, temvec je pomembna sporocilna vrednost pocetja. Posvojitev je posvojitev (kot je nakup nakup) in ce lahko nekdo v imenu "visjih ciljev" posvoji in takoj naprej oddaja zival, jo lahko posvoji, se je navelica in oddaja naprej tudi kdorkoli drug?

Jejhata.

Razlogi za taksno resevanje so zame povsem irelevantni. Cilj ne opravicuje sredstva.

helena, brez tezav lahko temo premaknemo kamorkoli drugam, ce menis, da je tukaj moteca. Osebno menim, da ni popolnoma nic narobe, da vedo za razne pomisleke in vasa pozitivna razmisljanja tudi drugi. Vsak se lahko odloci sam, kaksno stalisce bo zavzel, kaj se mu zdi prav in kaj narobe. Ne gre pa za nikakrsno zasluznost ali nezasluznost za kritike ali pohvale. Komentiramo pocetje skupine ljudi. In komentiramo pocetje, ki ga sama stejem k enemu od temljnih zadev pasje in macje problematike. To pa najbrz ni omejeno na kaksnega posameznika in ni o tem v posamezni rubriki prepovedano pisat. Kot pravim, lahko pisemo o tem v katerikoli rubriki. Za posvojitve se vsekakor nisem odlocila jaz, v Sloveniji je pa taksno akcijo prakticno nemogoce obdrzati skrito, ne glede na to, kako jo zeli kdo izpeljati. Osebno si zelim, da ne bi prav nihce tega pocel, se pa ob tem bojim, da se bodo pojavili posnemovalci.

ps: Vidim, da si vmes temo zaklenila, zato jo odklepam in selim drugam. Upam, da bodo komentarji ostali na nivoju in neosebni.

Mi je prav.

A se lahko javi katera od tistih, ki imate to čez? Ker mi ni popolnoma jasno, zakaj se samo helena skos javlja, če pravi, da ve samo osnovne stvari. Da pojasnite dolgoročni smisel tega početja, kakšne so načrtovane spremembe v tem zavetišču na podlagi posvajanja in oddajanja dalje določenih tipov psov ipd.

Bodo same povedale menda, lahko pa jih vprašaš na zs, mogoče ti bodo potem zadeve malo bolj razumljive.
Vse imajo midi, majas, vis in nox in pola.

Jana, všeč mi je tvoje razmišljanje in se strinjam.

Mislim, da bi bilo koristneje, da razumljivost tega pojasnijo vsem, ki tole berejo. Jaz sem samo ena izmed njih.

maš zs

Ampak zakaj mora kdo komu kaj pojasnjevati, če gre za samostojne odločitve (polnoletnih) fizičnih oseb? Ali se je zahtevalo tako pojasnilo od kateregakoli skrbnika psa, ki je bil posvojen/pripeljan od drugod?

Nekaj tednov nazaj se je nesebično zbiralo prostovoljne prispevke za operacijo z istim namenom posvojenega psa, zdaj pa se na križ pribija in zahteva obče utemeljevanje od akterjev. Pardon, ne na križ pribija, ampak samo izraža kritično mnenje? Ne vem, kako drugi to imenujete, zame je to hipokrizija.

In ne vem, če je naslov teme "debata" primeren. Bi bilo "enoumje" bolj ustrezno.

Meni pa tak način ni všeč - kot en lov na čarovnice. Ali res ne gre drugače? Čemu soditi? Zakaj domnevati, da gre za komplot? Zakaj bi morali vsi vse obveščati in biti vsi obveščeni in vsi vse razumeti? Zakaj reševati gozd in ne dreves, če pa je gozd iz dreves? Zakaj težiti k enoumju? Zakaj je samo en način pravi in ne tudi drugi? Zakaj strah pred drugačnostjo? Zakaj obtoževati, če se da sodelovati? Zakaj izgubljati energijo in čas? Zakaj gristi, praskati, če se z božanjem doseže isto? Zakaj?

tole, v mi čisto nič ni všeč :-\ dejte nehat s tem.

A nisi ti daleč? :)

sem ja, a očitno ne pre-daleč.

Gre za tole. Kaj pomeni sodelovanje z Melijem in kako se tako pomaga živalim?

Iz mojega laičnega stališča se mi zdi povsem stvar posvojitelja, zakaj se odloči posvojiti enega in ne drugega psa, pa naj bo to pasemski, bivši lastniški iz tega ali onega zavetišča, mladič ali gospod v srednjih letih. Ne pa nekaj, zaradi česar se mora zagovarjati na forumu oz. pojasnjevati svojo odločitev na dolgo in široko. Glede na to, da kakor imam občutek, nihče tu od vtikajočih se nima/ni imel nobenega stroška, dela ali česarkoli s temi trenutno posvojenimi psi. Niti ni bil nihče naprošen za pomoč, kakor v kakšnih drugih primerih.

nazgul, ne razumem tvojega posta. Pes je posvojen iz zavetišča z namenom oddaje. Takega načina tule "vtikajoči se" ne podpiramo. Jst osebno ne, da ne bom govorila za druge. Tako dejanje ruši naše trude na področju izobraževanja v smeri "psov se iz zavetišč ne rešuje, pač pa se jih posvaja odgovorno". Analogno se lahko kupuje tudi živali pri preprodajalcu, samo da je tisto verjetno dražje. Oboje je sporno. Ne pri prvem in ne pri drugem primeru ne odpraviš vzroka problema, ampak podaljšuješ agonijo tistih, ki jih pustiš tam, in tistih, ki še pridejo.

Res hec, da se izpostavlja enoumje, kot da kogarkoli silim, da pise tako, kot jaz hocem, ali da to pocne kdo drug.
Upam, da vsi razumemo pomen besede zavetisce, brez razlag o (izbranih) drevesih in gozdovih.
Brez zamere, vendar ne vem vec, kako še drugace razloziti, zakaj mi je pocetje sporno. Iz mnogih vidikov.
Ocitno tudi z argumenti tezko pariram mnenju, da lovim carovnice.

Yo, jaz brisem in bom tudi v bodoce vse, kar bo direktno naperjeno proti komu osebno.

nazgul, si bom dovolila komentar: Ne gre za to, da je nekdo posvojil psa, kot jih pac posvajamo in kakrsno posvajanje zagovarjamo - odgovorno in trajno. Gre za to, da nekdo (vec njih) posvaja pse iz zavetisca za zivali, katerega osnovna naloga je zavetje za zivali (resuje se zivali s ceste, s keten ..., iz zavetisc pa menda ne), z namenom nadaljnega oddajanja in ne resnicne posvojitve.

Aja, pri pravih posvojitvah mi na kraj pameti nikoli in nikdar ni padlo komu ocitati izbora posvojene zivali. Ta primer s posvojitvijo, o kakrsni pises, nima nikakrsne zveze, saj gre izkljucno samo za formalno izpolnjevanje predpisov in nikakor za posvojitev kot tako.

Samo en primer posvajanja psov iz zavetišča za kasnejše oddajanje - hrvaško zavetišče za živali Dubravica. Bi mi morda lepo prosim kdo pojasnil, v čem je razlika, da so v tem zavetišču "lahko" posvajali pse z namenom za kasnejše oddajanje ter to tudi propagirali ne da bi kdorkoli "skočil v luft", iz dotičnega na prvih straneh omenjanega zavetišča pa ne? Samo tako, da si bom lahko malce razjasnila pojme v čemu je razlika.

Jst ti težko odgovorim, ker primerov nisem spremljala, saj mi moje prepričanje ne dovoljuje, da se ukvarjam s problematiko v drugih državah, dokler je pri nas stanje kakršno je. Meli center (ali Zonzani oziroma pač katerokoli drugo slovensko zavetišče iz katerega so psi) pa mene, kot državljana RS zadeva neposredno, ker je naše (torej slovensko) zavetišče. In gredo živali iz slovenskih cest (tudi) v zavetišče Meli/Zonzani/katerokoli zavetišče že. In če je potrebno živali iz zavetišča reševat, potem pomeni, da nekaj ne štima. Torej je potrebno uredit zavetišče tako, da ne bo razloga za reševanje in bo zavetišče služilo svojemu namenu. Kar se pa s posvajanjem nekaj psov iz zavetišča z namenom oddajanja pač ne dela. Oziroma drugače - jst ne vidim v tem rešitve problema in me zanima, kako so si vpleteni zamislili, da bo tak način pripomogel k izboljšanju stanja v zavetišču.

a ne vidite paradoksa...
jaz kot navaden smrtnik iz ceste psa NE smem pobrat, ker ga MORAM peljat v zavetišče... če ga slučajno poberem s ceste sem preganjana s strani zavetišča npr... in v najslabšem primeru se lahko grem zagovarjat kar na sodišče...
če psa prepustim zavetišču in ga čez 10 dni priden iskat z € za posvojnino (pa nobenega niti ne bo brigalo kje bo pes pristal oz. ali bo moj za vedno ali bo za naprej), psa brez problemov prevzamem...  ::)

ne pišem osebno,temveč poskušam navesti primer ::)

me pa zanima nekaj;
glede na to da za psa, ki ga v zavetišču vzamem; torej ga posvojim in vzamem na svoje ime, garantiram da bo MOJ - kako potem opravičujem ''svoje'' vedenje, da psa kar naenkrat predam drugemu posvojitelju??

ne vem, jaz tega ne razumem.
vem pa samo eno stvar; zavetišče, ki bo psa sprejelo in skasiralo zanj določeno vsoto, bo brez problema predalo psa t.i. rešiteljem... vendar - kje je tukaj smisel, kje rešitev problema z zapuščenimi psi v SLO??

p.s.pridna, vem da si alergična na tiskane črke, oprosti, ta moment nimam volje ne časa za uporabo posebnih učinkov ;)

 ;D se bom zadržala.

Jaz pa ne morem komentirat, ker se moji posti sproti brišejo. Zakaj? A jih moram v vato zavit?

Se ne bi vmešala in tudi ne spremljam zato tudi ne bom komentirala,ker imam ravno ta hip res polne roke dela,vendar me je zmotila Dubravica.Dubravica ni zavetišče,Udruga Šapica,je skupina ljudi,ki nima svojih prostorov,nima svojih psov,nima ničesar...Dubravica je nekakšna za lase privlečena veterinarska postaja.Le od milosti dotičnega veterinarja je odvisno kdo pride v ta azil in kdo tudi gre iz njega.Vse kar prostovoljke lahko naredijo je le to,da pridejo,hranijo in sčistijo....celo sprehodi s psi so v sklopu dogovora.

Iz moje strani javnega objasnjevanja ne boste dobile. Nisem nikomur dolžna karkoli razlagat. Se je že posvajalo iz Male hiše, Zonzanija, Dubravice, ...pa se verjetno še bo. Dajte pri vsakemu tak pomp narest, pa res ne boste imela časa za karkoli drugega.
 Pa nič bat, iz ceste sem in bom pobrala vsakega, ki mi prekriža pot, ne glede na obliko, velikost, barvo, starost, zakaj pa tokrat ravno Pixie, pa ne rabim razlagat, ker je to moja stvar.

Aha, torej je teritorialni princip tisti, ki določa, kaj se (ne)obsoja. Ampak zakaj pomoč lastniškemu psu, kjer so izpolnjeni min. zakonski pogoji, ja, pomoč zavetiškemu psu, kjer so prav tako izpolnjeni min. zakonski pogoji, pa ne?

Popolnoma hipotetičen primer: če npr. neka skupina aktivistov ali morda kakšno društvo pride v neko vas pomagat psom, je to moralno sprejemljivo (zakonsko pač ne, ker je ta vas pod pristojnostjo zavetišča)? In če (druga ali pa celo ista) skupinica aktivistov vzame iz pristojnega zavetišča par psov iz iste vasi, pa je to dejanje moralno sporno?

šogunka, ne vem ali res nimaš pojma o problematiki  ???
res ne dojameš? :(

Hm. Dejmo najprej razčistit - govorila sem izključno zase, da se osredotočam na problematiko v Sloveniji. In o kakšnem obsojanju pišeš?


Najprej mi razloži kaj je v tvojem (citiranem) primeru zakonsko nesprejemljivo oziroma nezakonito? Me ful zanima, ker sem očitno ta del zakonodaje spregledala.

Imaš prav. Nič nisi dolžna. Ravno tako kot jst nisem dolžna bit tih, če me nekaj moti.  :)

Se ne morem zadržat, žal da ne bi komentirala. Me je groza, da se prepirate in obsojate neka dejanja, ki jih ljudje storijo na lastno odgovornost in lastne stroške. poleg tega - pravite, da bo s tem šlo kar se tiče določenih zavetišč le na slabše. Kako to veste, kdo to garantira? Zakaj se po vsem trudu, ki ste ga vložili tisti, ki pač vidite le gozd, ne pa tudi drevesa, še vedno ni nič spremenilo? A ni bolje, da se spremeni vsaj za nekaj živali, kot pa za nobeno?
Ljudje smo različni in različno reagiramo na dogodke v naši okolici. Kar jaz oapažam zadnje čase, je pomanjkanje empatije, tako glede odnosov med ljudmi (kar kaže tudi tale tema), kot tudi glede odnosov ljudi do živali. Sama imam tri horjulčke, nobenega od njih nisem reševala iz zavetišča (pri Poloni to po mojem mnenju tudi ni potrebno), odgovorne posvojitve so vedno bile in vedno bodo odvisne od posameznika. Življenje se ti lahko v nekaj mesecih postavi na glavo, kot se je meni, pa sem ostala sama z vsemi tremi, pa mi na kraj pameti ne pride, da bi koga dala preč. Pa zaradi tega še ne bom takoj obsojala nekoga, ki se bo našel v podobni situaciji kot jaz in bo ravnal drugače. Zato bi bilo super, da nehate obsojat tiste, ki delajo nekaj, kar vam ne diši, ne trpijo pa zaradi tega živali. Stanje glede ostalih psov, ki jih pola, vis in nox in ostale (katerih dosedanja ravnanja zelo cenim in jih pozdravljam) posvojijo iz nekaterih zavetišč za nadaljnjo oddajo, se ne bo spremenilo, tudi če tega ne bi počele. Če pa vas skrbi le statistika zavetišč, ja kam pa pridemo. Saj zavetišča ne tekmujejo med sabo na trgu, kot podjetja, a ni res? Saj nam ni v interesu, da na dolenjskem pa ne bi bilo nobenega zavetišča npr., ker zavetišče, ki je tam, ne dela čisto ok. Ne vem, bolje da končam, morda se bo komu tole zdelo brez repa in glave, ampak drage forumašice in seveda forumaši (čeprvva se mi zdi, da je večina ženskega spola v tej temi, na kar kaže tudi razgreta in čustvena debata) dajte bodite malo bolj tolerantni drug do drugega, pa dejansko razmislite, da smo ljudje različni in da se da z lepo besedo doseči več kot z besednim linčanjem. Kar se mene tiče, ko boste dokazali, da se da glede ravnanj določenih zavetišč učinkovito ukrepati drugače, kot pa s posrednim posvajanjem psov iz njih, sem prepričana, da ne bo nobenega razloga, da bi se pola, vis in nox in ostale finančno, prishično in fizično še naprej izčrpavale s takšnim posvajanjem. Lp. Maja         

Jaz pa ne razumem, kaj še zahtevati oz.pričakovati od zavetišč/a, ki se popolnoma drži zakonskega roka 30 dni oz.kot sem že pisala ima žival celo dlje (opa, nekaj par mesecev) na svoje stroške? Če žival ne odda, jo evtanazira. Zakon dovoljuje. Nihče zavetišča ne more prisilit, da ima žival po tem 30 dnevnem roku. Ali se motim?
Potem je vse samo stvar zavetišča, organizacije, prostora, itd.....osebna volja.
In omenjene živali (varovanci MH) so v bistvu bile "potegnjene" ven iz zavetišča ravno zaradi tega, da  ne bi prišlo do evtanazije, ki je zakonsko DOVOLJENA in zavetišču ne moreš popolnoma nič. Ali se motim?
Kaj se še tukaj pogovarjat, dogovarjat z zavetiščem, ki ne čaka do naravne smrti živali - da bo le ta oddana? :'( Saj ne delajo nič narobe.  :-X

Potemtakem  imamo v bistvu rešene vse težave, tudi v zavetiščih, kjer ne evtanazirajo živali po 30.dnevu (in čist tako mimogrede, tega striktno ne počne na Zonzani, ne Meli).
Imamo zakon, pravite. Zakon dovoljuje evtanazijo po 30.dnevu. Občine zavetiščem financirajo teh 30 dni. Neoddane živali potem pač naj vsa zavetišča resnično evtanazirajo po 30.dnevu in težav je v bistvu konec.
Ker tako pač pravi in dovoljuje zakon.
Evo, rešeni vsi problemi vseh slovenskih zavetišč. In še čisto po zakonu.
Se nam ni treba ne finančno naprezat, da pomagamo, ne sekirat za ubite živali. Ker je vse po zakonu, ki ga v Sloveniji pač imamo.
Ne, zavetišča, ki to počnejo tako, kot počnejo, se ne bodo sama od sebe prav nič zmigala. Ker se jim ni treba, ker delajo po zakonskih določilih.
In če se en posammeznik odloči, da bo na svoja pleča/stroške/delo vzel žival iz zavetišča in ji poskušal sam najti dom, je to pač čisto njegova stvar.
Ne podpiram, ne obsojam, sem pa sama že velikokrat kaj takega naredila in bom sigurno še kdaj.
In to je MOJA odločitev.
 

Pa kake dolžnosti? Zavetišče ima dolžnost za žival poskrbeti 30 dni in nič več. Razen za živali, ki so kotile je malo dalj....
In tista zavetišča, ki se tega držijo jim pa je res vseeno ali žival po 30 dneh odnese kdo ven ali ji bo pač stisnil inekcijo. Ki pa ni cepljenje. :-X :-X
(Jaz bi celo rekla, hvala Bogu, da privolijo, da jo nekdo reši na tak način.  To mislim, da so seznanjeni, da bo žival potem dalje posvojena,....in se čudim da ste vzpostavile z Melijem tak odnos. ::) :P)

Joj, joj, joj, taradaška. Kdo pravi, da bo šlo na slabše? Pravijo pa, da bo šlo (oziroma, da je verjetnost, da bo šlo) na bolje:



Iz n-o-b-e-n-e-g-a zavetišča se ne rešuje živali in ne bi smelo bit potrebe, da se rešuje. Kaj ima veze, če se ti življenje postavi na glavo s konkretnim primerom? Ali res misliš, da oddajajo zato, ker so res želel  imet dotičnega psa, pa se jim je zdaj življenje obrnilo na glavo?


Kaj pa tiste živali, ki so ostale in bodo ostale tam, in tiste, ki še pridejo? A tiste živali niso pomembne? So pomembne samo tiste, ki jih imamo pred svojim nosom?


 ??? Kaj? O čem ti to?


taradaška, imaš primer na temle forumu.


Torej trdimo, da je pri konkretnem zavetišču problem samo zakonski rok 30ih dni? In tudi, če je - a se potem podpira delovanje takega zavetišča? A se ne bi potem raje podpiralo delovanje zavetišč, ki tega ne delajo?

Pa ste kdaj razmišlajle malo z druga plati? Zakaj zavetišča, zakaj tak zakon 30 dni?
Zavetišča v bistvu na nek način niso zavetišča - ampak "čistilnica odvrženih živali". Pa če se še to tako grozno sliši. :'( :'( :'(
In vesela sem, da imamo pri nas tudi zavetišča, ki živali resnično predstavljajo ZAVETJE.

Zakaj bi jih podpirali, če imamo zakon, ki to ureja?
30 dni, šus T61, konec problemov in še po zakonu.

 :o  :-X


Se strinjam. Če je to edini problem, potem nimamo problema  :)


Ja, tvoja odločitev. In moja odločitev je, da bom temu nasprotovala, ker se mi ne zdi smiselno oziroma bom povedala drugače - zdi se mi škodljivo.  :)

Ja jaz upam, da je smisel reševanja iz zavetišč   - tudi v teh primerih, kar je ta debata nastala- v reševanju življenja. Drugače tudi sama ne podpiram reševanja iz zavetišč.
V bistvu jaz ne vidim to kot podpora nekemu zavetišču. Ampak kot reševanje življenja živali.
Upam, da me razumete.

Ja kako pa ti to razumeš, če imamo državni zakon, da je DOVOLJENO vsako celo ZDRAVO žival evtanazirati???
Kaj pa hočejo s tem doseči?
Da bi se te brezdomne živali na nekem kotičku kopičile, sigurno ne. :-X

Torej,...... očitno sploh nimamo problemov, le tule punce nimajo nobenega drugega pametnega dela in se zezajo s posvajanjem v zavetiščih.
In imajo vso pravico to počet, se jih pa nekaj s tem ne strinja. Smo prišli do konca?

V bistvu ja. In Bog ne daj, da si rešil kako žival iz zavetišča...   v naši velecenjeni Sloveniji. O tem se pri nas pač najraje ne govori.

Jst te ne razumem. Sprašuješ osnove, pa vem, da si že nekaj časa v tej problematiki.

p.s.: zelo lepo te prosim, za moje zdravje, daj uporabljaj boldanje itd. namesto velikih tiskanih.

Ja, v bistvu, ja. Dokler ni drugačnega zakona, velja obstoječi in je v bistvu JA.
Evtanazija po 30.dneh.
Konec problemov, konec finančnih težav, polne skrinje.

Ne, nismo. Ker je to nebuloza.

http://sphotos.ak.fbcdn.net/hphotos-ak-snc3/hs551.snc3/30176_120038404683762_100000328090589_170945_906118_n.jpg

Ta kuža je šel rakom žvižgat, ko je že presegel velecenjeni rok 30 dni. Za ca. 3 mesece se mi zdi. Z njim ni drugače bilo popolnoma nič narobe. :'(
Samo rešil ga pa žal nihče ni. Pa bi ga lahko. In jaz nobenemu ne bi očitala.

Daj, zbrskaj vse, ki so šli rakom žvižgat, pa jih nihče ni rešil.

Si me dobila :*[, pa sem mislila,da me boste resno vzeli.

Preveč misliš  >:D

 :*[

Počutim se slabo, ker imam zavetišče. Upam, da jih bo v Sloveniji v najkrajšem možnem času registriranih veliko več, kot jih je sedaj. Da se ne bom samo jaz počutila slabo.
V zavetiščih smo svinje. Nič manjše kot vsi vi, ki ne rešite njega:

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,36995.0.html

Pa njega:

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,36504.0.html

Pa....:

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,36484.0.html

In še:

http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,21475.0.html

Vsi vi. Ne glede na to, koliko kdo dela, da kdo od sebe, je kdo plačan ali ni itd. Ker smo torej očitno vsi svinje, je najbolje, da smo registrirane svinje. A ni? Status enak; in potem lahko sploh začnemo debatirat.

Problem 30 dni je v tem, da do sedaj se nihce ni pogruntal, kako sfinancirati vec kot 30 dni. Vsi vemo, da je tudi 30 dni pogosto problem, ker se obcine otepajo stroskov. Nihce pa ni dolzan na svoje poslovne ali zasebne stroske financirati zivali, ki jih je nekdo zavrgel. Krog je nekako sklenjen s tem, da obcinam ni povsem jasno, kaj in zakaj placujejo, predvsem pa jim ni jasno to, kako bi te stroske najucinkoviteje porabili za tisto, kar so upraviceni placati. Ni jim jasno tudi, da lahko izvajajo nadzor nad opravljenim delom v zavetiscih in nad porabo njihovega denarja.

Trdim, da se bodo stvari spremenile, ko bo saniran razlog zanje - ko bodo psi cipirani in ko bo nadzor obcin taksen, da se bo vedelo za vsako sprejeto zival, kaj se je zgodilo z njo. Pa, seveda, ko se bo zacela izvajati tudi kaznovalna politika za krsitelje. Takrat tudi v zavetiscih ne bo posebnih razlogov izogibati se zakonodaji v delu pri oskrbi in pri oddajanju zivali, kot tudi ne drzati se 5. alineje 31. clena ZZZiv.

Trdim pa, kar je tudi za mnoge tukaj zelo motece, da se bo to lahko zacelo dogajati po uspesnih pritiskih na financerje (lokalne skupnosti), na VURS, z osvescanjem javnosti in seveda - z nadzorom pocetja v zavetiscih preko Svetov zavetisc, prijav, izpostavljanja v medijih in podobno.

Upam si trditi, da v Sloveniji ni vec uradnih zavetisc, kjer bi bilo treba resevati zivali iz nemogocih razmer, jih pa dejansko vse caka 31. dan. Torej gre resevanje lahko le v smeri, da se s posameznimi "resevalnimi akcijami" pokriva del zakonodaje in statistika zavetisca. Ce je kje primer, da biva kaksna zavetiska zival v nemogocih razmerah (neoskrbljena ali neevtanazirana hudo bolna zival, v lastnih iztrebkih, z neprimerno hrano, brez vsakrsnega izpusta ...), je dolznost vsakega, ki to ve, da ukrepa. Podlaga za resevanje zivali iz slovenskih zavetisc je tako lahko samo 5. alineja 31. clena ZZZiv, ki velja za vse enako. Kot ni korektno vpiti okrog tega brez ustreznih resitev, najbrz ni korektno podpirati resevanja samo izbranih zivali. Seveda ta clen tudi meni nikakor ne sede, vendar tak je in dokler nimam resitve v denarju za daljse bivanje zivali v zavetiscu, se moram s tem sprijazniti, pa ce hocem ali ne. Seveda pa se bom odlocila, koga bom s svojim pocetjem podprla tako ali drugace.

Problem je se nekje drugje, in sicer, da se "skrivajo" prave cifre, tako pri psih kot pri mackih. Tako se nihce v resnici ne loti resevanja problema, ker ga ni. Razen 30. dan. Na to, da se resitve usmerjajo na povsem napacne konce, kaze tudi tole:


Hm, vprasanje: Kdo pa je odvrgel te zivali in zakaj bi bil nekdo nekdo drug dolzan skrbeti zanje dlje, kot mu nalaga zakon? Je zavetisce edino, ki je dolzno resevati ta problem? Pravzaprav za 30 dni poskrbi vsak od nas s placevanjem v proracun, torej se odlocimo, da bomo placevali za vse zapuscene lastniske pse 90 ali vec dni? Je to resitev? Zakaj so to zavetisca dolzna, lastniki pa ne?

Se enkrat bom napisala: Nikakor nimam nicesar proti resevanju zivali iz zanje nemogocih razmer (izgubljeni, zanemarjeni, tako ali drugace muceni, neprimerno oskrbljeni ...), nikakor pa se ne morem strinjati s prikrajanjem statistik s tem, ker se zivali ne da v zavetisca v evidence, saj jih tako za uradnike in prepoznavanje problema sploh ni, in z resevanjem zivali iz slovenskih zavetisc, razen ce gre za neprimerno oskrbo, ki se je ne da drugace resiti. V tem primeru je razumljivo, da zadevo spremlja ukrepanje in javnost.

ne podpiram evtanazije revčkov, ampak že samo vprašanje nakazuje delni odgovor...

moje mnenje je, da se reševanja življenja za vsako ceno pač ni smiselno posluževat.
živali iz zavetišč se rešijo, sterilizirajo npr. na lastne stroške (ni veliko zavetišč, ki to že prej poštimajo), zavetišča pa si ob tem manejo roke... v kolikor psa, ki ga rešite iz zavetišča dobite brezplačno, torej brez posvojnine in popolnoma poštimanega (s/k), potem besede vzamem nazaj  :)

Klavdija, kaj bi rada povedala s svojim postom?
''moja izbranka'' za posvojitev kakšnega dobrega človeka je po več kot pol leta TUDI šla rakom žvižgat... pa je bila podoben karakter kot Avica...
in kaj naj??
zakaj naj igram boga in k sebi domov vzamem psa tik pred evtanazijo?? :o
za psico se pol leta nihče ni zmrdnil, ko pa je šla na injekcijo sem bila jaz tista grozna, da tega nisem preprečila in kar takoj so se našli ''milostljivi posvojitelji'' :o mater, kje so bili pa pol leta, a?!?!
pa ne me narobe razumet - jaz se nisem strinjala z evtanazijo. če bi bila seznanjena da jo bodo ravno evtanizirali bi poskusila takrat iskati pomoč v smislu začasne namestitve. pa bi bil sploh smisel? pa bi jo sploh kdo vzel?
tistim milostljivim posvojiteljem je niti blizu ne bi dala, ne bi bili niti približno zanesljivi.

in naj se na glavo postavim ker so mi eni potencialni posvojitelji vzeli drugega psa namesto omenjeno psico??  pa smo bili dogovorjeni da jo gredo pogledat in jo vzamejo, ampak jim je bil bolj všeč drug pes
naj bi jo jaz osebno rešila, posvojila iz zavetišča in nato čakala, da jo itak nihče ne posvoji, ker pač ni bila privlačna??
naj bi postala zbirateljica psov potemtakem ?? :-X  ker vem da ne bi vzela tistih ''talušnih'' ampak najvrjetneje ravno tiste, ki imajo najmanj možnosti za posvojitev...  in žal sem še takšna, da ne znam ''vsiljevati'' pse...

Jana, uradnike en drek briga za statistiko, zakaj pa bi jih brigala sploh? Edini kriterij za izbiro zavetišča je nižja cena.
Kaj pa bi neugodna statistika reševala, kateri problem sploh? Tudi če je evtanazij 100%, to ni njihov problem.
Teja, svoje besede lahko vzameš nazaj.

me veseli. vsaj to...

 Jana in Teja....
- vsekakor je problem globlji, kot v zavetiščih in teh 30 dni
 - prav tako se tudi sama strinjam in sem tudi že napisala, da zavetišču nihče ne more nič očitati, če se drži ali ne drži roka 30 dni
-  se strinjam, da pa vseh le ni možno rešiti
-  prav tako pa tudi prepuščam odločitev posameznikom, če se pa le odločijo koga rešiti, če gre seveda za življenje

In ne Smetka, niste svinje v zavetiščih. Imate pa zelo težko službo. "Čistite" za neodgovornimi skrbniki, za malomarneži, za državo, ki ji ni mar kako in kaj, za občinami, ki jim niti ni prav vse jasno, kot piše Jana in za ljudmi, ki obsojajo, sami pa ne naredijo ničesar....

Tudi sama sem mnenja, da statistika ne briga nobenega. Podatkov ne moreš nikjer dobiti, ker nihče tega ne vodi. Vsaj tisti ne, ki bi si človek predstavljal, ad so za to pristojni...

Vis ne dela internet, pa da obvestim kako so bile psice rešene:

Iz zavetišča so vse tri (brez plačila česarkoli, z izjemo cepljenja proti steklin) bile posvojene sterilizirane, čipirane, cepljene proti kužnim boleznim in steklini, zdrave, dobro prehranjene, brez zavozlane dlake in čiste.
Vse tri so bile v zavetišču 2-3 mesece. Noben ni grozil z evtanazijo.
Kriterij za posvojitev je bilo, da so združljive z drugimi psi in mačkami. Vodja zavetišča je sam predlagal omenjene tri.

Zakaj pa je potem sploh potreba po reševanju oz. sodelovanju?

Zakaj pa ne?

pa veš, da niti ne. ['*

Huh, res je, ce pravimo, da se ne da na dolgi rok nic narediti, temvec je ok na kratki rok resevat pse iz zavetisc in probleme pometat pod preprogo.


Tudi jaz prepuscam odlocitev posameznikom, da pocnejo, kar zelijo. Ker pa gre za ozek izbor resenih zivali z namenom resevanja in ne trajnih resitev (vse ostale zivali naprej cakajo na ...), se pac s taksnim pocetjem nikakor ne morem strinjati in o tem pisem. Ce bi bil s tem kakrsenkoli problem resen, ne samo za posamezno osebo in posameznega psa, potem bi se s pozitivnimi ucinki lahko celo strinjala.

Statistike so se kako vazne, ko se zadeve nagrmadijo cez mero in ko problem zacne butat v glavo nekoga, ki odloca o resitvah. Dokler za problem sploh ne ve, oz. problem ne ogroza njegovega miru, tako dolgo se pac ne bo nihce zganil. Namesto njega pac probleme resujejo drugi. Kdo je to, ki bi moral probleme resevat? Tisti, ki statistike gledajo in tisti, ki dajejo denar. Z majhnimi ciframi in z manjsimi stroski, kot bi v resnici morali biti, se pac ne bo nihce ukvarjal prav zares.



?
Razumem resevanje zivali iz zavetisc z namenom resevanja posameznega zivljenja, ceprav se s tem ne strinjam. Zgornjega pa preprosto ne razumem.

Oz, razumela bi dejansko posvojitev, ne razumem pa resevanja, saj formalna posvojitev z namenom nadaljne oddaje pac ni drugega, kot resevanje.

Kot razumem zgornje, gre za dogovor o pomoci posameznikov nekemu zavetiscu pri oddajanju zivali na poseben nacin (formalna posvojitev in ne posredovanje). Ena stran pomaga oddajati pse, druga pa ...? Zagotavlja visji nivo dela zavetisca? Ali samo zakonski nivo dela zavetisca?

Saj v resnici ni treba odgovoriti, da ne bo kdo rekel, da je v kaj prisiljen.

Torej smo zdaj pri pravici posameznika, da dela, kar ga je volja, in ne pri dobrobiti živali (vseh, ne samo tistih treh, ki so nekomu pri srcu, zato ker ima pravico, da so mu pri srcu)?

si že odgovorila z razmišljanjem o višjem nivoju delovanja zavetišča.

Ok. Dajmo ponovit za take blond, kot sem jst: dotično zavetišče dela na višjem nivoju, zato ker posvajate pse z namenom oddaje iz le-tega. Zakaj pa je potem potrebna formalna posvojitev? A ni potem bolje, da se dogovorite za začasno skrbništvo z vsemi ugodnostmi, ki se le-tega (začasnega skrbništva) tiče, brez odgovornosti, ki jo prinaša formalna posvojitev živali. Če se seveda z delovanjem zavetišča in njihovo politiko oddajanja živali strinjate.

Da se razumemo, je zakonska obveza zavetisca:

- da poskrbi v casu bivanja zivali v zavetiscu za psa z vsem tistim, kar je zapovedano vsem skrbnikom psov, saj je zavetisce ta cas njegov zakoniti skrbnik (ZZZiv, 28. clen); o tem, kaj smo skrbniki dolzni poceti s psi, pise v zakonodaji, zagotovo pa sem spada "dobra prehranjenost (pa se posebej pravilnik, 16. clen), brez zavozlane dlake in čistost", pa tudi zdravje,
- sterilizacija psice (pravilnik, 19. clen),
- odstraniti notranje in zunanje zajedavce (pravilnik, 15. clen),
- preventivno vakcinirati proti kužnim boleznim (pravilnik, 15. clen),
- cepiti proti steklini in cipirati (ZZZiv in ZVMS - cleni v zvezi z obveznostmi skrbnika, za cip se pravilnik, 18. clen)

Visji nivo pa je v zgornjem citatu samo 2-3 mesece bivanja namesto zakonsko dolocenih 30 dni.

pridna, na hitro samo nekaj komentarja na tvoj komentar mojega posta (pa se opravičujem, ker niti ne znam se sklicevati na posamezne dele tvojega posta, tako da bi jih kopirala sem):
- da se psov iz zavetišč ne rešuje, mi je jasno in tudi nisem napisala, da sem svoje rešila, ker jih nisem, niso bili z moje strani posvojeni zato, da bi ušli injekciji; sem pa želela povedati, in mi je žal, da me nisi razumela, da ljudje reagiramo drugače na različne dogodke v okolici in da ni rečeno, da nekdo, ki psa posvoji iz zavetišča, njegovi odločitvi pa botruje tudi dejstvo, da mu je pes všeč in mu žal grozi evtanazija, nima ustreznih pogojev za psa in ne bo odgovoren skrbnik;
- kar sem želela še izpostaviti v mojem zapisu je bilo dejstvo, da tisti, ki govorite, da je "posredno" posvajanje napačno, to utemeljujete s tem, da se daje potuho in se popravlja statistika zavetišč, ki bi morda ob drugačnih ukrepih začela bolje delovati; moje mnenje je, da na te druge ukrepe takšno "posredno" posvajanje ne bo škodljivo vplivalo; uradniki se tudi zaradi še tako slabe statistike do sedaj niso pretirano zganili, da ne govorim o VURS-u; izjeme žal ne potrjujejo pravila. Če ste prepričane, da temu ni tako in vas potrjujejo tudi pozitivne izkušnje v preteklosti (pa ne le glede enega zavetišča, ampak povsod, kjer ste se trudile), pa vas bodo verjetno razumele tudi tiste, ki sedaj prakticirajo to posredno posvajanje in se boste lahko normalno zmenile, da boste v zvezi s konkretnim zavetiščem raje storili kaj drugega kot posredno posvajali. Zato tudi moja pripomba glede nekega tekmovanja med zavetišči (tudi ta žal nerazumljena). Dokler temu ni tako, bi bilo pa sigurno za takšne priložnostne uporabnike foruma, kot sem sama, bolje da vsa vaša osebna nesoglasja pustite na zs, tukaj pa  debatirate tako, da osebne zamere ne pridejo do izraza in da v primeru nestrinjanja z nekimi dogodki stresate ven strokovne argumente, ne pa prepire iz preteklosti. Samo to sem želela napisati, pa pri tem pozabila, da internet marsikaj prenese in je težko neki osebi , ki je niti ne poznaš, prenesti svoja razmišljanja. Jaz sem vesela, da ima nekdo dovolj takih in drugačnih resursov, da se gre kaj takega, kot se grejo pola, vis in nox, in ostale. Je pa to njihova osebna odločitev, in ni rečeno, da bi se jaz odločila enako, če bi imela iste pogoje.  

Ali zavetišče sploh lahko odda žival v začasno lastništvo brez vsaj formalne posvojitve ne da bi bilo pri tem v prekršku?

jst pa ne razumem kako je lahko glavni argument vpletenih v to resevanje/sodelovanje/karkoli ze, da zakaj se ne pizdi v vseh temah, ko se kdo spravi delat kja taksnega?

Ok, polnoletne fizicne osebe, ki se ne nameravate razjasnevati. Ok. Upam pa, da se zavedate kaj to pomeni in sicer v kontekstu, ki je bil ze nekajkrat napisan v zacetku teme  - resevanje iz zavetisc. Posvajanje, ker resujes ali posvajanje, ker posvajas? Zakaj se potem ne kupi vsak mesec npr. 10 psov od Matose, da se jih resi? Ker vsi vemo, da tako ne gre...in da ce delas tako, poskrbis le za tistega enega samega, ostale pa pustis da jih doleti enako kot stotine njih poprej. Kot ideja kraje sosedovega psa, ki gnije na ketni...in sosed si omisli novega. Mu bos kradel pse do konca zivljenja? Ali samo tistega prvega? Toliko o avtoriteti odlocanja, katero je nekdo omenil v tej temi - kdo ste pa ve, da boste odlocale, kdo prezivi in kdo ne?
In kako lahko potem sploh kogarkoli ozavescate o odgovornem posvajanju?

Sem razumela koncept pomurckov, ker se je izobrazevalo, tezilo, delalo na tem. Razumem Lajkarice (pa ceprav se ne strinjam v celoti s tem, ke rmenim da odnasajo zavetiscu rit), ki pravzaprav enako delajo za Gmajnice (psi, ki jim grozi evtanazija), ampak sledijo delu zavetisca 24ur/dan in tocno poznajo stanje in pritiskajo za transparentnost ze nekaj let.

Je pa treba ob vsem tem posplosevanju in omenjanju "lova na carovnice" (mimogrede - super izobrazujete svoje domace) in bla bla bla povedati, da delate Hajdinjaku krasno statistiko oddajanja, katere bodo na obcinah, s katerimi ima pogodbo, blazno veseli in jo bodo z veseljem podaljsali  <:]

Me izjemno fascinira, da ima Hajdinjak cas prijavljati drustva, ki mu dihajo za vrat, hkrati vam oddaja zivali (in vi njemu delate super statistiko), me zanima, ce bo izgledalo to sodelovanje cez nekaj mesecev tako, da vas bo pac poklical, katerega misli fentat in vi boste drli v zavetisce resiti ubogo zival. Kaksne fajn osnove za vodit biznis ima ta gospod - iz leta v leto bolj fajn. Bolj krici in udriha po vas/nas, bolj se mu pustimo/pustite. Leta 2010 si lahko Hajdinjak privosci pravzaprav vse, kar se zivali tice od tega da na veliko oglasuje,  da bo 30 psov evtanaziranih, ce ne bodo hitro posvojeni (ker ve, da ima taksno oglasevanje efekt histerije resevanja) do tega da si lahko privosci dejstvo, da prostozivecke, pripeljane na poseg S/K, ne pridejo vec iz zavetisca ven zive. In ko rece "BU", vsi mrknejo in prosto hara naprej. In naslednjic, ko bo tam inspekecija, se bo lahko pohvalil, da oddaja in sodeluje in se trudi...bruh.

taradaška, v zgornjem desnem kotu vsakega posta imaš gumb, na katrem piše citat. Torej, ko si na odgovoru, pritisneš "dodaj citat" in imaš moje besede v zelen okvirčku citirane. pazi samo, da pišeš svoje besedilo izven zelenega okvirčka, ker je drugače (vsaj) nepregledno.

Houdini, beri pravilnik o pogojih za zavetišča:
http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200045&stevilka=2089

ja lahko. se podpise pogodba o zacasnem namescanju. taksno ima recimo lj zavetisce + jo je potrdil svet zavetisca

Ampak pri tem ni zaslužka. Kupčija, da se zniža ceno posvojnine na cepljenje proti steklini (cca 36 eur), je pa pač dobra kupčija. Ampak pomaga se psom, jasno.

ZZZiv (http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&sm=k&q=zakon+o+za%C5%A1%C4%8Diti+%C5%BEivali&mandate=-1&unid=UPB|D15A7B8A6DAE942EC1257281002BA82E&showdoc=1)

31. člen
[...]
Imetnik zavetišča, ki žival odda, lahko zaračuna novemu skrbniku pavšalni znesek za materialne stroške oskrbe živali v skladu s cenikom, ki ga potrdi svet zavetišča.
[...]

Lahko, torej ni nujno in nezaracunavanje ali zaracunavanje nizjega povsalnega zneska za materialne stroske ne more predstavljati "visjega nivoja" delovanja nekega zavetisca.

helena,

o tvojem ponosu+Zonzani pa raje ne bi, sploh ker se mi ne da iskati po arhivih tega foruma. Ko si dala cez fazo kujanja potem ko smo ti leta nazaj stopili na prste (na tale forum si namrec prisla z namenom, da pomagas oddajati pse iz Zonzanija, ker je to ful fajn zavetisce in se trudijo po svojih moceh, pa ker si ponujala moznost izvoza psov v neka nemska zavetisca, drustva ali karkoli ze), si se zacela oglasati na forumu skesana, v stilu da sedaj ves bolje (torej koliko je Zonzani "dober in ful fajn") in ves, da si jim pravzaprav odnasala rit. Lepo prosim ne sedaj trdit, da si na tisto svoje delo ponosna. ali bom pa resnicno zacela sumit, da si trojna osebnost.

A se ti ne zdi, da je cena sterilizacije, cepljenja, čipiranja bistveno višja kot 36 eur?
Ker če bi psičke zmetal v skrinjo in ne bi opravil nič od tega, bi bilo to zanj še najbolj poceni in profitabilno, tako, da zaslužka od cepljenja proti steklini v tem primeru res ni za očitat. In še to po 30 dneh, ne po 60 dneh.

Hja, saj poznajo izkušnje iz preteklosti. Nobena ni glih včeraj po juhi priplavala (bojda). Zato je meni še toliko bolj nerazumljivo.


To niso osebne zamere in nestrinjanja (tukaj ignoriram pripombe o lovu na čarovnice, enoumju in podobne nebuloze). Prav nič osebnega nimam s katerokoli od vpletenih. V bistvu prav to sprašujem - a se pogovarjamo o pravici posameznika (osebni odločitvi, na osebni ravni) ali se pogovarjamo o dobrobiti (vseh) živali, ker sem imela do sedaj občutek, da se pogovarjamo o živalih, zdaj pa nisem več prepričana.

Možno. Če tega ni opravil že prej (preden je nameraval psu/psici poslat po žili T61). Ampak renome je pa tako boljši.

A pa ti veš, koliko njega dejansko stane, da vse to opravi? 

Jst za vsa slaba zavetišča (po mojih kriterijih) upam, da bodo delala na višjem nivoju, tako za Zonzani, kot za Meli, Perun in še za katero.
Ker zavetišča bodo imeli eni in isti, pa če mi še tako pizdimo. In s konstantnim kritizanjem in kritiziranjem in obsojanjem in zgražanjem močno dvomim, da bomo za živali v njih naredili kaj dobrega. Za poskusit pa je, se vam ne zdi? Ja, sej vem, ne briga vas za živali v njih, ker so pač obveznost in odgovornost zavetišča in blablabla, podpirat je treba tiste, ki že zdaj delujejo ok.
Se strinjam, ampak še vedno ostanejo tista, v katerih bi se lahko živalim boljše godilo, pa se jim ne. S prijavami ne gre, ker ne kršijo nič, torej? S čim potem?

 ;b

Ne, nimam pojma koliko, verjetno pa več kot 36 eur.

Ok, torej omenjena zavetišča delujejo skladno z zakonom? Torej v bistvu nimamo težav? Torej se strinjate z njihovim delovanjem in samo poskušate izboljšati okoliščine, da bo zavetišče lahko delovalo na (še) višjem nivoju. Ok, recimo. Še vedno pa ne razumem, zakaj je potrebno posvajanje oziroma zakaj to ni rešeno z začasnim nameščanjem? Je kak dober razlog, ki ga jst ne vidim (namreč, če zavetišče dela dobro in se z njegovo politiko vodenja zavetišča z vsem kar paše zraven strinjate, potem sem jst brez argumentov proti začasnemu nameščanju)?


Škoda. Jst tudi ne.

Ocitno je moje navajanje zakonskih obvez in nadstandardov ostalo spregledano, zato upam, da bo kdo le pogledal in sprasujem heleno: Kaj, razen 2-3 mesece bivanja, je nadstandard (oz. "visji nivo") v oskrbi v tem zavetiscu? Daljse bivanje vsi zelimo, ceprav dejansko kaj konkretnega v zvezi s tem ne moremo narediti in sama priznavam pohvalo Meliju, da ne da psov na T61 31. dan. Nikjer ni zakonsko opredeljeno, da je treba psico sterilizirati pred tem, ko je znan posvojitelj, oz. tudi tiste, ki niso oddane. Tezko me kdo preprica, da ob interesu za posvojitev (pravo posvojitev imam v mislih), rece lastnik zavetisca (oz. si misli), da je stroskovno bolje psa evtanazirati, kot ga v skladu z zakonodajo oddati. Kar pa dejansko ni nikakrsen nadstandard, temvec je funkcija zavetisc prav v tem, da sprejemajo, skrbijo za in oddajajo zivali, uspavajo pa tiste, ki niso oddane. Kako morajo to opravljati, jim narekuje zakon. Kar pocnejo vec od tistega, kar zapoveduje zakon, lahko stejemo kot nadstandard, zapovedano z zakonom pa kot obvezo.

Se pa vsekakor strinjam, da samo pizdenje ne pomaga.


Hm, tole ne razumem povsem. Ce ne krsijo nic, temvec kot pises nekaj prej samo izpolnjujejo zakonska dolocila in dodajo mesec do dva nadstandarda (daljse bivanje), kar so poceli ocitno ze prej (kot pisete, jih na splosno ne evtanazirajo in jih drzijo dlje od 30 dni) se zivalim godi bolje v cem?

s konstantnim kritiziranjem slabih zavetišč tudi jaz dvomim, da bomo dosegli kaj dobrega.
 Ampak kaj drugega se je pa ze naredilo?
Razen nekaj prijav? Ki niso imele ucinka + se nobenemu ni dalo naprej pritiskat, pa je vse izpuhtelo. Marš na slaba zvetišča, ki se zgodi vsake pol leta, traja nekaj dni in potem spet vse izpuhti.
Ja, seveda razumem sedaj, da je logicen sklep tega (torej malo prijavljamo, malo obupamo, potem ni casa in poterm spet malo prijavljamo), da obupas (al kaj si zelela povedat) in zacnes zvali od tam posvajat. Mislim, kako je to lahko tako?

Ce so vse te prijave RES tako BREZVEZNE, zakaj niste posvajali iz Melija ze 5 let nazaj? Ce je ze vse tako vnaprej vedno obsojeno na propad in ne-efekt? Pa zakaj ustanavljate drustva spotem sploh? zakaj? Da onasate riti drzavi in slabi zavetiscem al kaj? Zato, da ljudi ucite, da so prijave brezveze in da naj hodijo posvajat v slaba zavetuisca, kjer zivali fentavajo? Zato, da obupujete?

Ma nimaš kaj za obupat - nimaš pravice. Če si obupala, se izčlani iz karkoli živalovarstvenega in obupuj kje drugje.

Ne mene, nisem nič posvojila. Prav tako še nikoli nisem v Meliju nič prijavila, niti fizično nisem bila nikoli tam in nimam nad čim obupat. Ne ti o pravici za obupanje, če čem, lahko tudi obupam. In nisem član česarkoli živalovarstvenega, tako, da se sploh ne morem izčlanit.

Lahko pa dam odpoved. :)

pa se ti zavedas kaj pises? Mi je jasno, da nisi nic posvojila (sem pismena). In ker sem pismena, sem prebrala tole:

helena,
upam, da ti je jasno, koliko ljudi te bere. In karkoli dobrega naredis za/v MH (skupaj z ostalimi, ke se trudijo za zivali MH), podres ko
- odpres usta ali
- dobis pod roke tipkovnico.

Samo, da ti je jasno.

Čisto off topic ::)

Tudi 19. člen pravilnika o zavetiščih pravi samo praviloma
Pred oddajo se psice praviloma sterilizira, mačke pa sterilizira oziroma kastrira. O izjemah odloča vodja zavetišča, ki mora v kartoteko vpisati utemeljitev svoje odločitve.

Je slučajno kje kak člen, za katerega ne vem oz. ga ne najdem, ki je "ukinil" besedo praviloma oz. ki jo natančneje opredeli? (Meni se to bere, da ni nujno, čeprav potem sledi zahteva po utemeljitvi ...) Ok, zdravstveni razlogi. Kaj pa starost? Je slučajno kje določeno, do katere starosti psice je lahko utemeljitev sprejemljiva?

Ponavljam - ker se vedno ne razumem, octino sem prevec blond - torej, nimas nic s tem, hkrati pa se ocitno pocutis dolzno utemeljevati/argumntirati zakaj je resevanje v stilu posvajanja iz Melija ok in razumno. Torej kljub temu, da nimas nic s tem smo sedaj v tej debati prisli do argumenta, da je Meli ok in se te zadeve pocne zaradi visanja standarda v Meliju (ker po zakonu ne dela nic narobe).

In ce smo sedaj na tej tocki, tudi mene potem zanima tole:


In se dodatek kar se obupavanja tice - nimas pravice (javno) obupavati oz. zagovarjati resevanje iz zavetisc, zato, ker TI menis, da se s prijavami nikamor ne pride. NIMAS. Ja, lahko obupas, das odpoved, krakoli zelis pravzaprav in jamras naprej kje drugje. ker ima zal zivalovratsvena/drustvena scena ze prevec jamracev, ki so se sprijaznili z obstojecim stanjem. Jaz se nisem pa najbrz se kdo drug tudi ne. In se ne bom. Ker zato smo drustva namrec tu - da poskusamo premknit kaj na bolje. In premikanje na bolje zagotovo ne vkljucuje nakupovanje psov pri prodajalcih, da se jih resi, posvajanje psov iz zavetisc, da se jih resi in krajo psov lastniskih psov, da se jih resi.

če prav štekam tvoje vprašanje :) je odg: ne.
zato je odprto interpretaciji in velikokrat dvoumno.

Gargamel, meni je pa tole že postalo precej preveč osebno in žaljivo in ne bom ti vračala z enako mero.

Ej Helena, dej prosim tipkovnico vrzi skozi okno, da te ne bodo živo raztrgale.  8)


Drugače pa, naj prvi kamen vrže tista, ki je brez takega "posredniškega" greha.

ne, ocitno se vedno ne razumes - ne gre za tebe, kdaj ti menis da prijave ne ucinkujejo, ampak za njih-zivali namrec. In cetudi spravljas gor 100 dudarjev ta trenutek in hkrati trdis, da je resevanje iz zavetisc ok, potem sama sebi kopljes jamo. In ker pises nebuloze, kopljes tule jamo poleg se celi MH. In me ne brigas ti, ampak zivali - zato se tule sploh oglasam.

In kaj je sedaj pravzaprav osebno? Tvoje resevanje psov iz Zonzanija? Teme si odpirala tkarat sama, ne vem zakaj bi bilo sedaj to osebno in zaljivo. Tule pises, da nimas nic poleg (ali MH) in potem taksno pocetje zagovarjas. Z argumentom, da špriojave ne zalezejo.

A ukinemo vsa drustva potem? Zakaj bi drustva sploh morala potem obstajat, ce 1. sploh ocitno ni problema z zavetisci in 2. lahko vse resimo z resevanjem zivali iz zavetisc (in soseodvega vrta). Meni je zaljivo to, da dajes s tem v nulo delo vseh drugih, ker TI menis, da prijave ne zalezejo - zato ti pravim - obupuj kje drugje, ne tule.

rabis samo enega, ali ti jih namecem cel kup?

A si ti ravnokar napisala, da:
1) kdor se ni rodil z vsem znanjem, ki ga premore svet, naj ne izobražuje in posledično znanje pridobljeno z leti in izkušnjami ne šteje
2) predvidevaš, da ga ni med nami takega, ki še nikoli ni posvojil živali iz zavetišča z namenom oddaje?

Tole je osebno in žaljivo. Al mi boš zdaj še zdiktirala, kaj je lahko meni osebno in žaljivo?

Ne, to je moj zadnji poskus iz obupa, da dojames moc besed, ki jih pises tekom zadnjih XY mesecev in da dojames da te tule vec ali manj enacijo z MH. Zato bi bil resnicno, resnicno, resnicno skrajni cas, da pomislis kaj pises. Ne zaradi mene ampak radai tistih na 4tacah v MH - ker oni so tisti, ki me brigajo, ne ti.

Mal v razmislek en resnični primer vsem tem, ki nasprotujete hm posrednemu posvajanju iz določenih zavetišč.
Veš za psa v bližini, kjer voziš svoje pse na sprehod, ki ga imajo na verigi ob nekem podjetju in ga nikoli ne vozijo na sprehode, se mu ne posvečajo itd.;
- prijaviš lastnika VURS-u, VURS opravi pregled, vse je ok, veriga dovolj dolga, pes ima posodo za vodo, VURS zelo "strokovno" poda še mnenje, da je pes v dobri psihofizični kondiciji, čemur sicer nasprotuješ in jih o tem obvestiš, ampak zgodi se nič - alora, kdo bo rekel, da je prijava bila tukaj učinkovita;
- pes se ti smili, greš pa tvegaš da te dobi policija, prideš čez ograjo (izven delovnega časa podjetja), najdeš zelo ozek izhod ven in psa pelješ na sprehod; potem pokličeš lastnika (mu seveda ne poveš, da si njegovega psa že peljal na sprehod in kako), mu ponudiš da bi njegovega psa vozil na sprehode gratis, najprej si deležen kletvic v smislu kaj pa tebe to briga, potem ga mal omehčaš in reče, ja pa ga daj, če se ti da; s tem, da se dotični lastnik sploh ne želi ukvarjati s tem, kako boš prišel čez ograjo in poteme še ven in nazaj notr s psom, ga ne zanima; torej teoretično gledano še vedno tvegaš, da te pohopsa policija, ker bi se lahko lastnik kljub telefonskemu pogovoru in ustnemu soglasju, da to počneš, naredil potem neumnega;
- in potem voziš psa na sprehode, ne sicer vsak dan, ampak parkrat na teden in sedaj si ti tisti, ki si kriv: - da je še velko število drugih psov na verigi, ki jih lastniki ne vozijo na sprehode in se z njimi ne ukvarjajo; - da odnašaš rit temu lastniku samo zato, ker se ti je ta pes "postavil na pot" in ti je všeč in se ti smili in si pripravljen v njegovo dobro žrtvovati nekaj svojega časa.
Žal mi je, ta primer, ki je resničen, je  analogen temu, glede česar polemizirate in se pljuvate tukaj. Žal mi je, pridna,  prijave VURS-u velikokrat ne zaležejo (govorim iz lastnih izkušenj, pa verjemi da sem zelo ostra, ko je treba, ker sem v takem poklicu), pa če si še tako tečen, in ne, v glavah nekaterih lastnikov živali tudi še tako aktivna društva za zaščito živali ne spremenijo nič. In včasih se običajen človek ne more obrniti proč, da ne bi pomagal točno tistemu psu oziroma živali, ki jo ima pred nosom. Ker ne pomaga birokracija, ker ne pomaga dobra beseda, so potrebna včasih drugačna dejanja. Seveda če bi bil denar in bi npr. temu lastniku zgoraj se ponudilo, da mu za vsak sprehod njegovega psa plačamo 50 EUR, a gremo stavit, da bi bil takoj za. Enako kot je verjetno takoj za to, da se razbremeni ene živali, ki je zanj samo strošek,  nek kreten, ki vodi določeno zavetišče in vidi le finance in statistiko. Žal.              

Lej, ne bom več pisala, ker se mi kozla. In nimaš se ti kej sekirat za naše živali in kot vem, se nikoli niti nisi.
Če ne mislim tako kot tvoja/vaša četica imam pa izvorni greh, al kako? Ne ne mislim, niti ne boš ti meni govorila kaj naj mislim in kaj naj pišem.
In resnično je čudno, da sploh v Sloveniji še obstajajo kakšni problemi, kar se brezdomnih živali tiče, ko vas je toliko brihtnih in sposobnih.
Tale post je zadnji izven tem MH, zdej pa prisežem, da ti/vam ne bo treba več brati mojih nebuloz..
In ja, je osebno in žaljivo, zadnji post še bolj kot prejšnji.
Jaz od začetka ne bom nič šla, ker sem očitno prebutasta za vašo elito. Zaključujem.

Veš pridna, s tabo se ne mislim prepirat/debatirat. Ker imaš čist preveč časa in volje. In nič ne predivdevam vem, drugače ne bi napisala. Sem pa pozabila tebe izzvzet, pardon (pa verjetno še koga, ki je manj očiten, zato na tem mestu opravičilo in pojasnilo, da nekaterih moj post ne zajema, da bomo natančni, kajpak.)

Mi gre pa na k.., kako se čisto vedno spravite določeni ljudje na koga. Ampak res, čisto zmeraj. Udrihate in udrihate in tupite, dokler ni konec dneva.
Pa mi ni treba pravilnikov citirat, ker jih poznam (toliko kot jih moram). In tudi vem v čem je štos. Ni me sram priznat/povedat/zavpit, da sem tudi jaz že kdaj prekršila zakon. In kaj? A se je svet podrl? Se ni? A se je kaj izboljšalo? Se ni.

Kaj pa pravzaprav vsi tisti, ki se tolčete po prsih naredite zato, da je živalim v omenjenih zavetiščih bolje?

Helena, tole o izvornem grehu se pa kar vidve z monikob zmenita, jst ne štekam.  :)


Z mano se ne moreš prepirat, ker morata biti za akcijo dva  :) In jst nisem za to. Nehaj pa ovinkarit in povej z imeni, če si že tako predrzna in pogumna. Kdo? Ajde, dajmo - kdo? Kdo krši zakon? Kdo se na koga spravlja? Al pa daj sam povej, kje tukajle v tejle temi sem se jst na koga spravila?

Kam smo prišli, da so tisti, ki kršijo zakon na to ponosni.  :-X

Seveda da ne greš, bi bilo treba potem že odgovore napisat. Sej si še dolgo vztrajala.

Če si ti dovoliš biti malce pokroviteljska, bom pa še jst malo: taradaška, res ti ne zamerim, da ne veš.   :)

Z imeni, o imenih ne bom. Saj vsak zase ve.

Vedno se spravljaš na koga. Oziroma bolje rečeno, nikoli ne odnehaš. Vedno hočeš imeti/imaš zadnjo besedo.
Ne samo v tej temi, vedno.

?

bolj tulim, da gre za njih, bolj si uzaljena ti. svasta.
in vedno ko ni vec kaj rect za nazaj, pisemo o konjenicah in pametnih. se 1x - svasta.


tezimo VURSU  :)

sedaj pa od tebe zelim nekaj odgovorov:
- kdo se tolce po prsih in kje v tej temi?
- kaj pa ti delas, da je zivalim v teh zavetiscih bolje?  :)

no sej...si si malo pokontrirala kar sama, meni ni treba sploh nič pisat.

Še tole razjasnim, jaz nič ne naredim, da bi bilo živalim v omenjih zavetiščih bolje. A bo ok?

Seveda, da ne boš. Ker potem bi bilo mogoče kdaj treba tudi nosit posledice svojih besed. Pa na tvojem mestu bi se ugriznila v jezik (ali tolkla po prstih) pri uporabi besede vedno/nikoli.

Sicer pa naloga ni tako težka. Ni treba pregledat vseh tem. Napiši samo za tole. Na koga sem se spravila? Če ne misliš, bodi naslednjič raje tiho. Čist dobronamerno napisano  :)

super.

in s tem prideš ti sem not težit in razsvetljevat in pozivat k metanju kamnov - naj to velja zate.

A ni to že malce obrabljeno? Kako se temu reče? Kontra... psiho... nekaj... V glavnem - brezveze. Za take stvari se mi res ne da.

Me pa še vedno zanimajo odgovori na postavljena vprašanja v tej temi. Valda zna še kdo kaj konstruktivnega povedat, razen helene? Valda ima kdo kak argument? Al kako?

Prosim ne bodi pokroviteljska.

pridna, ne razumem kaj ne vem. Vem pa iz prve roke, kako je tistemu psu tamle zgoraj, ko ga končno nekdo pelje ven in se mu posveti. Pa si predstavljam, kako je tem spornim psom pri vis in nox, poli, itd., pa kakšne domove so jim dotične osebe pripravljene poiskat. Torej......
kar ne vem, je to, zakaj se tolk pljuvate med sabo na tem forumu. Pa daleč od tega, da je debata pod tem naslovom edini primer. Zato se sploh dans cel dan že oglašam.    

tebe pa prosim, da malo argumetiras. ali odgovoris. ali si prisla sem not samo mesat drek?


zdajle sem presrecna, ker sem prepricana, da Hajdninjak bere tole kriminalko in se zadovoljno krohota. Voda na njegov mlin vseh 9 teh strani. Krasno, res. Priblizno tako krasno, kot nekdo, ki vpije, pa ne ve prazaprav zakaj.

Je pa nadvse zanimivo, kako se je pred enim letom pljuvalo po eni punci, ki je posvojila mucke prek nekega spletnega oglasnika, ker jih je hotela 'rešit', pa vas je kar nekaj, ki sedaj to očitno zagovarjate (helena je bila recimo med glasnejšimi) in se vam zdi popolnoma ok, takrat skakalo u luft, kako je tako vse vaše delo zaman in da je naredila več škode kot koristi. Klik (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,30101.0.html) za refresh. Lahko me pa kdo razsvetli, če je to kaj drugačen primer.

bom poskusala simpl povedt - vidis drevescka (kar je point taksnega resevanja) in ne gozda.
In ce bomo delali le na drvesckih (ki si jih izberemo sami, ali bos sla cez vse slovenske vasi in dala dol iz ketne vse pse?), potem lahko danes zakljucmo z zivalovarstvom. ja?

taradaška, lej, sem prepričana, da ti lahko vse osnove razložijo osebe, ki jih omenjaš. Sem prepričana, da marsikaj veš in sem prepričana, da ti manjka izkušenj. Nič slabega.

Zdaj mi pa povej, kje tukajle vidiš pljuvanje:






Vse ostalo, kar se dogaja v tejle temi je mešanje megle in oddaljevanje od problema.

Žalitve napram Heleni so grde in osebne. Žalostno, da se ne da povedati nestrinjanja  na kulturen način.
Pa še naslednje. Do rešitve gozda bo preteklo še precej časa, žal, zato se mi zdi prav, da se dotlej rešuje posamezna drevesa, če je le možnost. Lahko se dela na obojem hkrati. Se motim?
Pa lep pozdrav.

Gargamel, razumem razliko v tem, al se ko problem vidi gozd ali le drevesa. Ne bom šla vseh psov v Slo. vozit ven, ker so na verigi, ampak mimo tega psa pa tudi ne bom samo hodila pa težila v nedogled VURS-u, ker sem tam izčrpala vse možnosti  in se ni zgodilo nič. In mi je več do tega, da bo ta pes od svojega življenja neki še imel, kot pa do tega, da se bom čez deset let (če sploh kdaj!) tolkla po prsih, kako sem spremenila celo brikoracijo pa uradnike v Slo. Ker iz dost drugih zadev, ne živalovarstvenih, pa ne sam VURS-a, vem kako delujejo državne inštitucije, žal. Zato pa pravim, dajte najprej naredit totalni preobrat (no al pa vsaj polvičnega, že ta bi bil verjetno za primer zavetišč dovolj) v mišljenju pa ravnanju VURSa, potem pa naj se obsojajo taka ravnanja kot v tej temi. Dokler so pa na VURSu samo posamezne cvetke, ki vejo za kaj so tam, globalno gledano pa se v Slo. na tem področju ne spremeni leta in leta nič, pa bodo takšna ravnanja, določeni posamezniki pa MH pa zavetišča ki po 30dneh ne izkoristijo črke zakona in ne evtanazirajo živali, deležni moje vsakršne podpore, tud če se bodo njihova stališča kdaj v kakšni zadevi razhajala.
pridna: o pljuvanju govorim, ker v komuniciranju med tabo, pa heleno, pa tejo žal čutim preveč oseben pristop. Ne mi zamert, samo povem kaj mislim oziroma opažam, pa sem prepričana, da nisem edina tukaj gor, ki tako bere vaše poste.        

Hm, ampak v tem primeru (ne da se mi brskat citata) ni šlo za spotaknit se ob psa, ki se ti je zasmilil, ampak je šlo za dogovor s Hajdinjakom, ki je sam izbral tri pse, ki jih je dal puncam.

O, glej, pa sem vseeno našla  ;)

A si ziher, da med mano in heleno? In Tejo?  ??? Sicer ni pomembno, ampak  ???

Tista punca je vzela mlade muce, po njeni oceni stare 1 mesec, 1 mesec in pol, torej veliko premlade za odhod od mame.
Našla jih je preko oglasnika, sama jih je vzela od ljudi, ki eno in isto počnejo verjetno že dolgo časa - oddajo muco prvemu, ki pride mimo, mama muca pa ima lahko spet mlade in ne pomislijo na sterilizacijo.
Tisto niso bili najdenčki, niso bile poškodovane muce, niso bili vzeti iz zavetišča.

 :o... :-[... :(

Vprasanja se vedno neodgovrjena, sedaj smo na osebnem ocitno in kako kdo koga bere. Jst pa vseeno mislim, da je cas, da se stoji za tem kar se napise. Al kaj?
Nekulturno je sirok pojem - osebno se mi zdi izjemno nekutruno recimo prelaganje odgovornosti na druge (npr. posiljat ljudem, ki jih ne poznas,  ob 7h zjutraj sms, da je na cesti macka, tebi pa se mudi v sluzbo in en mores nic).

kaj pa ti delas na tem?

Ne, niso. So pa bili 'rešeni' kot tile tu, le da jih ni šla posvojit v zavetišče, ampak je pobrskala po oglasniku. V dejanju ni nobene druge razlike. In takrat se je skos poudarjalo, da s tem ni naredila nič, da ne bo nič drugače ipd. Kaj bo pa zdaj po posvojitvah v tem zavetišču tako drugače, da je to nenadoma sprejemljivo?

Tole sem tudi jaz želela že večkrat tule napisati. Berem tole kar pozorno, pa še vedno ne uvidim, zakaj je bila posvojitev teh psov tako strašna napaka:
 


Ker je bil izbor psov napačen? Ker so bili izbrani mali in čupasti in ne veliki in kratkodlaki?


Ali, ker ob objavi teh psov ni bilo takoj povedano, od kod so?

Ali zaradi tega, ker menite, da gre za primer neodgovornega posvajanja, saj so psi posvojeni z namenom iskanja novega doma? Res lahko enačimo nekoga, ki si brezglavo umisli psa in se ga naveliča, s tem, da psa posvojiš z namenom poiskati mu najboljši možen dom?

Se strinjam, da je potrebno reševati probleme kot takšne, v celoti. Ne vem pa, kaj je narobe s tem, da hkrati želiš, hočeš in moraš poskrbeti za posamezno žival, ne glede na izvor te živali. Nekateri jokamo iskreno, ko katerakoli oz. od kogarkoli muca, pes pogine. Nekaterim se srce  trga, ko kakšnemu dudarčku ne uspe. Pa ni važno, od kod je ta dudar in kdo bi v resnici moral zanjga poskrbeti. Mar moramo tudi mi postati zgolj birokrati in ne čutiti takrat, ko bi moral čutiti tainta gospod iz tegaintega zavetišča, pa se mu fučka. Kako naj nekdo predano dela na tej sceni, če ne sme biti popoln človek, s čustvi in vsem, kar paše zraven? In kako sploh verjeti nekomu, ki se hladnokrvno obrne stran od določenega drevesa samo zato, ker le-ta ne spada v njegov resor, da mu je resnično mar za celoten gozd?

Res bi želela, da mi nekdo pove, kakšna konkretno škoda je bila storjena. Zakaj je to posvajanje velik korak nazaj?

sem vedla, da sem nekaj pozabila :)


kdo pa pravi, da se moraš kjerkoli tločt? jaz zagotovo ne. in kdo pravi, da virs dela kot mora? verjemi, da mi ne rabiš razlagati kako počai se stvari vlečejo.
ti pa lahko povem, da si osebno želim, da bi imeli vsi verigarji kaj od življenja, ne le ta, ki si ga srečala pač ti.

sicer je pa tule nekaj prijav v teku, ki še niso rešene:
http://dzzz.si/sl/primeri-prijav-mucenja.html

boš kradla tudi medveda? ne delam se norca iz tebe, le nekako ti poskusam pokazati, zakaj se ne strinjam s teboj.




a se ti hecas? Dajmo? Kaj pa ti mislis, da se dela? In ves, da je drustev vec?
Ocitno ne razumes, da je prav taksno ravnanje del tega, da VURSu ni treba delat - ker gre za odnasanje riti.

Vredu, pac mislis tako - dokler vurs ne bo delal 100%, naj se resuje zivali iz zavetisc=nagrada za nedelo zavetisca.
Super zate, jaz se s tem ne strinjam in zagotovo (ocitno) tega ne podpiram in zagotovo ne mislim ljudi okoli sebe tega ucit.

kako enostavno je zadeve obrniti v črno vs. belo.
Če zagovarjaš goz, si  hladokrven do drveščk.

kdo pa pravi, da se moraš "hladokrvno" ( :)) obračati od dreveščk? je več možnosti pomoči temu dreveščku kot reševanje iz zavetišča veš? oglašuješ, sprehajaš, pomagaš finančno, hja, celo v začasno oskrbo ga lahko vzameš v dogovoru z zavetiščem. kaj je pa s tem narobe? ali to zate ni opcija?

Je, seveda je, do 31. dneva.
Zakaj ne vzeti 31. dan psa, če imaš za to možnost, in mu iskati nov dom? Konkretno: Kakšno škodo s tem narediš? V čem je veeeeeelik korak nazaj?

Tale je malo huda, se ti ne zdi? Si ti pobrala s keten dol vse pse, ki si jih videla? Nisi? Kako hladnokrvno od tebe. Al jih mogoče nisi zato, ker meniš, da je zakonski minimum zadovoljiv? Si šla "rešit" vse živali, ki so na tem forumu oglaševane pod "nujno"? Nisi? Kako hladnkorvno.

A drevesa, ki jih ne vidimo in ne slišimo, pa ne štejejo? A del gozda so le drevesa, ki jih vidimo?

Jaz govorim, mislim in pisem o neprimernosti in neustreznosti nerealnih posvojitev za vsa slovenska zavetisca in nikakor ne samo za zavetisce iz te teme ali za katero drugo izbrano zavetisce. Ce se ne motim, jih imamo v Sloveniji 11 in velja za vsa zavetisca enako, enaki pogoji, enaka zakonodaja, enako moje mnenje o resevanju problema slovenskih zavetisc in zavetiscne problematike ... Brez izjeme.

Konkreten primer: Zakon je tak, kot je in ce je inspekcija ugotovila, da je zakonskemu minimumu ugodeno, taradaška, ti pa nisi s tem zadovoljna, se lahko pritozujes dalje. Obenem lahko tudi "sodelujes" s sosedom v smislu izboljsanja pogojev za psa, lahko sodelujes z lokalnim drustvom za zascito zivali, da pomaga pri prijavah ...

S tem, ko sami resujemo posamezna drevesa, brez da bi za to vedeli tisti, ki se jih to neposredno tice in jih placujemo tudi za to, da stejejo primere in ugotavljajo stopnjo problema glede na mnozicnost pojavljanja, se ne da resiti problema neustreznega/pomanjkljivega delovanja VURS. Ne da se klikniti na gumb in bi VURS spoznal, da obstaja problem.

O ostalem pa - ne vem, zakaj se jemlje vsak stavek tako osebno. Kot da bi slo za kogarkoli izmed nas osebno in ne za zivali, oz. za boljsi svet za zivali v prihodnje. Mene ne zanima nobena oseba tukaj, prav tako se ne grupiramo vedno eni in isti s podobnimi mnenji zato, ker bi se imeli med seboj radi in drugace mislecih ne bi marali. Morda bo pa vendarle kdo kdaj uspel pomisliti, da imamo nekateri izdelano drugacno mnenje zaradi prepricanja, da je tako prav, na podlagi takih in drugacnih izkusenj (svojih in tujih) in na podlagi znanja. Seveda tudi custev, ki pa vsaj meni ne zamegljujejo pogleda naprej. Moje dobro me v takih debatah ne zanima prevec (zagotovo si kot lastnica tega portala ne bi smela privosciti nasprotnikov, vendar na tem podrocju nikoli nisem delala ali mislila na pol ali postavljala pocutje uporabnikov pred tisto, kar menim, da je za zivali prav), temvec je v ospredju ves cas le resevanje sirse problematike. Nic drugega. Zavetisca bodo se tudi takrat, ko mene in mojpes.neta ne bo vec, prav tako bodo drustva in prav tako bo se kup zivali in problematike. Bomo pa morda skupaj le pripomogli k temu, da bo na splosno za zivali kaj bolje. Ne samo za eno ali pet "resenih" iz enega ali petih zavetisc in ne samo za enega ali pet kupljenih psov pri preprodajalcu (zaradi resevanja) in ne samo zaradi enega ali pet ukradenih psov (zaradi resevanja). Zato, da ne bo vec nihce imel potrebe misliti na resevanje psov iz zavetisc, zato da ne bo nihce imel potrebe kupovati psov pri preprodajalcih in da ne bo imel nihce vec potrebe ukrasti nobenega psa, da bi ga resil. Ce bomo mislili predvsem nase in se cutili ob vsakem nasprotnem mnenju ali vprasanju osebno prizadeti, potem pac verjetno ne bomo kaj konkretnega uspeli narediti. Morda za nekaj zivali, ki jih bomo osebno srecali, ostalo pa ... VURS sam od sebe ne bo delal bolje, cetudi poberemo vse zivali iz zavetisc in s keten, nemarni lastniki ne bodo delali nic bolje, cetudi jim poberemo vse zivali, obcine ne bodo nic raje placevale (iz nasih zepov) za oskrbo zivali, dokler jim ne bo nekdo dopovedal, da lahko pocnejo to z vecjim veseljem, pregledneje in ucinkoviteje ... In mi bomo se vedno zjambrani, da se ne da nic narediti in da pac delamo to na svojih "vrtickih", kar nam kot odraslim osebam ustreza in imamo do tega pravico. Mi je pa jasno, da se nekateri ob taksnem resevanju osebno pocutijo bolje.

Taksne teme odpiramo (in jaz jih nerada zapiram) iz razloga, da se ob debati tudi kaj skupaj naucimo iz njih in da vidimo, kako na problem gledajo drugi. Skoda je, da pogosto zaradi osebnega sprejemanja drugace mislecih in predalckanja posameznikov na "nas" in "njihov" vecina konstruktivnih debat propade, ko se nas nekaj zaporedoma oglasi ali se sprevrze v osebno trkanje na pamet, vest, odgovornost, uzaljenost ... Takoj smo oznaceni za neko cudasko skupino, ki napada vse okrog. Res skoda. Napake delamo vsi, mnenje o storjeni napaki pa nismo vsi pripravljeni sprejeti enako - razumeti, komentirati, pojasniti, popraviti. In res skoda, da se kot pravilen pristop vecinoma oznaci samo fizicno resevanje zivali, ne glede na razlog, pravilnost in koncni ucinek resevanja, vsa ostala mnenja o tem pa so spoznana za napadalna. Vse prepogosto se kdo strinja ali ne strinja z napisanim samo zato, ker je nekaj napisal nek dolocen pisec.

LISA in Rnata, morda pa res ne skodi se enkrat - Kdaj je potrebno resevati zivali? Iz neustreznih razmer (zanemarjanje, mucenje ...) in iz nevarne situacije (cesta, gmajna ...). Ocitno kljub zakonu nekateri zelijo resevati zivljenja psov pred 5. odstavkom 31. clena ZZZiv. Ok, se strinjam, da bi bilo to upraviceno, ce bi se obenem resili vsi psi (recimo, da se naredi akcija po celi Sloveniji), brez izjeme zaradi osebnih preferenc pri izboru, in bi se ob tem naredilo nekaj (medijsko, pritozbeno, protestno ...), ob cemer se lahko pricakuje vsaj minimalen ucinek na izboljsanju stanja za vse pse v bodoce. Uspeh bi bil, da bi bile obcine ob tem opozorjene, kje je kljuc resevanja problemov (oznaceni psi v obcini, nadzor ...), s cimer bi se posledicno zacelo zmanjsevati stevilo zapuscenih psov, morda povecevati izreke kazni, ker bodo lahko nasli lastnike oznacenih psov ... Tako pa ... Nekaj pasjih lepotcev je dobilo sanso, ostali so pac tam, kjer so bili in tako bodo tudi prihodnji tam, kjer bodo pristali. Razen izbranih izjem, ki bodo postali srecnezi v prihodnje, ne glede na to, ali jih bo izbral posamezni "papir" posvojitelj ali lastnik zavetisca. Povsem se strinjam in sprejemam nase dolznosti - da je treba pomagati vsaki zivali, na katero naletimo in reagirati ob vsaki nepravilnosti, na katero v zvezi s tem naletimo. Ob tem pa se zavedam tudi tega, da je ob vsaki akciji treba razmisliti tudi o tem, kaj bo nase dejanje pomenilo za gozd in ne samo za konkretno drevo. Resevanje psov iz zavetisc je dobro samo in izkljucno za konkretnega psa in konkretno osebo, ter v tem primeru se za lastnika zavetisca. Pravzaprav v tem primeru je vse se toliko bolj nerazumljivo, ker se psov dejansko sploh ni resevalo, saj niso bili v nemogocih razmerah in jim ni grozil T61. Ostali problemi, ostali psi ... ostajajo tocno tam, kjer so bili, oz. zaradi "ugodne" statistike je problem na splosno (sirse) manjsi in manj prepoznaven in eno od zavetisc bo prikazovalo "potvorjene" oddajne podatke. Pa tudi "na posvojitvenem trgu" ni niti eden pes manj, temvec so vsi se vedno tu in se vedno iscejo lastnike, kot so jih pred 1.6. To je vse. Upam, da je na racun teh posvojitev zasedlo v zavetiscu nova mesta enako stevilo psov s ceste in nemogocih razmer. Ce ne, se seveda postavlja se vprasanje, zakaj urejeni psi iz urejenih razmer in zakaj ne neurejeni psi iz nemogocih razmer. Upam, da ne bo kdo rekel, da jih trenutno ni nikjer in se je mudilo.

Rnata, si vmes napisala sporocilo in nekaj je ze v mojem zgornjem pisanju, zdaj pa se tole:

Glede na to, da pise, da je slo za dogovor in je lastnik zavetisca izbral pse, pa da pise, da so bili psi oskrbljeni na zakonsko ustrezen nacin in jim ni grozila evtanazija, si dovolim zelo mocno dvomiti v kakrsnokoli custveno vpletenost posvojiteljic, sploh pa v trganje src ali kaj podobnega. Ce preberemo se enkrat temo od zacetka do konca, je vsaj meni jasno, da gre za dogovorjeno pocetje, torej tudi birokratsko. Hm ...

Pa se tole: Za zavetiske pse (razen horjulskih, ki imajo svojo) imamo posebno rubriko in v to rubriko brez izjeme spravim vse zivali, ki se nahajajo v katerem od zavetisc, ker je Kajin koticek namenjen predvsem: oddaji zivali, ki jih oddajajo ali pomagajo oddajati uporabniki mojpes.neta (posrednistvo ni zazeljeno) in clani drustev, ter Horjulu in Macji hisi (le-ta ni zavetisce). Ker imajo ti prednost pred drugimi (o tem, da je nemogoce v enaki meri pomagati vsem, sem ze veliko pisala), zavetisca pa imajo vsak svoje moznosti oglasevanj, sem tudi v temi, v kateri se je oddajala zival iz Melija, vprasala za pojasnila. Iz tega je nastala ta tema. Da je treba povedati, da je zival iz zavetisca? Upam, da kdo ne meni, da bi morala biti to skrivnost, oz. da tega ni treba povedati v oglasu. Tudi od drugih zahtevamo, da povedo o zivali, ki jo oglasujejo na forumu vse, kar se le da.

Hm ..., pa se tole: Rnata, kdo, kje in kdaj se je obrnil stran, ker to ni njegov resor?

oprosti, ampak meni je razlika med tem da:
- nekdo odnaša rit neodgovornim skrbnikom, ki ne sterilizirajo svoje mačke in posvaja premlade muce z namenom iskanja novega doma
- nekdo iz zavetišča po pretečenem 30. dnevem zakonskem roku posvoji psa z namenom iskanja novega doma

Kaksno zvezo ima 30. dnevi zakonski rok, ce je jasno napisano:


Kaj oz. koga se je tukaj reševalo in pred kom ali pred čim?

Sem napisala samo svoje mnenje o razliki med tema dvema primeroma.
30 dni sem omenila zaradi tega, ker dejansko bi lastnik zavetišča imel popolnoma legalno pravico pse katerikoli dan po izteku tega roka evtanazirati.

Ne poznam vzrokov za posvajanje, ne vem ničesar o teh psih in ne poznam delovanja tega zavetišča. Izražam izključno svoje mnenje o razliki in nikakršnega o pravilnosti/nepravilnosti dejanja o katerem teče debata.

Ne vem, kako, vendar sem pri argumentiranju, zakaj je taksno pocetje slabo, pozabila na en zelo konkreten argument.

Osebno ze vrsto let vlagam prakticno vse napore v osvescanje o odgovornem lastnistvu, ogromen povdarek dajem na odgovoren nakup in odgovorno posvojitev, ki mora temeljiti na odgovorni odlocitvi tako osebno, kot v druzini. In? Sporocilo je, da odgovornost ni pomembna, saj lahko pac v vsakem trenutku naprej oddajas psa (kupljenega ali posvojenega). Hm ... Ogromna skoda.

Ampak potem bi to veljalo tudi za začasnike, ki pridejo npr. iz ketne iz Pomurja, pa so ob čipiranju napisani na začasnega skrbnika.

Točno to, Vixen. Pa za vse mačje začasnike, ki jih je že marsikatera med tule pisočimi imela na začasnem, napisane na svoje ime in jih oddajala naprej. Tudi mački bi po pravilu morali it v zavetišče za 30+x dni oziroma bit S/K vrnjeni v okolje. A tukaj je pa OK, da niste rušile statistike zavetiščem in občinam?

Pa ne razumem tega: pomagaj vsem ali nikomur. A nobena od vas še ni mačka pobrala s ceste? Je šla katera mimo zbitega mačka samo zato, ker ve da nikoli ne bo mogla pobrat vseh, ki so zbiti? Oziroma je šla, če je pobrala enega, se vozit po Sloveniji oprezat za mački na cesti/za cesto?

Se ne postavljam na nobeno stran, ker do neke mere razumem obe. Sama menim, da je treba čimbolj pomagat gozdu, pa zato ne spregledat posameznih dreves, čeprav veš, da nikoli ne boš ujel vseh.

V glavnem se strinjam s taradaška in monikab ter se seveda najbolj strinjam v tem, da se je "debata" vmes prestavila na izjemno nizek ter osebno žaljiv nivo. Celo do nekoga, ki na problematiki varstva živali  veliko naredi. Ker bi bil eden od reply-ov verjetno namenjen temu, naj imenujem tistega, ki uporablja take žaljivke (poleg standardnega seveda, da ni bilo nič mišljeno osebno), naj že na tem mestu zapišem, da imen ne mislim izpostavljati. Mislim, da je to razvidno vsakemu povprečno (v bistvu celo podpovprečno) pametnemu naključnemu bralcu foruma. Prav tako, kakor se mi zdi nesmiselno in obenem, če se ne motim, skregano s pravili foruma, izpostaviti tiste, ki so že prej imeli "prste vmes" pri posvajanju in oddajanju dalje. Je bil pa post monikab v zvezi z metanjem kamna zelo na mestu.
Prav tako že skorajda pranj možganov v smislu enoumja ter enega prav, v smislu "kaj se imaš pa za oglašat, jaz imam večjo kilometrino na področju zaščite živali, jaz že vem, veliko več sem naredila kot ti, priznaš, da nisi nič naredila, odnašaš riti, ščitiš zanič zavetišča" etc. (vsaj tako v povzetku je bilo razbrati med posti).
Glavni očitek naj bi bil tudi ta, zakaj samo te živali in ne druge ter tale z gozdom in  drevesom? In s tem povezano zelo sporno "reševanje" iz zavetišč? Se strinjam, da je potrebno imeti pred očmi gozd, a kot je nekdo žam prej zapisal, drevesa so del gozda, kakor ne moreš sprehoditi vseh ketnarjev ali posvojiti vseh psov, ki jim grozi evtanazija, lahko pomagaš vsaj enemu. In s tem rešiš/polepšaš eno življenje. Odločitev, zakaj ravno tega, pa je stvar posameznika. To je tako, kakor bi Schindlerja ali Ireno Sendler obsojali in kritizirali, zakaj sta rešila le določene Žide ter ne vseh oziroma kakšnih drugih. Velikokrat je situacija namreč taka, da se (še) ne da rešiti gozda. In tole pribijanje na križ zaradi tega izvirnega greha (vsaj jaz sem razumela tako, da je izvirni greh predvsem v tem, zakaj  nekatere živali, drugih pa ne)...

Jaz bi komentirala samo to enoumje, ki se ga omenja... mene to enoumje spominja na brezumje. Brezumje ljudi, ki so besedo enoumje uporabili kot kvazi argument.

A to je res pomembno? A je res pomembno, kako prijazni smo do človeka na podlagi tega, koliko je naredil ali ni naredil? Ni potrebe a priori po prijaznosti, bontonu, kulturi, ampak šele, ko se v tvojih očeh pokaže kot vreden (ko pač dobi priliko, če sploh jo). A dej? Sicer pa se me to ne tiče oziroma me niti malo ne zanima.

Žalostno je, nazgul, da si iz vsega, kar je bilo napisano in povedano v tej debati odnesla samo osebno prizadetost. Niti toliko nisi, da bi nehala vrtet argument reševanja pred T61 (=evtanazija), čeprav je bilo večkrat povedano, da v tem primeru ni šlo za to. In da se niti same niso odločale za posamezno žival. Ne razumem. Resno, ne razumem, kje sfali sposobnost branja... Ali neodvisnega razmišljanja... Ali objektivnosti... Ali vsaj približno nekaj od tega.

Pa kaj imate s tem izvirnim grehom? Dejte mi razložit.

Kam si šla pa zdaj ti?

Ne vem, ne razumem dobro vaše logike. Tole vse ali nič. Sploh ker vem, da tudi same kdaj pomagate kakšnemu.

A lahko nekaj prosim dotajčimo? V konkretnem primru noben izmed psov ni bil v slabem stanju, ni mu šlo za življenje, ni bil zanemarjen, ni bilo srce parajoče zgodbe v ozadju, ni bila podana prijava, ni bilo potrebno izvajati ne vem kako drage operacije, ki je zavetišče seveda ne bi krilo...  Dogajalo se je tole:

Ali ne drži, da tudi z oglaševanjem (OK, s sprehajanjem ravno ne  ;)) , finančno pomočjo in jemanjem v začasno oskrbo, ravno tako na nek način potvarjaš statistiko?


Res je, ne manj, ne več jih ni. Zato sem tudi spraševala o konkreni škodi.


Eh, tule se pa spet zahaklam. Zakaj vsi in zakaj ne vsak toliko, kot zmore kot posameznik? Ker se mi zdi, da bi morali biti za takole akcijo, ki jo omenjaš, vsi skupaj "malo" bolj složni in povezani.


Nimam pojma. Imam pa vseskozi občutek, da od mene pričakujete v določenih situacijah ravno to.

Če že izražamo mnenja, dodam še svoje: Gargamel, tega načela pa bi se lahko tudi sama držala. Bi bilo na mestu.

Če je bil edini problem, da ni bil napisan izvor psov, bi se to dalo verjetno urediti samo s komentarjem v prvotno temo. Namesto tega se je tam znašel (vsaj po moji presoji) poziv k linču, v stilu: kaj za vraga se pa greste. Glede na to, da to še zdaleč ni bil prvi primer reševanja psa, si tak buren napad razlagam lahko zgolj z željo po doseganju večje branosti foruma. Čestitke, misija je uspela. Stvar se je celo tako razširila, da se ni na križ pribilo samo tiste tri aktivistke, ki so prevzele dotične pse, ampak tudi vsakega posameznika, ki se mu tako dejanje ne zdi kapitalna napaka. Kot da bi nevidna roka spustila pobesnele pse na vsakega forumaša, ki je sposoben lastnega kritičnega razmišljanja in ne zgolj lajanja v tropu.

Sama priznam, da ne zmorem stroge objektivnosti, da bi gledala samo gozd, ne pa tudi dreves (če se vrnem k izvorni metafori). Zato si ne jemljem pravice, da bi obsojala kogarkoli, ki ravna podobno. Kot tudi ne obsojam nekoga, ki tega ne dela. Lepo, da ste tukaj vsi tako svetniški.

In če sem že načela problem žaljenja na forumu: očitno smo vsi enakopravni, samo eni so malo bolj.

pridna: Ja, ampak je šla debata medtem že v veliko smeri - od tega, da nekdo izbira same lepe mlade pse (c'mon, a je kdo mogoče spremljal kakšne vse pse je vis spravila v nov dom?), pa do tega da je treba delat vse vedno po regelcih, ker se drugače ne bo nikoli nikamor premaknilo (pa res mislite da je vedno tako?), pa do enačenja posvojitev z namenom iskanja dobrega doma z neodgovornimi posvojitvami, ko se nekdo naveliča živali.
Večina živali na tem forumu se oddaja (z izjemo zavetiških) kot lastniške. Ker po zakonu drugače ne gre. Posameznik lahko naprej odda samo svojo žival. A je ful razlika, če je ta žival že bila v zavetišču in jo nekdo posvoji, al je sploh ne da v zavetišče? Ti recimo imaš začasnika/e - zakaj niso v zavetišču?

A če bi bilo, bi bilo pa drugače? Meni bi se v takem primeru to še bolj zdelo reševanje iz zavetišča.

Oprosti, ampak jst ne bom pomagala pri oddaji mladičev xy gospe, ki svoje mačke ne misli dat sterilizirat. Lahko jo samo prijavim. Štekaš?

Tisto, kar se pa mačkov tiče, pa lahko rečem no comment - a se ti zdi res primerljivo posvajanje psa v ok stanju, ki mu ne grozi nič (bojda), iz zavetišča ali pa se dogovorit z zavetiščem, da bo maček, ki si ga našel, ostal pri tebi, ker imajo oni pač polne kapacitete in bi šel drugače nazaj na cesto?


A lahko prosim prešteješ "pobesnele pse" ( ;D) na eni in na drugi strani, ko se imaš že toliko za ukvarjat z analizo foruma?


Pa o čem spet govorimo? O reševanju? Ali o dogovoru? Ali osebni pravici? Ali živalih? Dej, naj mi en že to razjasni, ker se zgubljam v vseh teh osebnih povzemanjih, metaforah, užaljenosti, izvirnih grehih,... J*** **, sem pač blont.

Moji začasniki niso v zavetišču zato, ker so pri meni v začasni oskrbi (po dogovoru z zavetiščem).  :) In?

Ja, se strinjam, da je šla tema v marsikaj (žal), sem poskušala ustavit temo pri določenem vprašanju (in mi še vedno tudi ni jasno od kdaj oziroma po katerih kriterijih vprašanja enačimo s sežiganjem na grmadi in je zatorej treba odreagirat obrambno in ne odgovorit na zastavljeno vprašanje), pa sem bila precej neuspešna.


Ja. Bom odgovorila v naslednjem postu, ker drugače ne dohitevam vas na (bojda) "drugi strani"...

Ja, ker bi sama naredila isto.


A se tebi zdi primerljivo posvajat psa iz zavetišča in ga oddajat naprej z oddajanjem, ker si se psa naveličal? Al kaj je že očitek tule, da se bo zdaj sprožil plaz neodgovornih posvojitev zaradi posvojitev samih?

Govorimo  o mnenjih, kot si xy strani nazaj zapisala že sama.

Torej, če se vrnem k hipotetičnem primeru: zame je isto, če neko društvo/prostovoljci člani društva gredo v npr. cigansko vas, poberejo nikogaršnje mladiče, jih namestijo in jim iščejo nov dom, kot če neki posamezniki vzamejo psa/pse, ki npr. ni(so) bil(i) pobran(i) s strani društva, ampak je(so) pristal(i) v zavetišču, zato, da bi ga(jih) oddajali naprej (posamezniki, ne zavetišče). Namen je enak, pot je različna. Eno dajmo požegnat, drugo pa prepovedat?

A misliš, da so vse živali na forumu v oddajanju v dogovoru z zavetiščem? Če veš, da niso, zakaj se ni že prej načela ta tema? Da se tako zbija statistiko in manjša problem. Saj vem, da se je po malem že govorilo o tem, ampak tule se je zdej vse zgrnilo na nekaj ljudi, pa čeprav jih ogromno dela to (oziroma podobno) že leta. Verjetno tudi kdo med vami, ki zdaj ''mečete kamne''.
Mogoče se s kakšnimi zavetišči niti ne da zmenit za to opcijo. Alpa je občina brez pogodbe, medtem ko se jajcaš na VURSu in te pošiljajo eden od drugega in niti inšpektor ne ve, kaj naj, ker nikjer ni prostora oziroma nihče ni pristojen, pa mačka pustiš crknit? Komu potem pošlješ fotko, da ga vtaknejo v statistiko?

Zala_, zato sem pisala v narekovajih. Predvsem zato, ker se toliko poudarja strani in moj linč druge strani.

A lahko samo še enkrat, ker mi je ful všeč:


? Kako, če se pa rešuje drevesa.


Zdi se mi enako nesprejemljivo.

Očitek, ne vem, kakšen točno naj bi bil (zdej spet ne vem, a naj bom užaljena, ker mi očitate, al naj se normalno pogovarjam, ker izmenjujemo mnenja), moje vprašanje pa je bilo sledeče:

Pa katerimi nami, če ni strani?

Ko so Pomurke zacele s svojim "projektom", so nas vse uspele prepricati, da imajo jasen cilj konkretnih izboljsanj. Glede na to, da ni bilo pomoci ne z lokalnega zavetisca in ne iz lokalnih skupnosti, da je slo za romske pse in njihovo specificnost in glede na to, da so imele jasne cilje in zacrtano pot, kaj in kako hocejo doseci, sem tudi sama dala pomisleke ob takih posvojitvah na stran. Predvsem mi je jasno, da gre za posebnost in ne za zavetisce ali za klasicno resevanje posameznega psa s ketne. Ce bi uspelo te zivali kakorkoli spraviti v lokalno zavetisce, bi tam tudi bile in bi bila najbrz aktivnost usmerjena v njihovo cim prejsnjo posvojitev oz. cim daljso oskrbo. Ker to ni bilo mogoce, so speljale tudi s pomocjo mnogih med vami drugace. Ves cas so obvescale o dogajanju, tudi uspehi teh aktivnosti so pomagali k uspesnejsemu sodelovanju z obcinami in obcinarji, s solami, z lokalnimi skupnostmi ... ne samo romskimi. Imeli so kup pogojev, katerih izpolnjevanje so sproti preverjali.
Upam si trditi, da je Pomurje trenutno eno od najbolj naprednih regij v zvezi z aktivnostmi drustva in so do sedaj ze dokazali, da so izbrali za situacijo ustrezen nacin pri iskanju povezav za sodelovanje in pri sirjenju informacij, kot tudi s konkretnimi aktivnostmi pri posameznih primerih.
Ce bi se dalo tam resiti zadeve kako drugace, bi bila jaz zagotovo prva, ki bi predlagala drugacno obliko resevanja - predvsem brez "blank" posvojitev, pa s prijavami in kaznimi.

No, to je najbrz nekoliko pokvarilo sliko o crno-belih scenarijih, kajne? Tisti, ki vidite razliko. Ker je v Pomurju vcasih bilo nekaj sivine, pa so jo uspeli aktivisti in aktivistke tam gor skupaj mal obarvat. Za dodajanje barve so uporabili nekoliko prirejena pravila. Nekako tako, kot je zivljenje vsak dan v teoriji in na terenu. Neko resevanje zaradi resevanja je lahko povsem nesprejemljivo, ker ne prinasa nobenih konkretnejsih pozitivnih dolgorocnih ucinkov (razen za konkretno zival, velikokrat pa kratkorocno in dolgorocno predvsem za konkretno osebo), neko drugo pa je prav zaradi sirine ciljev in sirine predvidenih dolgorocnih pozitivnih ucinkov pogojno ali povsem sprejemljivo. Naceloma pa se sama zavzemam v vseh primerih za redne poti resevanja problemov - brez laznih posvajanj, brez kraj, brez spuscanj, brez skrivanj ...

Se vedno pravim, da je "blank" posvojitev povsem oskrbljenih zivali iz zavetisca, ki jim po vrhu vsega ne grozi nobena nevarnost, zame nesprejemljiva. Se posebej, ce se dogaja skupinsko in ce se gre v to v imenu "resevanja problemov". Mi je povsem vseeno, kdo to pocne. Razlogov sem navedla do sedaj ze kar nekaj. Ce kdo meni, da sem se zavestno spustila v spetir zaradi vecje obiskanosti foruma, tudi prav. Ne bom skakala v luft zaradi tega, temvec dopuscam, da kdo tako misli, ce zeli. Lahko prebere ze napisane razloge, lahko pa jih povsem mirno preskoci.

Znova se je pokazalo, da je najbrz bolje, da javno pozabim na kaksno sirse videnje vsega skupaj. Ce tako pravite, pa naj bodo za vas drevesa in ko bo sestavljen gozd, bomo sli skupaj naprej. Upam, da bomo mi takrat se zivi in bomo doziveli ucinke, kako bo namesto za nekaj sto zivali letno poskrbljeno za vseh nekaj deset tisoc in kako bodo v zavetiscih izkljucno samo tiste zivali, ki so tam upravicene bivati. Vse ostale bodo pri skrbnikih. Upam, da mi dopustite, da sama se vedno poskusam kaj narediti z gozdom, ob tem, da do sedaj se nisem spregledala nobenega drevesa, ki mi je prekrizalo pot in jih tudi v bodoce v imenu visjih ciljev ne bom brcala od sebe. Tudi pravico pisati o gozdu si bom se vedno pridrzala, vidim pa, da je v bodoce bolje, da vam s svojim razmisljanjem ne hodim vec pred oci, temvec napisem clanek in ga objavim tam, kjer komentarji niso mogoci. Pa ne zato, ker ne bi zelela slisati drugih mnenj, temvec predvsem zato, da se izognemo osebnim izpadom in vas obvarujem pred nevarnostmi enoumja.

Sicer pa, ja, priznam, da mi je neznansko tezko, ker so macke, ki se oglasujejo tukaj, v glavnem za resitev problematike izgubljene. Skupaj in vsaka posebej.
Verjamem, oz. sem skoraj prepricana, da zadnjega stavka vecina ne bo razumela, morda me bo celo kdo pripravljen oznaciti za nasprotnico resevanja mack. Nic hudega. Imate vso pravico, da tako mislite.

pridna, če ti je všeč citat od Mel:

Kaj pa recimo prijava psa, za katerega osebno ne veš, pa ti njegov sosed pove, da zanj ne skrbijo dobro? A boš pomagala spisat prijavo? Saj vendar ne moreš spisat prijav za vse pse po Sloveniji. Zakaj ravno ta pes? Ker ima soseda, ki ne pogleda stran? A ni to nefer do psov, ki nimajo takih sosedov? Zakaj potem ne greš sistematično po vaseh in ne prijavljaš? A tisti psi si pa ne zaslužijo, da nekdo prijavi neodgovorno oskrbo?

Moje stališče:

Da.


Ne.


Ne vem, jst običajno načenjam samo teme za posvojitev živali.


In zakaj potem siliš?


Aha, razumem point. Hvala. Psi, mački, urejena statistika, VURS (!) ne ve, kam žival dat, žival, za katero je poskrbljeno, žival na robu smrti, zavetišče, ki ne zagotavlja minimuma in zavetišče, ki dela (očitno) vse b.p. oziroma zavetišče, ki ga ni. Ja, res, vse skupaj je enako.

Tole ne moremo enačiti. Najprej, kakor sem zasledila, tem psom ni grozila evtanazija, enostavno so bili v zavetišču. Kot drugo - pomoč pri pisanju prijav je tudi osveščanje javnosti in pomoč nekomu, ki želi oz. mora delovati skladno z zakonom, predvsem pa je cilj prijave izoboljšanje obstoječega stanja (in sankioniranje posameznika, če stanje ni v skladu z zakonom). Posvajanje psov iz zavetišč, pa je, na nek način, kopanje jame vsem, ki se trudijo nekaj spremniti na živalovarstveni sceni, predvsem pa, dolgoročno gledano, živalim.

Priznam, da sem že krepko utrujena... Predvsem, ker vas je preveč unih na uni strani, za katro jst ne vem, da je druga stran (al neki takega). In da se mi danes ne da več (kdo je že napisal, da imam preveč volje? Evo, cilj dosežen, ne vidim več smisla).


Nisi zaštekala, kaj je hotla Mel povedat. Delat je treba tako, da bodo rezultate čutili tudi tisti, ki jih mi ne vidimo. Temu se reče gozd.

Jana, jaz te na nek način razumem, ampak če imaš opravka z živimi bitji, je včasih težko oziroma nemogoče ostat ''birokratsko hladen'', kot bi za tak način bilo potrebno. Se strinjam, da na dolgi rok ''kidanje'' za ostalimi ne pelje nikamor.

Sem te enkrat že nekaj v tej smeri spraševala, pa te bom še enkrat: zakaj ne ustanoviš enega društva, ki bi se ukvarjalo s temi zadevami? Imaš dobro premišljeno in si sposobna. Pa bi se to društvo (ali karkoli pač že) ukvarjalo s problematiko predvsem na preventivni ravni, recimo čipiranje psov, nadziranje zavetišč, podajanje prijav, trud za spremembo zakonodaje, medijsko izpostavljanje problemov... Tega foruma ne bere dovolj ljudi, da bi se zaradi pisanja tule kaj res konkretno spremenilo.

Ja, točno to.

Marsičesa drugega tudi ne, pa se vseeno je. Valda da pomagaš spisat prijavo, samo z eno prijavo pač ne boš magično dosegel, da se vsem psom podaljša ketna al kako?


A če bi jim, bi bilo pa kaj drugače? Reakcija na posvojitev mislim?


Ja, se strinjam. Samo to traja hudičevo dolgo. Kot napisano zgoraj: samo z eno prijavo pač ne boš magično dosegel, da se vsem psom podaljša ketna al kako? A je potem dost da prijaviš enega, ker so potem odgovorni videli point? Al jih prijaviš nekaj, da bodo imeli več dela in opazili, da je problem? Al it po državi in prijavljat vse po vrsti, kar vidiš da ne štima?

Priznam, imam težave z žongliranjem med preventivo in kurativo. Bi ful rada videla, da bi bila meja bolj jasna, pa zame žal ni.

Pa saj tukaj ni šlo za kidanje, niti za "ostati birokratsko hladen". Ok, pa recimo, da imajo slabe pogoje v zavetišču, kljub temu, da zadoščajo minimumu, so slabi. Kaj pa je ostale živali tam? Kaj se spremeni za njih? Na kratki rok? Nič, ostanejo tam, v pogojih v kakršnih so bili do zdaj. Kaj se spremeni na dolgi rok? Za živali nič, zavetišče pa dobi celo plusek - dobro statistiko oddaje in zagotovoljeno podaljšanje pogodbe.

Kaj se pa spremeni za tiste ki so tam, če ne posvojiš? Če zadošča minimumu nimaš kaj prijavljat, tudi če so pogoji slabi, kako na ta način kaj narediš zanje? Nič, za nikogar izmed njih, razen če se aktivno trudiš za spremembo zakonodaje in višanje standarda.

Glede statistike se strinjam, samo Meli bo podaljševal pogodbe s še tako nično statistiko posvajanja, ker občin ne zanima ravno, kolk psov je bilo oddanih, ampak kako hitro in za kako majhen denar je problem odpravljen. Po zakonu. Plus tega je zavetišč v Sloveniji premalo, da bi se kakšno zaprlo zato, ker je oddalo nekaj psov manj. Mislim da nikogar od birokratov ne briga, koliko psov pride iz zavetišča na drugi strani.

Nope, boš pa osebi, ki je spisala prijavo oz. si ji pomagal spisati prijavo dal potrditev, da je naredil prav (ljudje pač to potrebujejo), jo osvestil, ta bo (verjetno) vsaj nekomu povedala naprej, verjetno tudi naslednjič prijavila in tako dalje. Ja, dooolgaaa pot, ampak saj nihče od nas ne pričakuje, da bomo v nekaj mesecih spremenili stanje zavrženih živali pri nas?


Kako bi večina reagirala, ne vem, sklepam pa, da bi bilo malce drugače, ker bi šlo dejansko za življenje in smrt. Je pa spet - "samo" rešiti psa iz zavetišča pred smrtjo in ne storiti nič drugega je ... neverending story. Če pa ta dejanja spremlja še intenzivna, nenehna akcija s pritiskom na zavetišče je pa zgodba, vsaj zame, popolnoma drugačna. Ker potem pa govorimo tudi o živalih, ki jih nihče ne vidi in ne sliši in se ta dejanja taknejo tudi njih.

Seveda ni jasna meja. Ampak nekateri primeri so bolj jasni, tako kot tale tukaj, nekateri manj. Zato pa me je zanimalo, kako bodo te konkretne posvojitve pomagale k izboljšanju stanja vseh, tudi če bo doprinos majhen. Z nekaterimi primeri se da narest veliko, z drugimi malo, z nekaterimi pa pač ni jasno, kakšen je njihov namen. Slednji meni povzročajo težave in zato sprašujem/podajam mnenja/očitam/obsojam/vstavi po želji.

Kaj se je pa spremenilo, ker so bili posvojeni? In ko že ravno omenjaš - torej konkretno zavetišče deluje dobro? Zakaj je potem treba posvajat in reševat živali od tam?

Si že sama odgovorila - trudiš se za spremembo zakonodaje in višanje standarda. Obenem pa prijavljaš vse morebitne nepravilnosti.

Če pa "samo" posvojiš psa, ki mu ne grozi evtanazija in je bojda ok, obenem pa ne počneš nobenih ostalih aktivnosti ... no, kaj pa takrat za ostale narediš?

Moje osebno mnenje: pomagati v dober dom vsaj nekaj izmed njih. Zaradi njih nihče izmed tistih, ki so ostali ni ne na boljšem, ne na slabšem. Po mojem mnenju, ker opazujem od daleč, tako kot večina od teh ki še debatiramo in nimamo nič konkretno zraven.

Konkretnega zavetišča ne poznam in nimam pojma kakšni so tam pogoji in ali delujejo v skladu z zakoni. Sem se navezovala na Melin hipotetičen primer:

Mel, se 100% strinjam. Vedno težim k temu, da se čimveč prijavlja in teži in ne odneha in ne samo kida za drugimi, ker to lahko počnemo v nedogled in ne bo konkretno nikoli bolje.

Kljub temu se pa ne morem vržt izključno in samo v to. In pomagam tudi konkretnemu dreveščku, pa čeprav samo tistemu, ki mi ves garjav zjutraj leži na pragu, pa zraven vem, da jih je takih še veliko, pa za vse nimam niti najmanjših šans poskrbet. Ne bodo pa nič na slabšem, če pomagam vsaj temu enemu.

(A kdo tule resno konkretno dela na spremembi zakonodaje? Bi bilo fenomenalno, ampak malo dvomim v to.)

Mene bi pa zanimalo, kaj konkretnega se je tako zelo zelo poslabšalo, ker so bili ti psi posvojeni? Kakor sem prebirala vse skupaj z vsemi žaljivkami vred, sem nekako dobila občutek, kakor da bi te tri posvojitve uničile večletni trud vseh, ki želijo videti gozd. Sem napisala že v prvem postu, posvojitve psov, lahko tudi mačk, iz zavetišč ali celo lastniških ter njihovo kasnejše oddajanje sta se odvijala že prej. Čudno se mi zdi, da to še nikoli poprej ni dvignilo toliko prahu, če gre očitno za holistično gledano tako zelo živalim kot celoti škodljiv postopek.

Zala_, sem odgovorila takrat, pa bom se enkrat: Nisem prava oseba za drustvo, se manj za kakrsnegakoli vodjo, ker zahtevam vse od sebe in povsem enako od vseh drugih. Zal tudi brez drustva lahko delam le z redkimi, jamcim za svoje pocetje, izjave in obljube in se ravnam v smeri svojih postavljenih ciljev. Nisem se sposobna in ne pripravljena kregati zaradi kreganja ali prepricevati zaradi prepricevanja, zato energije nisem pripravljena trositi tam, kjer je uspeh picel ali ga sploh ne bo. Da na zivalovarstveni sceni trenutno ni mogoce delati skupaj, vidim vec kot jasno, zato delam sama ali skupaj s posamezniki tam in tisto, kjer in od cesar pricakujem ucinek in seveda, kjer dosezemo konsenz do zadnje podrobnosti. Se strinjam s tistimi, ki boste rekli, da bi morala narediti vec v imenu visjih ciljev. Zaenkrat je bolje, da se ne spuscam v take projekte.

Resevati posameno drevo ni zame popolnoma nic lazje, kot za kogarkoli drugega tukaj in nekako ni na mestu misliti, da je vam tezko biti "birokratsko hladen", meni pa ne. Me pa to ne ovira, da ne bi mislila poleg "zdaj" tudi na "prihodnost". Pac, vsak po svoje.

Glede foruma pa takole: Moj cilj nikakor ni, da pridejo vsi brat sem to, kar poskusamo skupaj ali vsak zase povedati sirsi javnosti in mislim, da ga bere kar dovolj ljudi. mojpes.net je tukaj predvsem zato, da sirite informacije vi. Vsak v svojem okolju. Pa ne enoumja, temvec izberete tisto, kar menite, da je prav in da je za vase okolje in "vaš primer" sprejemljivo, ter bo prineslo kaksen konkreten sirsi rezultat. Tisti, ki pa zelijo prinesti kaj zraven nasemu gruntanju "kako do boljse prihodnosti", so pa vedno vabljeni, da svoje povedo in pokazejo. Pa tudi pomagali smo tu in tam ze komu.

Sicer pa, sama sem prepricana, da je mnenje, da se ne da nic, skodljivo. Vi pa vsak zase menite, kakor se vam zdi prav. Trdim, da dejstvo, da ena prijava ne podaljsa ketne vsem psom, ne sme biti razlog, da ne prijavimo naslednjega in ne spodbudimo k prijavam vse, ki se s prekratkimi ketnami srecajo. Torej, ne delamo vse sami, naredimo pa nekaj na tem, da opazijo nepravilnosti tudi drugi in jim pomagamo pri ukrepanju. Tudi oni bodo potem to poceli naprej ... Hecno, sem prepricana, da je bilo veliko ljudi tukaj tako ali drugace kdaj vpleteno v kaksno od marketinskih mrez, ali pa so vas novacili ze dolgo pozabljeni prijatelji, sosolci ... V primeru zasluzka "v oblakih" ni problem siriti mreze, v primeru pomoci nekomu, pa se vecini postavlja neznansko zaprek in se kar naenkrat zdi vse silno nemogoce. Ce vsak pomaga enemu in ta pomaga enemu ... Torej, ne rabimo ne predsednikov, ne vec ljudi na forumu.

Z enim "blank" posvojenim psom ne bo statistika bistveno drugacna, bo pa drugacna z nekaj takimi posvojitvami. Resitev zame zagotovo ni v takih posvojitvah, temvec se je ob ignoranci odgovornih sluzb treba obrniti drugace. Najti resitve, kako prepricati obcine, da bodo porabile se manj denarja, ce bodo striktno izvajale in nadzirale porabo svojega denarja in denarja svojih obcanov. Verjamem, da ni lahko, je pa ena od resitev. Seveda, na dolgi rok, kar pa enim ne ustreza prevec. Zal.

Tudi to se dela.


Ja, sej, jst sem pa spraševala tiste neposredno vpletene v konkreten primer, pa nisem dobila odgovora, zato si pač ne morem ustvarit drugega mnenja, kot ga imam.

joj, nazgul, vprašanje je bilo že postavljeno in tudi odgovor nanj je že bil. Mislim da na prvih nekaj straneh.

Zala, tudi jaz, vedno. Ampak še enkrat - tukaj živali niso bile ne garjave, ne bolne, ne obnemogle, ampak ravno nasportno:



Torej, ne gre ravno enačiti garjavega dreveščka na tvojem pragu, katerega bom tudi sama vedno in povsod, brez izjeme, pobrala in oskrbela, in zgornjega opisa, ne? ;)

Sej ne, da ima sploh veze s čimerkoli (ampak je samo mešanje megle) - Torej, če ne prijaviš tistega ketnarja, mimo katerega si se peljala včeraj, potem pač po istem kopitu ne prijaviš tudi tega, mimo katerega si se peljala danes?

Že v enem društvu se ne strinjamo vedno 100%, pa to ne pomeni da ne moremo narest ogromno pozitivenga. Da bi imeli totalen konsenz društev (no, vseh posameznikov, ki jih sestavljajo) na nacionalni ravni je pa praktično utopija. Nikoli se ne bo številčna skupina ljudi 100% strinjala pri vsem, kar počnejo, pa zato ne bomo dol zaprli vseh društev, tudi če se kdaj ne strinjamo ali celo skregamo - vseeno furamo zadevo naprej.


Žal je ogromno dela takega. Ampak dokler nas je tako malo za tako ogromno dela, bo šlo tako počasi kot gre. Tudi meni ni v veselje pošiljati prijav in pritožb znova in znova, brez da bi bilo kaj konkretnega bolje. Pri vsem delu, ki ga imam v društvu in z zahtevnim faksom nimam ne znanja časa se konkretno vržt recimo v problematiko čipiranja. Verjamem da je z večino ostalih društvenic enako.

Res, če bi recimo bila vsa aktivnost enega društva samo v to, da se začne izvajat čipiranje psov, bi bilo ogromno storjenega. Za nekaj takega ne rabiš armade ljudi, takoj najdeš nekaj takih, ki se strinjajo s tabo o tem, ko tu dosežeš cilj greš pa potem naprej na naslednji problem. Mi je blazno žal, da se več ljudi konkretno na organiziran način ne spopade s problemi, za katere mislijo in vejo da obstajajo.

Ne govorim o konsenzu o vsem, temvec o konseznu o posamezni kljucni stvari posameznega projekta in podrobnostih. Tezko si namrec predstavljam, da bi na sredi projekta nekdo padel ven s solisticnim nastopom, po moznosti se v nasprotno smer. Vsekakor naredijo drustva izjemno veliko tudi brez mene. Prav toliko, kot bi verjetno lahko z mano. Naredim pa jaz tisti svoj visek sama ali tu in tam s kaksnim posameznikom ali manjso skupino.  :)

Za dosect cipiranje sem jaz zase ze ugotovila, da z VURS ne bo resitev samih od sebe, pa tudi s pritiski nanje zlepa ne. Point se bo najbrz moral seliti z ene sluzbe na mnogo sluzb, kar pa bo verjetno zahtevalo armado ljudi.


Zaradi tega, ker nisem v drustvu, vas ni nic manj.
Tudi meni ni v veselje, vendar sem prepricana, da se splaca vztrajat.

Ja sej Jana, nič več pa tudi ne. Nas je pa premalo in dodatni člani v že obstoječih društvih in/ali ustanavljanje novih je nujno potrebno. Ker je dela tolk preveč. Društva so sestavljena iz posameznikov, kot si ti. Ne laufajo sama od sebe. In če je posameznikov manj se manj naredi in efekt je manjši.

Mel: upam da se pa ti strinjaš da če pomagaš garjavčku na svojem pragu zato ne bo čist nobenemu ostalemu čisto nič bolje. Torej ne moreš VEDNO ravnat tako, da bodo posledice tudi za gozd.

Zala_, ce Mel garjavcka postima in oddaja sama, je za gozd izgubljeno drevo. Ce ga oskrbi tako, da bodo vedeli zanj tudi drugi (beri: po predpisih, zavetisce, dogovor z zavetiscem, obcina, blabla), bo prav ta garjavcek eno drevo v gozdu. V obeh primerih je lahko postiman.

Da še enkrat podrobneje pojasnim moje vprašanje, saj se mi ni zgodilo prvič, da je moj post ostal nerazumljen. Če gre skratka za tako skrajno škodljivo dejanje za VSE živali v zavetiščih etc, zakaj se niso, kar bi bilo po moji pameti bolj logično, vsi rafali v zvezi s posvojitvami za kasnejše oddajanje vsuli ob PRVI ali pa vsaj v prvih nekaj takih posvojitvah, so se pa ravno sedaj? In z malce pretiravanja izpostavili ravno te punce kot grešne kozle, ki bodo s svojim dejanjem uničile vse, za kar so si drugi že leta prizadevali. Kakor bi rekla, bi bilo pametneje zadevo v kali zatreti ter izpostaviti na takoj začetku ob prvih tovrstnih posvojitvah z namenom za oddajanje. Popolnoma nobena taka posvojitev doslej ni bila deležna tako velikega streljanja in postavljanja ob zid. Ali se pač motim? Na to sem želela odgovor. Torej še enkrat - zakaj ravno sedaj, ne pa prej?
Generalno gledano v to kategorijo "reševanja" in "sodelovanja" nenazadnje spadajo tudi pomurski psi (pa nimam nič proti njim in se o problematiki strinjam z Jano) in objektivno gledano tudi z njihovim reševanjem "odnašamo nekomu riti". Po tej logiki se namreč to ne bi smelo. Torej - žival se posvoji, vzame stran možne mladiče etc., oskrbi na lastne stroške ter nato posvoji naprej odgovornemu posvojitelju. Objektivno gledano gre za isto stvar pa najsi bodo romske, lastniške živali ali živali iz Dubravice ali iz zavetišč. Okej, edina razlika je torej ta, da je ponekod problematika oh in sploh grozna ter se lahko reši LE na ta način, grožnje z evtanazijo, obupne razmere... Ponekod pa je žival popolnoma zdrava, ji zaenkrat še nič ne manjka in ji posvojitelji le želijo priskrbeti boljše lastnike, kot bi jih lahko dobila, če bi se oddajala pod onim zavetiščem? To je torej edina razlika in razlog za pribijanje na križ? (to je vprašanje, povsem možno, da sem v obilici pisanja še kak razlog spregledala)
In mimogrede, glede na to, da sem navedla Dubravico, izjava, da je to pač za mejo in nas zato posvojitve iz tamkajšnjega zavetišča/šinteraja (se strinjam s tem, da gre za šinteraj) ne zanimajo, se mi ne zdi kaj bistveno produktivna oziroma mi nikakor ne pride v tako opevani kontekst gledanja gozda.

Razlika je v tem, da s(m)o vsi enakopravni, ampak nekateri bolj, drugi manj (je nekdo že napisal v tej temi).

nazgul!

pomurski psi NE spadajo v isto kategorijo!!
mogoče bom bolj razjasnila z enim primerom reševanja problematike romskih psov; nekaj psov se je potalalo med začasne skrbnike, nekaj psov je šlo v zavetišče. tiste pse, ki so pristali v zavetišču se iz zavetišča ni reševalo, kljub temu da so bili vsi psi enaki, iz iste lokacije... torej, grdo rečeno- kar je prišlo v zavetišče je tudi tam ''ostalo'' in se ni delilo med začasne skrbnike in reševalo konkretno iz zavetišča.
upam da nisem preveč zakomplicirala ::)

mi je res žal ampak mešanje jabolk in hrušk (torej metanje romskih in zavetiških psov v isti koš) je nekonstruktivno :P
pa ne bi sedaj o problematiki romskih psov, lastništvu teh psov ter pristojnostih vursa ali zavetišča glede njih. je preveč za pisat

- Društvo za zaščito živali Pomurja (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,26759.45.html)
- Akcija zbiranja opreme in sredstev za Pomurske pse (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,29182.0.html)
- Zbiranje sredstev za STERILIZACIJE ciganskih psičk in muc (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,29494.0.html)

Upam, da so razmere, razlogi in ucinki na zgornjih linkih dovolj jasno predstavljeni.
In za primerjavo še pravilnik o tem, kako mora biti v zavetiscu.

- Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200045&stevilka=2089)

nazgul, kdaj prej oz. ob katerih prvih takih posvojitvah? Kdaj se je tukaj od tvojega prihoda (recimo lanska pomlad) naprej objavljala kaksna "blank" posvojitev iz zavetisca? Dopuscam moznost, da sem kaksno zadevo spregledala ali nanjo pozabila, ali pa gre za kaksno Jadrankino gmajnisko resitev.

Bilo pa je kar nekaj resevanj iz (predvsem dveh) zavetisc pred leti. Teme so najbrz se vedno nekje na forumu (ena je tule (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,7691.msg208217.html#msg208217) - 2006, je v arhivu in dostopna clanom). Resene so bile nekatere polomljene in neoskrbovane zivali iz enega od zavetisc, vendar so, ce se ne motim, ostale pri prvih posvojiteljih (vsaj tale (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,6088.0.html) - 2006). Potem je bil nekaj casa mir oz. tu in tam kaksna osamljena akcija (recimo tole (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,13419.15.html) - 2007) in kolikor se spomnim, je bila zadnja helena, ki je poskusala resevati probleme tako, da je sibala (kot drustvo) zivali v tujino in o tem pisala tukaj (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,29746.msg357582.html#msg357582) - 2007.

Kaj pa če bi društva/društvo oblikovalo javni poziv/peticijo (objavljen na internetu, v časopisih, ...) VURSu za koordinirano akcijo čipiranja, kastracij/sterilizacij na terenu (od vasi do vasi). Razlog - prenatrpanost zavetišč, ki so posledica nespoštovanja zakona o čipiranju. Lahko tudi s predlogom za veterinarsko polsko bolnišnico (morda tudi s prostovoljci veterinarji), ki bi se lahko selila od vasi do vasi in s/k.
Samo predlog.

Nekateri taki primeri so bili tudi prijavljeni inšpekciji. Torej ponovno - reševanje dreveščka z jasnim namenom koristi za cel gozd. A se zdej razumemo?

nazgul, zelo dobro te razumem. Res, že pri tvojem prvem vprašanju, samo razložit ti ne znam očitno tako, da boš štekala.


Na tole ti je odgovorila že Jana, pa ti bom vseeno še jst (čeprav imam razlog, da sledečega nisem želela pisat na forum). Nikoli se nisem strinjala s takimi posvojitvami in sem vedno to povedala. Sporadične posvojitve poškodovanih psov iz zavetišč lahko s prijavo razmer pristojnim (sej bom objavila primer, samo čas moram imet, da zberem vse skupaj) koristijo vsem živalim tam. Ja? Se strinjamo do sem? Torej rešiš polomljeno žival, torej en drevešček, ki v zavetišču ni oskrbljena tako kot bi morala, in poskrbiš, da se drugim to ne bo več dogajalo, torej deluješ za gozd. A prav? No, zdej mi potegni vzporednico s tem konkretnim primerom, zaradi katerega se je debata začela. Daj, prosim, ker jst je ne vidim in to že ves čas sprašujem.

Ne, ne in še enkrat ne. Jst vidim veliko razliko med:

 1) izobraževanjem ljudi (v tem primeru Romov), osvešanjem in prikazovanjem dobre prakse (tukaj je za gozd pomembno znanje ljudi, njihovo vedenje in odnos do živali - gozd so torej vse naslednje živali, ki jih recimo da ne bodo imeli ali pa bodo z njimi delali veliko pravilneje/lepše/korektneje), hkrati pa rešuješ posamezna dreveščka (torej pse, mačke, karkoli pač že ti je prekrižalo pot in veš, da rabi pomoč). Verjetno ti je jasno, da to niso nikogaršnji psi (a ne, šogunka), ampak imajo svoje lastnike, zatorej zavetišče ne bo sprejelo teh psov brezplačno. Zatorej se jim po podpisu izjave od lastnika, da se ji odpoveduje, najde začasno namestitev (iz večih razlogov) .

2) posvajanjem neznanih živali (ponovno: izbral jih je vodja zavetišča, srce parajoče zgodbice odpadejo) iz (zame) neznanih razlogov iz zavetišča, ki... (tukaj so sledila moja vprašanja, ki jih cititram že 16 strani, pa ni odgovorov)

A sem dovolj jasno povedala?

Aja, za posvojitev iz zavetišča samo zato, da bo konkreten drevešček imel boljši dom, je verjetno jasno, zakaj ne štima, ne? Za vsak slučaj:

To se nanaša konkretno name, ker sem mejo omenila jst (in ne posplošuj na druge). Nisem napisala, da me ne zanima (tema je občutljiva, malo glej, kaj pišeš), pač pa, da mi prepričanje ne dovoljuje, da bi se ukvarjala s tujo problematiko, medtem ko je v naši državi stanje kakršno je. In res, ampak res, ne razumem, kako bi moje vmešavanje v hrvaško politiko upravljanja z zapuščenimi živalmi pomenilo izboljšanje zadev pri nas (to bi bilo recimo produktivno)? Tvoje teženje s produktivnostjo v tem konkretnem primeru je približno ravno toliko relevantno, kot pripombe ljudi, da zakaj se ne ukvarjamo še z brezdomci/žrtvami nasilja/zlorabljenimi otroci/vstavi po želji, če smo že tako dobri in skrbimo za nemočne. Ker konec koncev - globalno gledano bi šele to pomenilo reševanje celostnega sistema - velikega gozda, v katerem smo dreveščka mi, psi, mačke, delfini, tigri, agave, orhideje, reke, koralni grebeni...

Druga stvar, torej poleg nepovezanosti reševanja problematike v naši in v tuji državi, pa je, da če bi se jst želela vplest v omenjene težave, bi to naredila z vsem mojim bitjem. Nekaj delat na pol ni moj stil oziroma ni nekaj, kar bi mi moje bistvo dovoljevalo. In problematika zapuščenih živali (pa ne samo to, da smo si na jasnem, Hrvaška ima tudi mnogo drugih "težav", ki mene osebno bodejo v srce - na področju naravovarstva in drugih živali, poleg psov in mačk) južno od naše meje (torej ne samo na Hrvaškem) bi zahtevala močno akcijo, veliko časa (torej, ves razpoložljiv čas), veliko dela, tako na področju zakonodaje, kot izobraževanja in osveščanja, kot konkretne pomoči živalim. Konkretno zam bi to pomenilo, da bi pustila problematiko tukaj in se ukvarjala s hrvaško problematiko (verjetno ti je jasno, da smo na različnih nivojih, da je zakonodaja drugačna, da je politika drugačna, da so ljudje drugačni, da... in zato pristop k rešitvi ni enak). Zato tem nisem niti pogledala. Oziroma drugače povedano - pojma nimam, kaj se je dogajalo v tistih temah, upam samo, da so punce naredile čim več za reševanje problematike na večih nivojih, ne samo pobiranje psov. Oziroma, da so imele kak plan, kaj se bo delalo (ne glede na to, koliko so bile dejansko uspešne, ker če ni dobre prakse, pač nekje probaš in ti ali uspe ali ne) in kako se bo delalo in da so ga speljale.

A je zdaj dovolj jasno, nazgul? Nekaj pavšalno delat ali nekaj pavšalno brat in komentirat je za moje pojme izguba časa. Mojega in tvojega.

cicibesika, ideja bi bila čisto fajn, če bi VURS taka akcija kaj ganila. Ampak ga ne bo  :) Tudi, če bi uspeli dovolj veliko množico ljudi prepričat, da je vse to dovolj pomembno, da se vmešajo in zahtevajo od države (in ta posledično od VURSa) več truda na področju problematike zapuščenih živali, bi se ustavilo pri razpoložljivem proračunu. Ko bi VURS rekel - ok (pa že tukaj mi gre fajn na smeh, ker jih kar vidim, kako bi rekli ok), ni problema, samo potem bomo zaposlili več inšektorjev, zato rabimo višji proračun, kar pomeni, da je treba dat več denarja v njihovo kaso... Vemo, kaj sledi, ne?

Je pa tako, da se v tej smeri tudi že pripravljajo akcije (zaenkrat še v povojih). Ne tako obširno in z drugo publiko, ampak se. Tako, da ideja res ni slaba, samo preobsežna in z napačnimi orodji za trenutno stanje v tej naši ljubi državi :)

To je to. Tudi jaz nimam nič proti posvojitvam neprimerno oskrbovanih psov iz zavetišč, če jim sledi tudi prijava. Le tako se lahko dolgoročno kaj spremeni, pomagamo dreveščku in rešujemo gozd. Ampak še enkrat, v tem primeru so bili psi, kakor sem prebrala, dobro oskrbovani.

Kar se mene tice, cicibesika, odlicen predlog, vendar lahko o posluhu zanj na VURSu z gotovostjo dvomimo. Razlog?
VURS ima premalo kadra, pa se ta je razporejen na "zascito zivali" le z 2% delovnih obveznosti. Posreden odgovor na taksno pobudo je bila izjava vodje v javnosti, da so lastniki dolzni oznaciti in cepiti pse, da je to njihova odgovornost (ne direktno, vendar posredno je bilo povedano, da to ni odgovornost VURS) in podan je bil javni poziv lastnikom, naj cepijo in cipirajo pse. Z akcijo "zival ..." in po medijih.

Pred kratkim so imeli akcijo, ki jo je narocil predsednik vlade. Inspekcijski nadzor so morali narediti nad 598 nevarnimi psi, casa so imeli en mesec in ze to jim je povzrocalo kup tezav. Jaz ocenjujem (po uradnih in neuradnih izjavah v malo daljni in bliznji preteklosti), da je v Sloveniji cca 100.000 psov neoznacenih, torej verjetno tudi necepljenih, na terenu bi bilo smiselno preveriti vse, torej cca 300.000. Kako? Ce je ze s 600 psi problem. Posebej pa, ce ne vidijo svoje dolznosti v iskanju "prestopnikov".
Sicer pa imajo cepljenja in cipiranja vsako leto tudi po sistemu polske bolnisnice, pa se ze od leta 2003 ni spremenilo prakticno nic.

Zgornje je del razloga, da se sama ne ukvarjam vec z VURS v povezavi s cipiranjem neoznacenih psov v Sloveniji. Pritisk je po moje treba zastaviti drugace - preko financerjev zivali v zavetiscih. Zal ne pricakujem posluha med nami tukaj, k cemur prispeva tudi tale tema. Sprijazniti se bo treba z zakonskimi obveznostmi in ne s tistim, kar si zelimo, ker za nase zelje je treba spremeniti zakon. Ta pa ne bo se tako kmalu, saj so na VURS ze povedali, da spremembe zakona in pravilnika o zasciti zivali zaenkrat nimajo v nacrtu. Konsenza o tem, kaksen naj bo nov zakon, med zivalovarstveniki tudi ne bo kmalu (tudi delno dokazuje ta tema). Prav tako ni pricakovati podaljsanja roka bivanja zivali v zavetiscu, ker do sedaj se nisem naletela na cloveka (se veliko manj pa na zivalovarstvenika), ki bi imel idejo, kako financirati daljse bivanje in kaj "potem", ko se tudi daljsi rok iztece, vsi pa vpijete, da se ne sme evtanazirat. Bi predlagala kaj zelo radikalnega za vase druzinske proracune, saj je vsak med nami dolzan dati tocno toliko, kot katerikoli lastnik zavetisca, tako tisti najboljsi, kot tisti najslabsi. Pa se bojim, da boste odsli s portala. Posebej pa se vsak posameznik, ki obsoja zavetisca zaradi evtanazij po 5. odstavku 31. clena. Dokler ni nacrta financiranja in se o tem ne doseze konsenz med vsemi, ki se jih zivalovarstvena zakonodaja tice (vurs, obcine, zivalovarstveniki, stranke, vlada, parlament ...), tako dolgo bodo taki predlogi brezpredmetni, ne glede na nase zelje.

pridna, sem vedela ponoci, da sem hotela se nekaj napisat, pa ... hm ... :)
Torej, kot je ze pridna napisala, je slo pri nekaterih resevanjih psov v preteklosti za resnicno resevanje neoskrbljenih poskodovanih psov, kar pa nikakor ni slo brez posledic za krsitelja, torej za "blank" posvojitev psa iz normalnih zavetiskih razmer, temvec je vsako tako posvojitev spremljala prijava.

 :) Sej jst tudi sproti pozabljam, ker je toliko različnih in nepovezanih vprašanj in komentarjev (odgovorov dotičnih vpletenih pa od nikoder), da me je včeraj fajn zmozgalo.  :)

Jst sem hotla pa povedat še tole:


Zame osebno je razlika (in zdaj smo pri bolj ali manj enakopravnih), če delaš tako stvar kot naključni posameznik (prvič in verjetno zadnjič v življenju) ali če si del skupine, ki ima podporo širše množice, to množico vodi, jo izobražuje in na podlagi zaupanja te iste množice organizirano skrbi za boljši jutri vseh (domačih) živali. Ne podpiram "blank" posvojitev ne v prvem, ne v drugem primeru. Vendar z večjimi pravicami prihaja tudi večja odgovornost. Torej, če si ti tisti, ki razpolaga z denarjem in zaupanjem tvojih podpornikov, imaš do njih neko obvezo. Imaš obvezo, da jih usmerjaš in poskrbiš, da se tisti naključni posameznik, ki bi mu padlo na pamet "reševanje" psa iz zavetišča (pa tudi, če prvič in zadnjič), zaveda, kaj s tem naredi in da tega ne naredi.

Kar sem ravnokar napisala, mogoče za ta trenutek v času ni najprimernejše, zato, ker ne razumemo. Ne razumemo odgovornosti posameznika za svoja dejanja, ne razumemo kolektivne odgovornosti in ne razumemo, da s pravicami pridejo tudi dolžnosti. To je (po mojem mnenju, izkušnjah, videnju) tipičen profil slovenskega človeka. Obotavljam se objavit tale post, ker iz tega, kar sem zgoraj napisala, lahko zelo hitro pride ali:
1) vi ste dolžni
2) jst sem prostovoljec in lahko delam glih kar mi paše in nihče ne more od mene zahtevat ničesar
3) jst nisem v nobeni skupini, zato se to name ne nanaša
4) svašta variacij prvih treh točk

Ampak, ajde, da vidimo.  :)

Zala_,

jst pa tega res ne razumem, ali pa beres zelo selektivno. Kdo je rekel, da moras pomagati vsem ali nikomur? Kdo?
Sama tule od XY strani naprej trdim to, da upam, da se tisti, ki resuje pse/zivali iz zavetisca tako, da jih posvaja in oddaja naprej, zaveda, da resi le tega psa. In samo tega. In da je to kratkorocno resevanje problema, zagotovo pa ne prinese nic dobrega na dolgi rok oziroma tako pomagas ohranjati obstojece stanej=odnasati rit Meliju v tem primeru.

Kako ste iz tega ven dobili, da tridmo, da se je treba obracati stran od drevesck/se ne ozirati na njih, mi ni jasno. In govorimo o (ali pa si mocno usekala mimo teme) o resevanju psov iz zvaetisc ja? Ne o povozenih mackah na cesti. A se ti zdi, da se je katera od nas obrnila stran od njih? Pazi kaj pises.

In ce pridna namesca v dogovoru z ZH (mimogrede - vsaj ene 10x smo tule v tej temi vprasali zakaj se nisi zmenili za zacasno namescanje, pa ni odgovora), je s tem po tvoje narobe kaj? Ker ne vem od kje sploh ta primerjava? Mi ni jasno tole ali pa si zelela povedati, d ane podpiras zacasnega nmescanja v okviru zavetisc? Ce ga imas, kar pogumno - odpri temo za to, pa bomo nadaljevali tam na to temo naprej prav?

Jst osebno upam, da se tiste, ki to delajo, zavedajo, da to ni resevanje stanja na dolgi rok. Drugo (in zakaj sem tukaj izjemno glasna) pa je to, da se pride usajat v to temo vsak, ki ima 5 min in meni da mora nekoga branit in napise 10 strani argumentov za to, zakaj je resevanje iz zavetisca ok in zakaj smo vsi, ki trdimo drugace hladokrvni debili visje sorte.
Ja?

Povedano drugace, da bos razumela:
ce grem danes v Meli in "posvojim" psa in ga nato oddam, bom za tega psa naredila vse najboljse. Amapk MI BO KRISTALNO JASNO, da sem naredila OK samo in izkljucno le za tega. In ne bom sla srat na javni forum drugim, da sem zaradi tega svetnica in se na polno branit tako, da bom druge obtozevala, da so hladokrvni in birokrati in se tolcejo po prsih, ker mi bodo povedali tocno to kar vem sama - da sem pomagala samo temu psu in da dolgorocno to ni resitev. Bla bi tih, ja? Ker je priblizno tako, kot ce bi kupoval pse pri Matosi, da jih resis (namesto, da pritiskas na VURS).

In ker mi gre na K**** to, da se tule obraca z vetrom in se ne tako dolgo nazaj zdira na nekoga, da se tako ne dela, tule pa se potem enako pocetje opravicuje (tale tema je bila pac pika na i), ker se pac trenutno tako sklada z situacijo v kater so tej osebe. Ne, bodi tih in povej - ce ze mas kaj za povedati in si poleg se drustvenik, ki osvesca - da resevanje psov iz zavetisc NI OK.

hehe :)

Se mi zdi tole primern citat, da napisem slednje, ce ze moram. Menim, da nisem zalila helene. Helena se, kot odrasal polnoletna oseba zaveda, kaj pise in koliko ljudi jo bere. In ker je helena ustanovila MH in ker vecino ljudi bere heleno kot glas MH, meni osebno ni vseeno, za zivali in trud, ki ga vlaga folk v MH in ta trud nemudoma izpuhti, ko se helena javno useka v tri krasne.
Hele ve kaj pise, Helena najbrz ve, da jo ljudje enacijo z MH.

In ce predstavnik/predsednik/kdorkoli ze tule trdi, da je ponosna na resevanje psov iz Zonzanija in da PREDTSAVNIK MH tule trdi, da JE MELI ZAVETISCE OK, ni ok - predvsem ne az tiste, ki se tule ne oglasajo in si pri tem ustvarjajo svoje mnenje na pdolagi tega za koga se tule kdo izreka. je jasno?

Jsz stojim za vsem napisanim v tej temi - ZA VSEM. Imam print screene, ce jih katera zeli imeti. In jih delam tocno zato, ker se vs e prepogosto dogaja, da nekdo 1 teden sveto zagovarja eno in pozre vse druge, nato pa drugi teden - samo zato ker njemu tako ustreza. A pa vi pozabljate, da tule nismo sami na forumu?

Za konec bi se dodala - ker ne zelim, da se inspkecija oglasa pri komu doma (in ker bi zalila heleno) - da prosim administratorja, da izbrise iz zacetka  te teme navedbo o psih, ki so iz sarajeva (karantena pa to). Taksni kiksi (zaradi katrih lahko spoedicno nasrka tisti, ki namesca) se vam na javnem forumu pac ne smejo dogajati.

tule je napak: morali bi pisati in NE ker bi zalila heleno.

ps se oproscam za slovnicne napake v prejsnjem postu.

Katera od teh treh posvojiteljic pa se je označila za svetnico ali obtoževala koga drugega? Edini, ki se hvali z brezmadežnostjo je nekdo, ki pobira očitno lastniške mačke in jih vsiljuje začasnim namestiteljem za oddajo, namesto da bi mačka dostavil v pristojno zavetišče oz. prijavil najdbo živali. Res, krasen koncept načelnosti.

spet, ponovno..jst ne vem kaj si ti brala v tej temi, preden si se zacela oglasat?

Žal to še zdaleč ni edina tvoja objava, za katero bi se ti bilo treba opravičiti, vsaj kar se slovnice tiče.l

potem te bom se dolgo razveseljevala :-* ;)

Šogunka, vidim, da imaš čas. A lahko še na katero od mojih vprašanj odgovoriš? Recimo:



Pa sem prepričana, da sem ti postavila še kakšnega. Al pa povej, da ne misliš komunicirat, ampak si prišla samo podj******.

Res čist zadnjič, ampak išče in iščem, pa ne najdem:

Kje sem napisala, da sem ponosna, da sem reševala pse v Zonzaniju. Sem počela tudi še marsikaj drugega, tudi prijavljala do onemoglosti in še kaj. In sem ponosna, da je moje delo tam pustilo pečat. In sem ponosna, da se spreminja v Zonzaniju, sicer počasi, ampak SE!!!
No, kje je stavek:Ponosna sem na reševanje psov iz Zonzanija????

Tudi tegale ne najdem:.Meli dela ok. Kje to hudiča piše??  

Še mal boš pisala tule neresnic, ki so zame žaljive, pa se bova začeli drugje pogovarjat, resnično.

In če se tistim, ki delajo za MH zdi v mojem delovanju kaj spornega, imajo mojo telefonsko, mail in me lahko kadarkoli pokličejo in povedo. Imamo med sabo normalne odnose.
Tako da, punce/fantje, s čim sem izničevala vaše delo??

Gargamel, jst že razumem kaj hočeš povedat. Sem samo hotela povdarit, da ni vedno črno-belo.


Valda da ne. Sem samo hotela povedat, da je verjetno že marsikatera tule na svojo roko poštimala mačka iz ceste in ga verjetno še kdaj bo. In da je potem tudi to reševanje izključno tega enega dreveščka. In da s tem na dolgi rok za mačjo populacijo ne narediš nič (OK, razen preprečiš X nadalnjih legel). Pa se do sedaj ni nihče tako hudo zataknil ob to, čeprav lahko med obema primeroma potegneš kar nekaj vzporednic (ni pa to ista stvar, jasno)


Ni letelo direkt na pridno, ampak na marsikoga ki tole bere in tudi piše. Nimam pojma kakšni so vaši konkretni dogovori za posamezne mačke, mi je pa v glavi recimo ostal pridnin moj maček, moji pogoji ko je oddajala Gizmota. Kot rečeno, nimam pojma a je oddajala v dogovoru s komerkoli, ampak mačke so pač večinoma oddaja kot lastniške od namestitelja. In tudi to na dolgi rok ni OK če res vedno hočeš gledat na gozd, pa še nikoli nihče ni pisal da zaradi tega rušimo celoten trud živalovarstvene scene. Jasno pa vem, da to ni isto kot posvajanje iz zavetišča, v obeh primerih pa delaš podobno - manjšaš problem, ker ga rešuješ na svojo roko.
Kar se začasnega skrbništva v okviru zavetišč tiče sem čisto za. Samo se zavedam, da marsikdaj ni tako.


Spet - a vsi, ki tule pišete, vedno delate vse tako, da ima rešitev na dolgi rok? Jaz se trudim, ampak sem samo človek in mi vedno ne uspe. Sej sem že napisala, da me včasih matra meja med kurativo in preventivo. Nisem se prišla usajat, ne vem kje si pobrala da mislim da je kdo debil. Sama zase vem, da ne bi mogla recimo najdenega mačjega mikrosporičnega/poškodovanega mladiča na območju zavetišča, za katerega vem da ga bo v skladu z zakoni lahko uspaval, mirno prvo minuto odpeljat tja. Bi probala rešit na drug način, pa čeprav zato zbijam statistiko in je ta maček ''zgubljen za gozd''. Ja, vem da ni enako kot vzet psa iz zavetišča, sem samo hotla povdarit da ne delamo vedno vsi vsega na najbolj možno dolgoročen gledan način.


Ne vem, kje si zasledila, da pišem da je tako posvajanje dolgoročna rešitev za vse pse. Nihče se ni tule po prsih tolkel. Moja primerjava z birokratsko hladnostjo je pa moj zgornji primer - če bi želela po birokratsko pravilno narest za zgoraj omenjenega mladiča, bi ga brez pomisleka nesla v omenjeno zavetišče. Again - ni to enako kot tema te debate, samo želela sem poudarit da se marsikdaj dela ''mimo'', pa se nihče ni tako zataknil ob to.


Potem se tudi drugje ''obrača z vetrom'' in se ne zdira na vse po vrsti, ki ne delajo do pike tako, kot piše v zakonih in pravilnikih. Zakaj potem tudi drugje ne pišeš/pišete, naj žival takoj predajo zavetišču, ker je tako edino prav, če hočemo na dolgi rok nekaj dosečt?

pa kaj tebi ni jasno?
ocitno vec ves kot jaz...vecinoma casa sem imela dialog z heleno. C epa se vedno ne znas brat, potem pa to ni moj problem.

Za tole drugo izjavo pa pricakuj kak pravni odziv. Resnicno. Tule se ne mores skriti za vzdevkom. hehe ;)
(in potem mene obtozujete, da udriham pod pasom)
Muca Baka je bila najdena v LJ - pristojno zavetisce je bilo obvesecno (Ljubljana), kamor je bila macka odpeljana in evidentirana. Ker je imelo ljubljansko zavetisce mikrosporijo takrat in dogovor z zavetiscem Horjul, da je sprejemal zivali, je macka pristala na Horjulu, limali so se plakati in loastnik se je javil.
Glede turjenja zacanim namestiljem pa ne bi iz tvojih ust. Naj se oglasi katerikoli namestitelj tule, kateremu sem "uturila" zival, pa naj sam pove, ce je temu res tako ;)

hehe, vcasih je pateticno opazovati kako nekdo maha in pljuva iz obupa, resnicno.

 :) hehe

Ne razumem.
Ko se z imenom neko osebo označi za neumno (sorry, ampak če baje nekdo takoj, ko zine ali dobi tipkovnico v roke, naredi ogromno škodo, to zame pomeni, da je butast ko noč), to ni osebno in ni žaljivo.
Ko se debatira na splošno (je naziv tele teme menda debata), brez omenjanja kakršnihkoli imen, se nekateri (npr.Gargamel) ob tem čutijo osebno prizadete.
In še tole o petih minutah časa. Bi se najraje čutila malo osebno prizadeto, pa se, če malo pomislim, ne bom.  :)

tudi jaz to tupim tule na kar nekaj stranih. ce nisi opazila, je druga stran (kdorkoli je ze to) oznacil nas/mene za hladokrvne, birokrate, ki udrihamo po drugih in se hvalisamo (mimogrede - do tega hvalisanja bomo se prisli, ker mi veliko ljudi ocita hvalisanje, pa zelim imeti dokaze za to moje domenvno hvalisanje in trkanje po prsih).


hm zala oprodti, ker ne sprmeljam vseh tem. Jaz sem zacela tule svojo korespondenco z heleno in nato naprej z nekaj forumasi ocitno, ki so mi hoteli dokazati, da smo mi - ki ne podpirdamo resevanja zivali iz zavetisc - hladokrvni in nekulturni - tudi do nekulturnega se pridemo.


Toliko ljudi tule ocitna nekulturnost in žaljenje.
In potem piše šogunka kar piše in dobila sem krasni zs  članice tega foruma, v katerem mi piše, da se je zaradi odnosa na tem forumu "nas ki pisamo v en rog" izčlanila iz DZZZ Ž LJ in ker se drustvo le hvalisa in trka po prsih.
Hm, kako zelo nefer. Kako zelo nefer, da oseba, ki je v zivljenju nisem videla na kateri od drustvenih akcij ali na sestanku ali, da bi se javila nazaj na kakrsen koli poziv drustva, trdi, da se DZZZ LJ le hvalisa in trka po prsih. saj veste kaj je obrekovanje ane?

Toliko torej o tem, kako jaz žalim. Krasni ste res nekateri, prave marjetke :)


Ah ja - morda za dodatek se tole:
(to je pa tisto, ko ljudje ne vedo kaj citirajo). Šogunka me je nekje pocitirala zmagoslavno, da tudi jaz poderem vse kar se v društvu dela, ko odprem usta ali dobim pod roke tipkovnico.
Hm vidiš - sem napisala, da sama stojim za tem kar pišem (sploh ker se  na forumu zelo rado kaj hitro zbriše), eme pa sedaj zanima, kje imas dokaze, da enako pocnem sama za DZZZ LJ. hehe :)
S tem, ko trdim da resevanje psov iz zavetisc ni OK?  :) Ali s cim drugim?  :) Zalim kak argument, citat, print screen, karkoli.

Hehehe, Zala_, to velja tudi za mačke, ki so trenutno pri meni. Zato sodelujem z zavetiščem s katerim sodelujem. Ker mi dovoljuje, da so mački moji, čeprav so zavedeni v zavetiški statistiki in se oddajajo z zavetiško pogodbo. To je edino zavetišče, ki mi omogoča, da mačke nastanjene pri meni, obravnavam čustveno. Kar poglej Bufkotovo temo. A kje mogoče pišem, da postavlja pogoje zavetišče? Al pišem, da jst postavljam pogoje? Jst jih lahko postavljam, ker so mački moji.

Mogoče na tem konkretnem mestu še tole: kdor dela greši. Nikoli ni bilo z moje strani razumljeno drugače. Do izkušenj se pride po poti poskusov in napak. Mislim, da se tega zavedamo vsi. Konkreten primer pa je zame (osebno) drugačen, ker imajo vpleteni izkušnje, ker niso nove na področju in se mi zdi, da bi jim bile lahko določene stvari bolj jasne. Ali pa bi za začetek lahko odgovorile na katero od vprašanj, da bi bila situacija (nam) bolj jasna. Če pa se ne mislijo izpostavljat na forumu, jim pa psov ne bi bilo treba objavljat. To, kar se je zgodilo s tole temo, je riziko internetnega sveta, predvsem forumov, ki se ga moraš zavedat, če ne želiš težav.

gargamel, jst  pa želim odgovor na tole.

te razumem, kaj zelis povedati :)

(pri tem bi samo omenila, da ljudje, ki tule vpijajo, da smo horda, ki se spravljamo na njih hehe - presteje koliko se oglasa tukaj "vas" in koliko "nas"...hm bi prej morali se "mi" pritozevati, da se te vi hordni tokrat hehe).

Helene nisem označila za neumno (pazi kaj pises). Napisala sem, da podre vse kar ona naredi za ali v MH (torej kar dela vsak dan-veliko dobrega za zivali), podre s tem, ko opre usta ali dobi tipkovnice pod roko. Torej NE, da je helena neumna (njen IQ dejasnko ni moja stvar, ap ce verjames ali ne), ampak da naj se z zaboga dojame kar pise in kaj javno podpira (pa tiso z sarajevom je bil tud velik kiks). mene ne briga ona, ne briga me kaj dela, birgajo pa me zivali. In to kar je napisano tule na forumu njej (od mene)  je zadnji poskus - kot sem zapisala iz obupa, si gres lahko prebrati - da nja pazi kaj zavraga pise. Ker ne pise tule le zase in ego ampak tudi za tiste, za katere skrbi (in  voksrbo zivli pod MH ne dvomim, da ne bo spet kdo uzaljen).

 :)

pridem do tega, nic bat. zal ne morem odgovarjati 5x naenkrat. bi pa zelela, da ta cas mord ati odgovoris na nekaj vprasanj, ki so ti bila zastavljenja se tam cist na zacetku.

če te kaj zanima, mi postavljena vprašanja lahko pošlješ na helena@macjahisa.si in ti bom odgovorila. Tule pa ne več.
Velja tudi za vse ostale, ki vas kaj zanima.
V temi o temi ne bom več debatirala, želim pa odgovore na trditve in ne zdej nekaj kaj si si ti mislila in razlagala, ampak konkretne odgovore na dve trditvi.

bom zacela s tem - hm, meni ni sporno tvoje delovanje (kot delovanje mislim to, kar delas za zivali), ampak tvoje oglasanje. In ker si se v tej temi oglasila, da nimas nic poleg nato pa edina sla v hudo obrambo resevanja psov iz zavetisc. Ponavaljam, tule nismo sami, sporocas ljudem kaj pidpiras in kaj ne. ampak lej - meni je (postalo) vseeno, zaradi mene (jaz od etga nimam nic) pisi kar zelis, serji po glavi komurkoli zelis, razlagaj kar ces. Za voljo tebe oz. dobrega dela, ki ga delas, upam, da se ne bo enkrat nekdo vtkanil kam.

dilema s ponosom (natancno s resevanjem psov iz zavetisc. to, da si jim dihala za vrat in pisala prijave/ce si jih, zame nikakor ni sporno)




odgovre na vprasanja pa zelim tudi jaz tule. ne vem zakaj bi se mogla tebi oglasati na mail, jaz pa ti odgovarjam tule.

Se bom oglasila trenutno samo s tem:


Lepo prosim, da v pisanjih pri takih "oznakah" navajate imena (lahko tistih, ki nekaj pocno ali tistih, ki necesa ne pocno), ker se sama oglasim mnogokrat v najrazlicnejsih temah v zvezi z vprasanji "kam z zivaljo" in striktno napotim (ze nekaj let) na zavetisce. Brez izjem. Seveda, ce pogledam temo ali sem opozorjena na njo, ker tega, da vse teme preberem, najbrz nihce tukaj v resnici ne pricakuje. Oz. bi lahko trdila, da je taksno pricakovanje od kogarkoli nerealno in povsem brez osnov.

To, da se ne strinjam z namescanjem najdenih psov in mack drugam kot v zavetisce oz. v dogovoru z zavetiscem, sem napisala nazadnje vceraj, sicer pa mislim, da v zadnjem mesecu vsaj 5x v razlicne teme. Pogosto napisem kot odgovor na jambranje, da kaksno zavetisce pa ne ..., sledece: "nesi pred vrata obcinarjem ali na vurs in tam vztrajaj, da najdejo ustrezno zakonsko resitev". Ce se da komu iskat, lahko izbrska vse moje odgovore v zadnjih letih v razlicnih posvojitvenih temah in temah o taksni problematiki. Ker vem, da je macja problematika vecplastnejsa od pasje in ker zivim v upanju, da bo tudi delovanje MH na podrocju mack (sorry, pri psih jaz na njih po do sedaj videnem pac ne racunam, zal, lahko pa seveda drugi) v nekem doglednem casu naredila poleg tehnicnega pobiranja mack, namescanja in oskrbe se mnogo ostalega za dolgorocnejso resitev slovenskega macjega problema, se seveda ne usajam v njih, temvec pustim povsem na miru vecino zadev, ki jih imajo tukaj. Se pa s takim pocetjem trenutno se vedno samo pogojno strinjam.

Da bomo locili totalno posplosevanje in nehali ze enkrat obtozevati, da je tole eden od primerov, na katerega sem se spravila iz lastnih interesov, zaradi vpletenih ljudi ali kaksnega drugega meni neznanega razloga in da mi pri tem pomagajo pac isti, ki pomagajo tudi pri napadih na druge podobne primere (po interpretaciji nekaterih v tej temi - lahko sami poiscete katerih). Ce ne razumete, kaj pisem (oz. vec nas, zal pa vsa leta eni in isti, z zelo majhnim prirastkom, ker ...) ze nekaj let, potem tudi tale tema ne bo popolnoma nic pomagala, temvec mi kaze, da je bolje, da sem sama in tiho, ter delam tisto, kar menim, da je prav, tule pa izvajam samo servis in namesto komentarjev uporabljam tipko "delete" za teme, ki po mojem mnenju skodijo splosnemu dobremu za zivali v sedanjosti in prihodnosti. V upanju, da bo pa le prisel kaksen resitelj ali bo v koga od aktualnih trescila strela in mu dala realen uvid v probleme. Ce pa ne spremljate pisanj in v resnici ne veste, kaj pocnem, kaj zagovarjam in cemu nasprotujem, ter koliko casa ze to pocnem (in vmes ne skacem malo sem in malo tja), potem pa, lepo prosim, se vzdrzite ocen o mojem pocetju, kot tudi obtozb, da je odziv na to akcijo edinstven primer.

Poleg zgornjega prosim pisce v tej temi tudi to, da preberejo moje poste, ko sprasujejo in posplosujejo in prav tako preberejo vse na linkih, ki jih prilagam za dodatno razlago svojih komentarjev. Ce si lahko vzamem sama toliko casa, da poiscem primere in da jih komentiram, si lahko tudi ostali preberete, preden kaj napisete ali ponovno eno in isto sprasujete.

A ti slučajno misliš, da se sama strinjam z vsem, kar prileti iz tvojih ali pridninih ali še čigavih ust??? Ne, se ne.
A ti jst slučajno kdaj serem ali tupim ali težim, ker ne mislim tako kot ti?? Ne bi rekla da.
Imaš pravico misliti s svojo glavo prav tako kot jaz. Moje oglasanje nikakor ni tvoja stvar in dokler mi odgovarjaš vsaj malo kulturno je meni ok. Ko pa imam občutek agresije in tupljenja v glavo je pa konec, a je jasno??
A dopuščaš možnost, da tvoja resnica ni absolutna resnica in da mogoče po tvoji poti ne bomo daleč prišli?? Jst dopuščam vsekakor obratno.
In če se tebi moji odgovori zdijo tupi in glupi in ne vem kaj še je to tvoj problem, ne moj.
Še enkrat ti povem:  Jst bi NUJNO odgovor na zgornji dve TVOJI trditvi, ker svojih takih nikakor ne najdem. Resno, se ne hecam.
Konkretno in še enkrat: Kje piše?

-ponosna sem na reševanje psov iz Zonzanija
-Meli dela ok

??????

Mi lahko limaš kolikor postov ostali želiš, meni samo na tole odgovori.
Tudi sama sem v tem primeru sprintala print screene.

Gargamel, izbira vzdevka na forumu je pač opcija, ki jo ponudi administrator foruma. Če bi bilo določeno, da se moramo prijaviti z imenom in priimkom, bi se pa tako. Sem popolnoma prepričana, da bo tvoj odvetnik dobil vse moje podatke, potrebne za vložitev tožbe, ničesar ne skrivam. :)

Pridna, tebi bi odgovorila kasneje, ker trenutno nimam časa.

Pazim, sem razložila (s tistim v oklepajih, namreč).

Če prav razumem, si želela Heleno dobronamerno opomniti, da lahko zaradi njenih postov upade podpora MH? Da lahko izgubimo kakšnega botra? Da bo manj naročil preko SuperČombeta? Da jo bomo zapustili prostovoljci? In da bo, posledično, živalim, za katere skrbi, slabše?

Glede na način, kako si se tega lotila, težko, da ti bo tole kdorkoli verjel. Jaz ti prav gotovo ne.

In očitno sem problem celotne teme očitno jst.
Zato, ker kot direktorica Zavoda Mačja hiša in kot njen predstavnik ne mislim tako, kot od mene določeni pričakujejo.
Pišem, kot mislim in tako kot burno v primeru nestrinjanja z mano odreagirajo nekateri tu lahko samo rečem, da sem ponosna na to, ker grem določenim tako zelo v nos. Zakaj pa jim grem, bodo že oni sami vedeli. :)

Vsak se bo sam zagovarjal za svoje trditve, bi pa ob debati okrog povzrocanja skode pripomnila sledece:

Vse prepogosto si mnogi na internetu predstavljate, da komunicirate samo s tistimi, ki vam pisejo nazaj. Narobe. Zelo narobe. Vse, kar napisete javno, spremlja zelo veliko ljudi, predvsem pa je pomembno, da spremljajo: uradne sluzbe, poslovni partnerji, donatorji, podporniki, morebitni posvojitelji, xy, pa tudi tisti, ki se o problemih in njihovih razseznostih sele informirajo.

Sporocate jim vse tisto, kar pisete, tudi to, da je ok s kupom zaporednih pisem (ker pac pisemo brez razmisleka) napasti uradnike. Ucinka seveda ni nikakrsnega, oz. je kontraucinek (beri: zafrustrirane zivalovarstvenice imajo spet izpad), drugi pa se naucijo, da je tako prav in da itak ni nobenih ucinkov, cetudi se razpocijo. Pa, da je ok svercati pse cez mejo, saj gre vendarle za hudo visje cilje in takim z visjimi cilji se ni treba drzati pravil, uradniki se jih pa morajo. Pa, da je ok "blank" posvajati pse iz zavetisc, ne glede na razlog in posledice. In nenazadnje, da je ok vpiti kot zmesan, kaksne svinje so zavetiscarji, ki spostujejo zakon in uporabijo (cetudi po nekaj mesecih ali celo letih) za neko zival 5. odstavek 31. clena ZZZiv, ob cemer ni ponujene resitve v smislu trajne (ne "blank") posvojitve take zivali ali prodaje lastne nepremicnine in financiranja dosmrtnega bivanja zavetiske zivali drugje. Ce to zagovarja nekdo, ki mu sledi mnozica ...

Torej?
Nisem zato tukaj, da bom omogocala vpogled cca 4000 osebam na dan v tako sporocanje brez komentarjev, ki dajejo tistim, ki iscejo informacije (uradniki itak vedo, za kaj gre) vsaj moznost v celoten pogled na problem. Zato pisem (po vase napadam). Druga opcija je, da forum ukinem.

Slovnica je pri vsem skupaj izjemno minornega pomena. Upam, da se bomo nekoc vendarle premaknili s slovnice na pomen napisanega. Pa tudi, da bomo nehali z osebnimi prizadetostmi za vsako ceno.

helena, z mojim nosom ni nic narobe, te ni v njem, ceprav sem zgoraj navedla kaksno tvojo zadevo.

ne mislim na tebe, si korektna.

Hm..., moje sporocilo pa je namenjeno tudi tebi, saj si zelim, da bi tudi ti v trenutku, ko nekaj napises, pomislila na sirino, ki jo sporocas in ne samo na trenutni navdih, ki te spodbudi k pisanju.
Brez zamere, kot vecinoma je to le dobronameren nasvet, brez vsakrsnih fig v zepu ali koga v nosu.

Vem, da je namenjeno tudi meni, toliko pa že znam brat, ampak si korektna.
Zaporedni maili pa so imeli vsaj en učinek, ki za mene ni majhen, pa drugič o tem. :)
Če ne bi bilo nobenega, pa bi še vedno bilo nič.

ocitno ne, sem pa prepricana, da zavedeno v zavetiski evidenci pomeni, da sem prijavila zavetiscu macka. hm ???
lej sej mi je jasno kaj si prisla sem not pocet, smo ze ugotovili  ;)

hehe, tvojih odgovorov pa se vedno ni? :) ali jih dobimo samo na mailu? :)
in dokler ti odgovarjam vsaj malo kulturno? hm, helena ker drugo te ocitno ne gane

za zonzani imas odgovor nalepljen pred seboj, ce se nisi opazila. Glede na kontekst/zacetka teme, kjer se je govorilo o sodelovanju/posvajanju psov, bos s tem sprenevedanjem tule najbrz dobila oskarja.

Da je Meli ocitno ok pa se nismo natancno razcistili, ker si nehala odgovarjati na vprasanja in uzaljena odsla iz foruma.

hm, iskreno upam da ne. pa bom vseeno napisala se 1x, samo zate: da se javno pise (drustvo, zavod karkoli od tega), da je resevanje psov iz zavetisc ok, meni ni ok. Ker se strinjam z nekaj tistimi na zacetku teme, da nas to potegne nekaj let nazaj in ni oke kot nekaj kar bi se promoviralo javno=osvescanje. Tule v tej temi nismo sami.
In ne rabis mi verjeti. ne rabim od tebe karkoli ves  ;) Kljub temu kar pise v tej temi, bom se vedno delala kar delam in tudi heleno bom kontaktirala ce bo treba.

Dobiš vse na mailu, če boš želela vprašat boš dobila odgovore.

Nič nimam nalimano, TI si trdila, da sem izjavila/napisala (once again):

-ponosna sem na reševanje psov iz Zonzanija
-Meli je ok
  
Kje to piše?

sem ti nalimala :)

Ne najdem, a lahko prosim še enkrat.

copy paste posta z 18. strani:

dilema s ponosom (natancno s resevanjem psov iz zavetisc. to, da si jim dihala za vrat in pisala prijave/ce si jih, zame nikakor ni sporno)

Citat: helena , Torek, 08.06.2010 : 16:41:40
Posel s hudičem, a ne? hecam se, MH ni v sodelovanju z nikomer, očitno želijo z njimi sodelovati nekatere od naših. Zakaj pa ne, če se bo zaradi tega kaj na boljše sprememilo? Sama sem tudi dolgo časa sodelovala z zonzanijem'pa kaj? Za zivali je sigurno zaradi tega se dosti stvari na bolje spremenilo. Sploh nobeden ne vprasa, zakaj se gre, ampak obsojate vse kar vnaprej. A si ne zelite sprememb na bolje tudi drugod?

Citat: pridna , Torek, 08.06.2010 : 20:29:36
S čim se pa strinjaš? Tvoje omenjanje pomoči Zonzaniju, ki si ga izvajala nekaj let nazaj, ti nikakor ni v ponos. Bi prej pričakovala, da boš na podlagi izkušnje proti takemu reševanju. Ali si mislila tako, pa jst nisem razumela?

Druga stvar pa je vprašanje za Polo, majas, visico in ostale vpletene - kaj pa delate poleg tega, da pobirate pse iz "problematičnih" zavetišč, da bo situacija v prihodnje sprejemljiva? Ker (kljub temu, da se z jadrankinim reševanjem psov iz Gmajnic ne strinjam) je Lajka Gmajnicam skos za vratom. Skos. So vztrajne in to že nekaj let. Torej delajo na večih nivojih.

Citat: helena , Torek, 08.06.2010 : 20:55:44
Ja mi je v ponos, sploh ko tule tele gonje gledam. Iz principa mi je v ponos.
In sem jim bila skos in sem še vedno jim za vratom in se je spremenilo marsikaj v teh letih. In mi je v ponos.
Mi ne delamo nič, samo tule na netu se mal zaj.....mo in rešujemo pse iz takih zavetišč. predaja

 :-[ mimogrede, če je že kdo, ki se dobro razume z G. Hajdinjakom. A ga lahko še ve prosite, da da psom, ki iščejo domove vsaj neko številko, če že imena nimajo? (predstavljeni na spletni strani)
Ker si ne znam predstavljat kako mu opišeš za katerega psa točno kličeš kot interesent. :-\ :-[
lp

In zakaj je temu tako? eni bolj drugi manj? tole me res zanima ker se v večih "izmenjavanjih mnenj" to odraža in je precej moteče tako za "zunanje" in "notranje" bralce

Gargamel, kje piše, da sem ponosna na reševanje psov iz Zonzanija? Sem ponosna na pomoč Zonzaniju, ker se moje delo tam posebno kar se mačk tiče še vedno pozna in je za njih veliko veliko bolje, kot je bilo včasih. A misliš, da je bilo moje delo tam samo reševanje psov? Pravzaprav, še najmanjši del moje pomoči.
Nikjer ne piše: ponosna sem na reševanje psov iz Zonzanija, al si pozabila kaj prilimat?

Ti si trdila, da sem napisala, da je Meli ok? Kje to piše, ker očitno si morala nekje prebrat, da si to trdila?

To pa ne mene vprašat. Bo moral kdo drug odgovorit.

helena,

ko si prisla na ta forum, si od tam resevala pse - ker si o tem na forumu pisala. In ko so se oglasili forumasi, da to ni ok in da Zonzani pac ni ok, si trdila, da delajo po svojih moceh (mi je jasno, da si kasneje mnenje spremenila, tudi jaz bi ga). Se spomnis svojih zacetkov na mojpesnetu? Sploh polemika v katera nemska zavetisca al kam se je pse odpeljalo. Torej ta cas, ko si se podpirala dleo Zonzanija in pse furala v Nemcijo, je to kaj natancno?

Bi mi to kar zdajle. Ker si ravnokar dala vedet, da se brezglavo pošiljanje meilov splača, da se na podlagi tega nekaj premakne. Torej na podlagi zaporednega pošiljanja nesmiselnih meilov in ne na podlagi prijav.

Kar si pa napisala tule:


A lahklo torej zvem, kako lahko pošiljanje večih zaporednih meilov brez razmisleka pripomore k boljšemu jutri za živali?

Pa ko smo že ravno pri nesmiselnosti organiziranega početja, ravnanja po zakonodaji,... A mi lahko nekdo razloži še upravičenost tele izjave:


Od kdaj smo ponosni na to, da kršimo zakonodajo?


A jst tudi?  8)

Sprašujem vse sodelujoče, v tej temi, na tem forumu, vse.
Sicer pa je večina v tej temi zaposlena z metanjem krivde in citatov pod nos in kdo je bolj zafrku kot drugi. A ni brezveze se pač ne strinjaš z zadevo?Odgovorov ni ne z ene strani ne z druge? haloo a ma sploh še kakšen smisel tale "debata"?

in kaj si napisala:

ponovno - ok, ne kršijo zakonodaje. Nato je bilo vprašano ali se strinjate z delovanjem teh zavetišč torej? (pa ne samo enkrat) in nobena ne da odgovora. Jst si tega ne moram drugace predstavljati kot tiho strinjanje. Ali zakaj tisina?

Moje videnje tega sem razložila tukaj:

Ampak bi rekla, da to ni to, kar sta Yo in šogunka mislili in kar se vleče po raznih temah. Zame osebno je omenjanje priviligiranih samo en slab argument zakaj se ti ni treba potrudit speljat debate, ki si jo začel, do konca. Je pa to samo moj vidik.

Malo si preberi svoje poste, pa boš vedela zakaj tišina.

Gargamel, še enkrat, kje na forumu sem izjavila:ponosna sem na reševanje psov iz Zonzanija in da je Meli ok??
Si vedeževalka in predvidevaš, kaj je meni ok in na kaj sem ponosna?


 

Zame jo ima. In sem tudi napisala zakaj, ampak bom raje citirala Jano, ker ona to očitno veliko bolj elegantno pove:

A tole je bilo meni namenjeno?

ja se strinjam, ce gre za nekaj pac. Nekaj. Razlicna mnenja=vse ok. Ni mi pa ok (torej kot nekomu, ki da veliko/vecino casa v to, da se stvari premikajo nekam; recive da mi ni ok kot drustvenici), da se javno zagovarja resevanje psov iz zavetisc (ko nam to ustreza). Ponovno - faktor osvescanja. Ne vem, ce vam je vse to tako neproblematicno, zakaj je to ok javno razglasati, ne vem ali boste to zaceli razlagati ljudem, ki klicejo na drustvene telefone? Se bo printalo to v brosurah? Al kaj?

Se pa strinjam, da je tale tema postala vsej prej kot debata ali je to ok ali ne.

Kar se psov iz Zonzanija tiče, čeprav je tega že nekaj let nazaj pa tole:
Vesela sem za vsakega od več kot 200 psov, ki sem jim v sodelovanju še z nekaterimi priskrbela namestitev v Nemčiji in Avstriji in niso končali v skrinji, ter so sedaj že vsi v svojih domovih. Res vesela. In za mačke tudi.

Res ne vem, kje si našla tole, vsaj od mene ne. Napisala sem:


Torej ne leti na nikogar dobesedno, je v narekovajih, hotela sem povedat, da ker imaš opravka z živim bitjem, včasih narediš kaj po svoje v njegovo dobro, pa čeprav s tem zanemariš širšo sliko. Ja, se strinjam, na dolgi rok to ni OK.

Tudi nikjer nisem pisala da je reševanje psa iz zavetišča kaj dobrega za širšo sliko, sem samo želela povedat da na nek način razumem punce, da kdaj delajo bolj s srcem, čeprav tak način na dolgi rok ne pomaga gozdu.


Pa ja, se strinjam, da tole bere veliko ljudi, mene je pa zato recimo zmotilo tole:


Ker se bere na ta način, da se itak nikoli ne bo nič premaknilo. Potem res lahko samo dol zapremo. Kjub temu, da se marsikdaj o marsičem ne strinjamo, si upam reči da smo že kar nekaj premaknili naprej in upam, da še veliko več bomo. Da bi se kdaj o nečem 100% strinjali vsi živalovarstveniki, VURS, stranke, vlada in parlament... Ej, pol smo pa res v slepi ulici. In ja, folk to bere in si misli ''Mater, sej je res brezveze'' in ''Sej se še med sabo ne znajo zmenit'' in zato nas je samo peščica takih bedakov, ki se nam očitno da ''kregati zaradi kreganja ali prepricevati zaradi prepricevanja'' in ''trositi energijo tja, kjer je uspeh pičel ali ga sploh ne bo''. Pa si upam trdit, da kljub nepopolnemu konsenzu in občasnemu nestrinjanju naredimo veliko v pravo smer, počasi, pa vendar. Pa da bi s kakšnim človekom več, ki bi se nam pridružil, naredili še več. Mene pa to ful moti.

@pridna:
a to pomeni da si ti lahko več privoščiš kot jaz ker si članica nevem katerega društva?
ne zastopim čist najbolše :/ , sicer pa je letela (ne)enakopravnost predvsem na komuniciranje na formumu ne na splošno. tudi povdarjeni tisk v janinem postu, z njim se čisto strinjam zato me tako zelo moti da se debata ne razvija na nekem "vsem razumljivem" nivoju :)

če se slčajno kdo odloči me postavit na stran "enih" ali "drugih" naj tega raje ne počne

Ok, pa da pojasnim, zakaj sem se oglasila v tej temi.

Neposredno sicer nimam nič s temi tremi psi, nisem njihova namestiteljica/skrbnica/jih ne oddajam. Se pa posredno čutim vpletena zaradi podobne situacije v preteklosti. S svojim dejanjem sem naredila precej zmede, ki jo obžalujem. Vendar bi v enaki situaciji in ob enakih informacijah najbrž dejanje ponovila, ker sem v danem trenutku videla predvsem eno živo bitje, ne pa vseobsežnih posledic. In vsaj zase ne morem reči, da ne bi (še enkrat) poskusila rešiti npr. prostoživečega psa, ki je v Kalabriji prikorakal do mene, me pogledal v oči in se mi vsedel v srce. Pa čeprav bi a) odnašala rit lokalnemu zavetišču b) prav nič prispevala k problematiki tam c) našo deželo obremenila še za enega psa več, pa če bi ostal moj ali pa ne.

Tole je bilo zelo obširno povedano, zakaj ne obsojam akterjev te melodrame (kot jim tudi ne dajem absolutne podpore). Oglasila sem se (in se še oglašam) pa zato, ker je bil tu navaden poziv k lovu na čarovnice, usmerjen predvsem na koga drugega, kot na tiste tri, ki naj bi sprožile ta napad. In ker je napad postal vsesplošen, namenjen temu, da se potolče vsakogar, ki ne tuli v isti rog, me je to zelo zmotilo. Kar sem tudi povedala.

Zame je debata pravzaprav bila zaključena, saj sem dobila odgovore na moja vprašanja, ki so mi potrdili dvoličnost. Še vedno pa me moti čistunstvo, ki se ga gredo nekateri. In ker nisem obremenjena s servilnostjo, svoje mnenje tudi izrazim. Ker mi je precej vseeno za morebitne žolčne reakcije na moje stališče. Mi je pa žal, da se je odprla ta Pandorina skrinjica starih zamer in sovraštev.

ne.

Ne, ravno nasprotno. Jst si lahko privoščim manj, ker so me razglasili za članico društva (sem se dolgo upirala temu, ravno zato, da mi ni bilo treba glih pri vsaki besedi pazit, kako je napisana), ki ima svoje podpornike, ki je v funkciji osveščanja javnosti. Jst se moram obnašat še toliko bolj odgovorno in si privoščit še manj kakih kiksov. Najbolje bi bilo itak, da bi bila popolna in brez kiksov, ampak mi ne rata (in dvomim, da sem edina  :) )

Glede debate pa... Načeloma je meni popolnoma vseeno, kako je ime tistemu, ki je vzel psa, kakšno zgodovino reševanja česarkoli ima (seveda v okviru zgoraj napisanega, odgovornosti kot sem jo opisovala), zanimajo me pač odgovori na vprašanja, ki sem jih postavila. In poglavitno je (če se že javno odobrava posvojitev iz zavetišča z namenom oddaje), da se pove tudi, zakaj se to podpira. Pa nekako... Vse ostalo (sem že tudi nekajkrat napisala) je mešanje megle (ali dreka, če vam je ta izraz bolj všeč).

helena,
cas za sprenevedanje je tu davno sel mimo.
Ne rabim bit vedezevalka - da izpostavis ven Zonzani, ko je vprasane ali sodeljete/jo z Melijem ali resujete/jo iz Melija in da si javno pisala na forumu kaj si pocela v Zonzaniju, torej mislim da vsaj obdobje nekaj mesecev (ne teden ali dva) vozila pse iz tam v Nemcijo, ti mnei pojasni zakaj si ga omenila? Ker ce se prav spomnim si precej "pozno" zacela dihata za vraz zavetiscu, katerea si zagovarjala da dobro dela :) Se pridna ti je lepo odgovorila nazaj, da tisto ravno ni za bit v ponos. In pravis, da ti je - iz principa  :)

pa hvala, da si sama pobrskala citat za tole (ceprav ne vem ali je bilo to takrat, ko si se trdila da se Zonzani trudi po svojih moceh.

tole z tisino pa ne razumem pravzaprav - odgovarjas mi (ceprav si vmes ze protestno sla  ???), ampak smao na to kar zanima tebe...hm. In ponovno tole ostaja neodgovorjeno

Citat: helena , Sreda, 09.06.2010 : 12:10:08
Se strinjam, ampak še vedno ostanejo tista, v katerih bi se lahko živalim
boljše godilo, pa se jim ne. S prijavami ne gre, ker ne kršijo nič, torej?
S čim potem?

lej sprenevedas se zaradi mene lahko kakor ces. Meni je jasno, te berem ze nekaj let. Tule imas 50x nalimano pa ene 100 vprasanje zate in si tih. Prav, bodi. Itak je prva uzaljenost in potem vse drugo.

zala, nisi tega ti pisala. Pisali so drugi (na ful lep zs sem tudi dobila na to temo, kako "se hvalisamo"). Ah ja...

Zala, ne da se o "necem" strinjamo, ampak vsaj o poglavitnih stvareh, se ti ne zdi? Meni je tole resevanje psov iz zavetisc oz. javni zagovor tega tule priblizno enako kot ce bi ljudjem zdajle razlagali, da naj gredo resiti psa od Matose.
In pravzaprav se ne rabimo vsi/drustva strinjati, ker nimamo enakih smernic. Lahko pa sodelujemo, kar smo ze veckrat uspesno dokazali.

In ne pozabi, da govorimo o Hajdinjaku :) ki tole najbrz bere. In ki z veseljem prijavlja drustva, ki mu skacejo po glavi, VURSu, samo ce se mu v najmanjsi meri zazdi, da se mu "hodi v zelje".

Evo mene, sedaj pa razumem!
Torej:
-posvajanje in oddajanje dalje romskih psov je okej, ker gre za specifično situacijo, se Rome izobražuje, zadeva pa je podprta z akcijo foruma - je hvalevredno
-posvajanje in oddajanje dalje psov iz tujih zavetišč/šinterajev je okej oz. se smatra za neškodljivo, ker je to pač izven naših meja in zato izven naše jurisdikcije - se odobrava
-posvajanje in oddajanje dalje z blagoslovom društva tudi iz zavetišč je okej zaradi specifičnih razlogov, znanih društvu
-posvajanje in oddajanje dalje lastniških psov je okej, "ker se lastnik in država ne zganeta" - se odobrava
-posvajanje in oddajanje dalje iz zavetišč fizičnim osebam - izničuje delo na problematiki ter pozornost z gozda usmeri na drevo - se močno močno obsoja.
 
Teja, nisem zato vsakokrat ponavljala besednih zvez posvajanje, oddajanje dalje, reševanje riti... ker bi imela preveč časa in bi se mi dalo tipkati. V vseh zgornjih primerih je to skupni imenovalec. Pa če se ga še tako zavija v vato ter opravičuje s specifičnostjo situacije. Imenovalec je še zmeraj isti.

Aja, pa zakaj to spet pišem. Ne zato, ker bi bila tako retardirana, da bi mi bilo potrebno pojasnjevati v več monologih na več straneh, pač pa zato, ker, če me spomin ne vara, je preden so se v to temo vsuli taki in različni osebni ter žaljivi komentarji, ni bila zaklenjena, ker naj bi bila namenjena debati o posvajanju in oddajanju dalje.
Ne zase, pač pa za vse fizične osebe, ki bi slučajno prišle na isto idejo. Naj se stvar naredi transparentno ter se vidi,  v kakšnih razmerah je stvar dopustna/se odobrava/je hvalevredna ali pa nasprotno - se jo obsoja z ognjem in mečem.

 :*[
Pozabila dodati k zgornjemu sporočilu.

Ampak:
1) helena se je sama izpostavila, ko je začela odgovarjat na vprašanja/poste o zadevi, v katero niti naj ne bi bila vpletena. Sem seveda pričakovala še odgovor koga drugega.


2) torej argumentirano nasprotovanje delovanju nekoga je lov na čarovnice? Bi rekla, da je v tejle temi ravno obratno. Vsaj zase bi rekla, da se trudim ostat na nivoju pogovora o problemu, ki se mi zdi pomemben za živalovarstveno sceno pri nas. Za tiste, ki trdite, da branite napadenega (še vedno nisem ziher, ampak mislim, da naj bi bila to helena), ne morem ravno rečt, da se me lotevate z argumenti. Označevanje nasprotnika za pobesnelega psa ni ravno argument. Sploh, če se niti ne trudiš vzpostavit komunikacije.


3) ker sem te jst (imam občutek) spodbudila k temu odgovoru, bi me zelo zanimala pojasnitev naslednjih obtožb (drugega ne morem rečt):

In prosim bodi konkretna (če nočeš drugih izpostavljat, lahko samo mene). Menda sem te to že v točno tejle temi prosila. Sicer mislim, da ne samo tebe. Takole na pavšalno malo je čisto vseeno, če čisto nič več ne napišeš.

 ;^* nazgul, kaj tebi ni jasno? Kje te čevelj žuli? A češ bit samo nesramna? A misliš, da si edina, ki zna elegantno j****?

Gargamel, lej, Jano jaz berem tako, da piše da se ji ne da zgubljat živcev, če nismo enotni, da rajši dela sama (oziroma občasno z manjšo skupino ljudi), da bi se ''boju'' priključila šele, ko bomo enotni na tem področju vsi, od prostovoljcev prek strokovnjakov do politikov. Če se je že kdaj kateri od zakonov spremenil tako, da bi bili VSI na določeni sceni enotni, še nisem slišala, pa se je marsikateri zakon že spremenil.

In ker jo bere in se z njo verjetno strinja mnogo ljudi, sem tudi jaz njej napisala, da me moti - če že pazimo kaj pišemo, ker nas bere marsikdo in si na podlagi tega ustvarja svoje mnenje. Ja, res, če ni v nobenem društvu (že obstoječem ali na novo ustanovljenem) nas ni zato nič manj, žal nas pa tudi ni nič več. In ker je verjetno mnogo ljudi (tudi tistih, ki so tule redno, pa niso priključeni nobeni organizaciji na področju zaščite živali in ne pomagajo aktivno) podobnega mnenja kot ona mi je žal, ker bi nas več lahko naredilo dosti več in dosti hitreje.

Saj ni treba veliko. Se dol usedejo trije ljudje, ki se vsaj v osnovah strinjajo kam hočejo stvar zgurat, in začnejo sistematično (ne samo občasno) težit občinam, da se denar porablja ker so psi nečipirani, pišejo medijem in v lokalne časopise, da vsem Janezom in Mickam dopovejo, da gre njihov denar zato, ker je sosedov pes nedokazljivo od soseda in zato biva na njihove (občinske) stroške,... Pomaga osveščat in dosegat kritično maso. Že to bi bilo ogromno. Ne čakat na to, da bo cela vesoljna Slovenija enotna, ker potem lahko čakamo v nedogled.

hm ja. Tule, ki mecemo ogenj in vihtimo mec...pa o konjenici je tudi nekdo pisal, "nas" je skupaj...ne vem stirje max?
A sem kateri od domnenvih tistih fizicnih oseb napisala, da je zlodej slucajno? Nekaj jih mislm  da tudi poznam in vem, da so na sceni ze dolgo in da delajo in se trudijo. "Ocitala" sem zavedanje, da so resile smo tega psa (ali tri ali koliko ze). Upam, da se. ubistvu sem prepricana, da nekatere se (in se tudi zato ne oglasajo). In potem sem zacela brat o hladokrvnih obracanjih stran od drevesck, o hvalisanju, trkanju po prsih (ampak to me se vedno zanima, kje se tolcem po prsih), zacela sem dobivat zs-je (neverjetno res kaj natolce cloveski ego)....

Ne vem, octino je sedaj poanta te teme, da nekdo lahko rece da je gozdickar, drug bo drevesckar, tretji pa ne vedo kako je lahko ta tematika sploh tako zelo pomembna, da smo se "razdelili" (in tega mi je ubistvu najbolj zal)

Joj, Zala_, lej, na res najbolj prijazen možen način: daj nehaj lajnat o srcu, o težki odločitvi, ki jo imaš pred sabo, ko gledaš garjavega mačka na svojem pragu, o neobstoječih zavetiščih, o občinah, ki nimajo pogodbe in podobnih stvarih, ki tule nimajo veze. Govori se o dogovoru z zavetiščem Meli, ki po mojem vedenju do sedaj (nisem pa na tekočem, zato sem spraševala, če se je kaj spremenilo) ni delovalo niti po zakonskem minimumu, o posvojitvi psov iz taistega zavetišča z namenom nadaljnega oddajanja. Psov, s katerimi po heleninih besedah ni bilo nič narobe in jim ni grozila evtanazija (no, z mojega vidika tole zadnje ne bi bilo opravičilo za posvojitev, ampak recimo, da lahko v tem primeru govoriš o srcu). A se lahko prosim premaknemo iz teh srce parajočih zgodb in delovanju po vesti in višjemu cilju, proooooosiiiiim. A lahko? A lahko, no?

Gargamel, nimam pojma kaj bi ti rada od mene? Res ne. V Zonzani sem prišla čist zelena in naredila marsikaj v tistem času. Kaj bi ti rada zdej z Zonzanijem pa ne vem.
A povedala, da ti preko Študentskega servisa pa že ves čas delaš za odlično zavetišče in si boljša od mene?
Sem naivno mislila, da se trudijo za marsikaj in to ni bila moja edina naivnost, kar se zavetišč in njihovih vodij tiče, pa ne bi o tem.
Tista prilimana izjava je od zdajle, sem vesela za vse živali, ki so se ognile skrinji.
Še vedno ne vem, kje sta navedeni izjavi napisani?
sama ne posredno na neposredno nimam s temi posvojitvami nič, se pa pogovarjamo in vem določene stvari, če ne vem, pa vprašam.
Druge se ne oglašajo, ker so bolj pametne in skulirane od mene. In imajo popolnoma prav.
In če boste drezale, lahko začnemo poimensko od primera do primera pisat o reševanjih, pa da vidimo, koliko vas bo dol padlo od presenečenja kdo rešuje. Se hecam, nisem p.... in ne bom svetnikov namakala v drek.

Zala, jst res razumem kaj pises, ker mi je kristalno jasno in vem tudi sama, da nas ni kaj prevec vec na tej sceni (ce pa ze so, hitro gredo), sem pa prepricana, da sve s enekje vmes sfalile, ker jst zagotovo ne cakam na to, da bomo enotni ;)

Tole sem vzela kot povabilo. Zelo kmalu se ti bom javila, pa da vidimo, če se lahko uskladimo pri eni od (po mojem mnenju) zelo pomembnih akcij. Prav?

kakko kaj bi jaz od tebe, ce ti mene sprasujes? Lej, sem ti nalimala, sedaj pa ne vem kaj ti spet ni jasno. In med tistim, kar sem nalimala je vprasanje, na katerega se vedno cakam(o) odgovor. In s tem Zonzanijem sem ti zelela povedati, to, da nisem vedezevalka, ko si me sprasevala ce sem. Ja?

Ne, nisem boljša od tebe helena, ne trdim tega, niti mislim ne tega. In ne gre se zate in ne zame, ampak za zivali. Ja?
In mimogrede - ne delam za zavetisce Horjul preko studentskega servisa. Ne sedaj in ne 4 leta nazaj. Tako, da pazi kaj pises.

Tega mislim, da ti nihče ne očita. Vem, da je bilo namenjeno Gargamel, pa bom vseeno komentirala. Jst sem na podlagi tvoje izkušnje pričakovala, da boš imela na to tematiko drugačen pogled. Pa ga očitno nimaš. In to je vse, kar imam jst v tej temi osbno s tabo opravit. Mislim, da ti to veš, pišem pa tudi za druge, ki se jim očitno tako zelo smiliš, ker se ti dogaja napad pobesnelih psov (čeprav ne vem zakaj, ker se mi zdi, da imaš čist dovolj oster jezik).

No, pol si pa čista prostovoljka, sorry. :)
Gargamel, sem ti napisala že in bom še enkrat: Tule med nami se že zdavnaj ne gre več za živali.
Ja, kaj bi ti rada od mene?

Tole sem pozabila komentirat:  ??? Kakšne zamere in sovraštva? Kakšno sovraštvo? Zamere? Kdo komu kaj zameri? A si to izključno zase pisala? Kaj pa zameriš?

Lahko, velja. Ti pa že vnaprej povem, da se zaradi aktivnosti v lokalnem društvu (poleg vsega ostalega v življenju, jasno) ne bom mogla samo tej eni akciji posvetit 100%.

Gargamel: vem, da nisi ti pisala o popolnem konsenzu :)

Se oglasam na tole, ker je bilo izvzeto iz konteksta:


Zgornji italic citat je bil komentiran s:


Nisem govorila o generalnem konsenzu, temvec o tocno doloceni tocki, ki se ji rece 30 dni zakonske obveze placevanja s strani obcine za zival v zavetiscu, ali ce hocete - izpolnjevanje 5. alineje 31. clena ZZZiv. Zala_, ti pa govoris o popolnem konseznu na vseh tockah, tako na "velikih", kot na povsem minornih. Nisem tako butasta, res ne, da bi napisala kaj takega, kar bi se bralo, kot ti komentiras moj citat. Ker nikakor ne mislim tako. Strinjam se samo v tistem delu, da je veliko narejenega.

Razsirjam zgoraj napisano v upanju, da bo razumljeno: Za daljse bivanje zivali v zavetiscu je treba imeti denar. Nihce ni dolzen tega denarja dati, zagotovo pa nikakor ni dolzan tega denarja dati lastnik zavetisca. Od lufta zivali pac ne zivijo, lastniki zavetisc tudi ne, kot tudi vi ali jaz ne. O prostorskih omejitvah ne bom, ker lahko vsak resi zadevo tako, da odpre zavetisce in nastanja zivali v nadstropja, ce zeli in ce mu oblast dovoli, in jih hrani z luftom. Ce je veterinar, se toliko bolje, ker tudi veterinarji zivjo od lufta, ce delajo za "visje interese". Torej, za 30 dni je zagotovljeno financiranje oskrbe zivali v zavetiscu, potem pa ne vec.

Za vsakrsno idejo o daljsem bivanju je treba imeti tudi podlago za financiranje. Tako med nami, se bolj pa za predlog za nov zakon, ki ga zelimo. Sem napisala, da do sedaj se nisem srecala cloveka, ki bi znal sestaviti financno konstrukcijo daljsega bivanja zivali v zavetiscu. In ga res nisem. Srecujem pa vsak dan znova in znova ljudi, ki povedo ali se derejo, da je izvajanje tega clena svinjarija, tisti, ki ga izvedejo (ne glede na to, po kolksnem casu bivanja zivali v zavetiscu), pa so svinje. Tako vas misli zagotovo vecina tudi na tem forumu. Vendar, pisete o tem, kako je treba resit zivljenja, nic pa ne pisete o tem, od kod naj gre denar zanje. Ne govorim o treh psicah iz te zgodbe, temvec govorim o vseh, ki so še tam ali drugje in ki bodo še prisle za njimi in jih bo prav tako cakal ta clen. Posvajamo ne zares oz. malo, pa tudi svojih nepremicnin in premicnin ne prodajamo in financiramo psom ali mackom nadaljna leta v zavetiscu, ko bo pa morda le kaksna moznost, da se najde posvojitelj. Ne govorim o donacijah "po svojih zmoznostih" (sem posredno nadvse hvalezna za vsakrsno obliko, ki gre komurkoli, ki jo potrebuje), temvec govorim o trajnih resitvah za konkretne pse v kateremkoli zavetiscu v Sloveniji.

Ok, pa hipoteticno recimo, da najdemo nekoga, ki bo pogruntal (ali dolocil), kdo mora dati denar za podaljsano bivanje psov v zavetiscu (recimo na 90 dni). Kaj potem? Torej, prestavljen je datum izvedbe nekega clena za 60 dni. Kaj se spremeni v tem casu za pse? Iz prakse lahko vemo, da jih nekaj dobi posvojitelje (obicajno jih atraktivni dobijo ze znotraj 30 dni, ali pac dodatnih dni, ki jih "podari" zavetisce), ostali pa ...? Ok, trdim, da se ne bo spremenilo prav popolnoma nic, temvec bodo pac nekateri tulili o svinjah in resevanju nekoliko kasneje. To je vse in srcno upam, da kdo razume, o cem pisem. Ker resnicno ne vidim, da bi bil interes pokriti oskrbo nekega psa za 10 let iz svojega zepa tako silno prisoten. Se pa zahteva od drugih (od zavetisc), da to pocnejo. Od vseh, da ne bo kdo spet ven kaksnega posameznika vlacil. Nekateri pravite, da so pritiski na vurs prenaporni, da je resevanje zavetiske problematike naporno, ker vas boli srce in jo raje resujete po svoje, da je drkanje z obcinarji naporno in porabite veliko casa, da ... je lazje resevati posameznike in se pocutiti bolje.

Ena od resitev situacije, ki seveda po mojem ni v daljsanju bivanja in neprestanem iskanju financnih podlag, je v rihtanju razlogov, da psi sploh do zavetisca pridejo. Se pravi - vsi psi so itak lastniski, torej naj za njih poskrbijo lastniki. Ko bomo uspeli dokazat, da je prav vsak pes lastniski, bo razlog za daljse bivanje psov v zavetiscu odpadel, ker bomo lahko z manjsimi donacijami skrbeli za tiste, ki bodo cakali na posvojitelje dlje in nikomur ne bo treba docakati izvedbe spornega clena. Ovira, da do tega ne pridemo, je zame jasna - zadnji stavek prejsnjega odstavka.

Hec, a ne. Ko napisem konsenz, je sranje. Ko napisem, da je treba vztrajat, je sranje, ker je premalo ljudi, ker je premalo casa, ker so obveznosti, ker ... Ko napisem, da je treba zival nest v zavetisce, je sranje, ker zavetisce ni tapravo in znate vi bolje in trajneje ... Ok, se vtikam v vas samo toliko, kolikor pisete tukaj in popolnoma nic vec. Torej? Najbrz lahko pricakujem, da bomo ob morebitnem sodelovanju dosegli vsaj konsenz v tem, da je treba nekaj narediti.

Osebno ne zagovarjam zakonskega daljsanja dobe bivanja psa v zavetiscu. Vecina me bo raztrgala. Predvsem vsi tisti, ki gledate s srcem in vidite oci in ste zalostni ... Vsekakor vam ne oporekam in imate prav v svojem razmisljanju in delovanju. Dovolite, da imam tudi jaz prav, ki gledam na zadevo poleg srca tudi racionalno in na nacin, ki je izvedljiv. Ker nacin, da je treba ta clen umakniti ali podaljsati cas, ni racionalen, ker mu manjka bistven del - cigava je odgovornost in kdo je dolzan financirati. S tem se strinja tako uradna politika (vseh vrst), s tem se dejansko strinja tudi kaksen strokovnjak. Najbolj glavno pa je, da je ravno ta problem osnova za mnogo kreganja (tudi med nami) in za napacen pogled tako na delo/vlogo/dolznost zavetisc in pravice, ki jih mnogo ljudi pripisuje enim in jemlje drugim. Brez razmisleka in brez ustreznih predlogov. Poleg tega pa je mnogo takih, ki vpijejo o spremebah zakona v tej tocki, za druge tocke, ki so veliko spornejse in bistveno pripomorejo k temu, da je sploh kadarkoli treba uporabiti ta konkreten clen, pa se ne zmenijo.

Zala_, trdim, da okrog tega konsenz ni mogoc. Na eni strani so tisti, ki pravijo, da je nekdo drug dolzan in ne sme biti nihce uspavan, na drugi je vsak, ki razume, da Meli ni dolzen kriti stroskov za nobenega psa, ki je pri njem dlje od 30 dni. Tudi nobeno (ampak res nobeno) drugo zavetisce ne. Bova dosegli konsenz, da se brez vpitja lahko evtanazira vse pse, ki so v zavetiscih 31. dan? Tezko verjamem. Ker pa nisva sami, lahko najbrz razumes, da konsenz ni mogoc ne ozko, se manj sirse. Vsekakor se pridruzim vsakemu predlogu, ki bo imel konkretno podlago financiranja in podprem predlog za podaljsanje. S tem, da ne verjamem samo podaljsanim resitvam, temvec le tistim "do konca". Pri podaljsanju samo prelozimo realnost v bodoce, resimo pa ne nicesar. Dopuscam se resitve podaljsanega bivanja v smislu spoznavanja psa, karakterja in podobno (v 30 dneh je mnogo psov tezko spoznati), ce bi se to spravilo v zakone, vendar bi bilo treba ob tem tudi najti resitve za financiranje strokovnega kadra, ki bi v resnici delal s temi psi in jih spoznaval ter oddajal najbolj ustreznim posvojiteljem (trajnim).

Torej, to je to in nikakor ne tisto, kar je zelela povezati Zala_ s komentarjem na citat. Vedno delam z vsemi, ne glede na barvo ali pripadnost skupini, drustvu, zgodovino ... in ne pisarim, da se ne da nic narediti. To mi pac ne more nihce podtakniti. Ce pa napisem, da sem ugotovila, da pocipiral ne bo vseh psov VURS sam od sebe in tudi ne na nas pritisk nanj, in ob tem navedem se, da preusmerjam delovanje v zvezi s tem drugam, pa najbrz ne pomeni, da se nic ne da in da se pac ne bo nic delalo, ker pac ni mogoce in da tudi jaz ne bom nic delala. Tudi to, da jaz nisem za v drustvo, ne pomeni, da drustva ne delajo, da ne morejo delati ali da se ni za vclanejvati vanje. Se manj, da ni nic narejenega, da se nic ne dela ali da se ne bo nic naredilo v prihodnje. Tega, da imate premalo clanov, pac ne morete obesiti meni. Nisem clan nobenega (nobene vrste) drustva in ne bom, ker lahko (jaz osebno) veliko vec naredim v sodelovanju z vsemi (s komerkoli) na posameznih podrocjih, primerih, projektih ali samo pomagam "od zunaj", ce kdo to zeli oz. ce se tako s kom dogovorimo. V drustvih je velika mnozica razlicnih zadev, o katerih se je treba opredeliti, od tod moj stavek, da se nisem pripravljena kregati ali prepricevati. Ker mi je jasno, da vec ljudi razlicno misli. In ne mislim na konsenz o vsaki malenkosti. Pri sprejemanju zakonov je pa zal tako, da je konsenz potreben, ce zelimo, da je kaksna "nasa" zadeva vkljucena vanj. Ce ne zelimo, potem pac ni treba vsaj priblizati nasih glavnih stalisc in enostavno bodo sprejeli zakon, kot bo "oblastnikom" ustrezalo. Kot se je zgodilo v vecini primerov do sedaj. Nekateri se najbrz se spomnijo hudih polemik okrog sprejemanja ZZZiv (prve verzije).

Drustva morate sama najti tocke z drugimi drustvi, kjer najdete konsenz. Nikjer nisem trdila, da se morate v vsem strinjati, verjetno pa ste tudi vi vsi mnenja, da ni za tiscati k skupnemu delu, ce ste z nekom drugim na dveh popolnoma razlicnih staliscih okoli neke tocke. Torej, na tej tocki ne bomo poceli skupnih projektov, lahko jo pa na drugi, kjer mislimo podobno.
Eh ...

Zala_, se enkrat, v zgornjem citatu (mojem) ne govorim o mesanici vsega, temvec povsem konkretno o 5. odstavku 31. clena ZZZiv, ki pravi, da lahko zavetisce po 30 dneh uspava zival, ki ni posvojena. Upam, da sva zdaj razcistili o vseh vrstah konsenzov, o katerih sem v tej ali katerikoli drugi temi kdaj pisala. Pa tudi o moji vlogi pri delovanju sedanjih ali bodocih drustev.

nazgul, ce noces videti, ti ne more nihce pokazati na dovolj sprejemljiv nacin. Sprejemam, da tako vidis zadeve, o katerih tukaj tece debata in ne nameravam razlik med enim in drugim vec razlagati.

Da smo si na jasnem: Nobeno izgubljeno zivljenje ni zame popolnoma nic enostavneje sprejeti, kot komurkoli med vami. Vendar jaz priznam, da ne poznam resitve in ne obesam odgovornosti in stroskov na ramena koga drugega. To je poglavitna razlika med menoj in tistimi, ki se ne boste strinjali z zgornjim pisanjem, oz. boste morda celo trdili, da mi ni mar za zivali ali razumeli pisanje po svoje se kako drugace.

Jana, v veliki večini se strinjam s tabo. Vas berem in me žalosti, ker se tukaj očitno nestrinjanj ne da obravnavati korektno in na brezosebnem nivoju. Vedno sem cenila mnenja iz nasprotnih bregov, ker se da od drugače mislečih veliko naučiti.

Tudi jaz ne poznam rešitve. Ne razumem pa, zakaj psa, ki je naš (31. dan bivanja v zavetišču so naši), ne smeš posvojiti in ga na lastne stroške oskrbovati in mu poiskati novega doma. Kaj je tukaj spornega? Država zanje nima denarja, lastniki dobrih zavetišč so brez denarja in izmučeni, lastniki t.i. slabih zavetišč pa imajo polne skrinje. In če se, kot posameznik, odločim enemu od psov, ki so naši dati priložnost zakaj to ni OK?


Lp, Maja

Nesramna? :o Zato, ker sem v nekaj alinejah povzela odgovore, ki sem jih želela in dobila? Vse alineje so SAMO povzetek iz odgovorov, ki sem jih večkrat dobila, so bili podkrepljeni z jasnimi primeri, zakaj je bilo to v temu primeru tako, v drugemu tako in v onemu tako ter zakaj se eno smatra tako ter drugo tako? Sem pač samo razčlenila odgovore in razlike na kratek in jedrnat način za vse, ki so se izgubili v množici pisarij. Zakaj naj bi bila nesramnost, če pač nekomu, ki je tu od spomladi, ni tako kristalno čisto, v čemu so diferenciacije? Ali kakšna natančno so merila med posvajanjem z oddajanjem in POSVAJANJEM Z ODDAJANJEM? Morda ne bi smela na tak način povzeti. Naj bodo pač merila za posvajanje in oddajanje transparentna. Temu naj bi bila v osnovi namenjena debata, mar ne?

In hehe, nisem si mislila, da znam elegantno j****.

majas, moj odgovor je v spodnjem citatu in mislim enako, kot vceraj ali lansko leto ali pred leti:


Glavni point odgovora na tvoje vprasanje pa je najbrz v temle:


Vsekakor spostujem tvojo odlocitev, da pomagas nekemu tocno dolocenemu psu in resnicno cenim tvoje delo z zivalmi na sploh, verjetno pa mi dopuscas dvom v resnicno pripravljenost narediti kaj s to "posvojitvijo" tudi za vse ostale pse, ki so ostali tam, na cesti ali v kaksnem drugem zavetiscu: ker je pes izbran, ker ne prihaja iz nemogocih razmer in se ne popravlja ali ureja nobena bolj ali manj kriticna konkretna situacija. O vseh ostalih vidikih sodelovanja oz. "pomoci" zavetiscu, ki ocitno deluje po zakonu in ne nudi posebnih nadstandardov, ocitno misliva razlicno.

Res je, vsak pes je naš. Tudi vsi, ki so ostali v Meliju. Pa vsi, ki so v zavetiscu Turk in vsi, ki so v Perunu in vsi, ki so v Mali hisi in vsi, ki so v ostalih zavetiscih, predvsem pa vsi iz po šivih pokajocih Obalnega zavetisca in zavetisca Horjul. Namenoma sem dala na konec Horjul. Tudi psi tam niso nic bolj ali manj naši. V Meliju je ostalo (samo) 22 psov (vir njihova spletna stran v tem trenutku).

Ne zahtevam, da se z mano in mojimi razlogi strinjas. Nikakor. Ne ti in ne kdorkoli drug. Vsak lahko sam zase preceni, kaj je bolj in kaj manj prav. Ni pa ta primer ne prvi in najbrz ne zadnji, pri katerem sem podala svoje mnenje in se z mano veliko ljudi ni strinjalo.

Pravzaprav, ko nekoliko bolje pomislim, tudi jaz necesa nikakor ne razumem:


Ugotavljas, da so lastniki dobrih zavetisc brez denarja in izmuceni. Ker si nekako predstavljam, da zelis s svojo posvojitvijo nekomu pomagati oz. verjamem v tvoje dobre namene, razumem zgornje, da si posvojila psico iz dobrega zavetisca, katerega lastnik je brez denarja in izmucen?

Tezko si namrec predstavljam, da je kdo pripravljen povsem spregledati nekoga, ki dela "dobro (tole razumem kot 'nudi nadstandard'), je brez denarja in je izmucen", in gre "blank" posvojiti psa v zavetisce, ki dela po zakonskem minimumu, ima na spletu objavljenih komaj 22 psov in zelo mocno dvomim, da je brez denarja, se manj, da je izmucen.

Ali pa vse skupaj res povsem narobe razumem in si v resnici zelela pomagati z "blank" posvojitvijo psa, ki ga na lastne stroške oskrbujes in mu bos poiskala nov dom, zavetiscu, ki deluje po zakonskem minimumu, ima na spletu objavljenih komaj 22 psov (ok, skupaj s tvojo in se dvema 25), za katerega lastnika zelo mocno dvomim, da je brez denarja in da je izmucen, ceprav obenem ugotavljas, da so tudi zavetisca, ki so dobra, vendar so njihovi lastniki brez denarja in izmuceni. Si lahko mislim ob tem, da takim ni vredno/ne zelis/ni dovoljeno pomagati in menis, da naj sami na svoje stroske oskrbujejo pse in se mucijo se naprej?

Zdaj ze vsi vemo, da ni slo za resevanje pred "polno skrinjo", zato sem ta navedek povsem odmislila iz iskanja razumnih razlogov. Prav tako sem prezrla dejstvo, da drzava nima denarja, ker ga nima za prav nobenega (0) psa, ki v kateremkoli slovenskem zavetiscu stopi v 31. dan.

Vsak si lahko zgornje interpretira prosto po lastnem razumu.

Če je tako, se opravičujem. Sem narobe razumela predvsem tole:


in poudarke:



Ker sem mislila, da sem dovolj jasno povedala, da nobena od točk ne bi bila niti približno sprejemljiva (govorim zase), če ne bi bilo poleg "posvajanja z namenom oddajanja" tudi drugih stvari. Torej, če ne bi bilo osveščanja, izobraževanja, spreminjanja odnosa, prijavljanja pristojnim inštitucijam itd. Mislila sem, da sem bila dovolj jasna, da so Pomurčki sprejemljivi predvsem zato, ker je akcija zastavljena z namenom izobraževanja in izboljševanja odnosa dotičnih ljudi do živali (zatorej boljši jutri za prihajajoče). Mislila sem, da sem dovolj jasno povedala, da je tisto, čemur ti praviš "iz društvu znanih razlogov", prijavljanje inšpekciji. In da bi bil konkreten "problematičen" primer delno sprejemljiv, če bi videla smisel oziroma potencial za izboljšanje stanja psom, ki so ostali tam ali pa bodo tja še prišli. Sem spraševala za razloge in sem spraševala za vizijo. Sem spraševala, kaj naj bi bilo v konkretnm primeru pozitivnega in zakaj naj bi bilo dobro. Pa od vpletenih pač ni bilo odgovorov. Kar je ok. Sej mi lahko kdo drug pove. Ampak vse, kar sem zasledila (kot argument, brez navajanja, da sem stekli pes in da se vtikam v posameznikovo odločitev) je bilo "delovanje s srcem", kar se sploh ne sklada z dejanskim stanjem v tem primeru.

Aja, pa če me spomin ni popolnoma zapustil, so bili tudi Pomurčki na začetku akcije deležni precej kritik in dvomov.

Brez skrbi, so mi te stvari popolnoma jasne  :)

Tole jst v bistvu sprašujem že od takrat, ko je bilo napisano, da so bili psi posvojeni po dogovoru z zavetiščem, da jih je izbral vodja zavetišča, da so bili psi b.p. in jim ni grozila evtanazija.

Ker očitno ni šlo za srce parajočo zgodbo, za žalostne učke, ki te gledajo skozi mrežo, za slabo oskrbovane pse, ki jim želiš polepšati življenje ali jim ga celo omogočiti, ker jim grozi T61. Čeprav je teoretično vse nesprejemljivo v okvirjih nesmiselnosti "reševanja iz zavetišča", bi lahko razumela, zakaj se nekdo ni mogel upreti posvojitvi iz naštetih razlogov (prav ali ne). Res, razumem kaj pomeni, da ti nekaj seže do srca.

Zato me neskončno zanima odgovor.

Tu se pa jaz ne strinjam. Moj ni. Družbena lastnina je že zdavnaj preživeta. Pa tudi obnesla se ni preveč, kot vemo. Če mene vprašate čigava je skrbniška dolžnost/odgovornost za brezdomnega psa, bi rekla, da od države. Ja, valjda, da državo sestavljamo ljudje, vendar ljudje nimamo represivnih organov, država jih pa ima. In zato je to njena odgovornost in skrb.

Če ni sposobna preprečit, pa naj leči.  :P

Patapižu, se strinjam s teboj, vendar dodajam, da so vsi psi tudi naši zato, da nam je jasno, da ni noben zapuščen pes po 30. dneh nič bolj od nekega lastnika zavetišča, kot moj ali tvoj. Torej, trditev, da je zavetišče (katerokoli) 31. dan dolžno karkoli za nekega psa narediti, je nesramno in skrajno nemarno, zato pozivam vse, ki menijo, da so tisti lastniki zavetišč prasci, ki psa uspavajo 31. dan (ali kadarkoli kasneje zaradi kateregakoli razloga), naj se pogledajo v ogledalo. Predvsem zato, da bodo videli, na koga leti njihov lasten gnev.

Pogojno razumem, da nekdo "rešuje" psa s posvojitvijo (trajno, čeprav morda ne bo šlo za odgovorno in premišljeno posvojitev, temveč bo vodilo "srce" in "učke"), torej prevzame za psa, za katerega ni nihče več dolžan skrbeti na svoje stroške, vso skrb, stroške in odgovornost nase - za vedno.

Ne more me pa nihče prepričati, da gre za resnično rešitev kakršnegakoli pasjega problema (bolj verjetno kakšnega osebnega), če s tem, izmed recimo 100 ali več psov, ki so po zavetiščih že nad 30 dni, reši enega, s katerim je vse v redu, je zdrav, skopan, dobro hranjen, ki ni v tako veliko breme zavetišču, ki ne odžira prostora tistemu, ki je še na cesti, mu ne grozi evtanazija, mu ne grozi lakota, ker bi grozil lastniku zavetišča bankrot in je normalno oskrbovan, ker lastnik zavetišča zaradi relativne spočitosti še lahko optimalno poskrbi zanj. Pa še to stori tako, da zavestno preloži z oddajo psa naprej vso odgovornost, stroške in skrb na tretjo osebo. In se pri tem zaveda (ter to napiše javno), da so v dobrih zavetiščih lastniki brez denarja in izmučeni, torej psom tam lahko grozi vse od zgoraj naštetega. Ne, takšnih psov ni za reševat, ker je za reševat poštimane?! Tudi takšnim zavetiščem ni za pomagat, ker so pomoči potrebni tisti, ki so spočiti in imajo denar?!

Hm..., predvsem pa ne razumem, da še vedno kdo misli, da je bilo s temi posvojitvami za kakšnega psa res narejeno dobro delo.

In kaj je narobe s posvajanjem s srcem in "učki"?
Če bi morala jaz iskreno odgovoriti, zakaj sem se odločila tako, kot sem se, bi morala reči, da je bil ravno to razlog. In v tem ne vidimi čisto nič spornega.

O, madona... Kaj se je pa zdej zgodilo?

Kaj je narobe? Recimo, da zagovarjamo odgovorno posvajanje in ne "srčka" in "učkov", od katerih potem polovica zelo hitro ugotovi, da je bil tist "srček" takrat predober in da "učki" rabijo hrano, veterinarja in oskrbo, in pes mora v nov dom. Dostikrat celo prej kot v enem letu.

Pa preden se začnejo nebuloze. Ja, kdaj tudi uspe, čeprav so bili samo "učki" in "srček". Ampak uspe tudi, če žival oddajaš vsakemu, ki pride mimo. Ni hudič, da bo vsaj nekaj posvojiteljev super in bo za žival skrbelo nadstandardno (koga potemtakem briga za tistih 90% povoženih, ustreljenih, zastrupljenih).

Tudi jaz ne vidim nic spornega v odgovorni posvojitvi ali odgovornem nakupu, kjer vidimo tudi "ucke" in nam hitreje bije "srcek". Pravzaprav to spada nedeljivo skupaj in nam je ze ob gledanju "uck" in bitju nasega "srcka" jasno, da bo ta pes del nasega zivljenja jutri, naslednji mesec in cez 10 let, v dobrem in slabem. (Prosim, ne mi tega komentirat z nepredvidenimi zivljenjskimi situacijami. Hvala.)

Zadnji stavek, ki si ga citirala, pa pomeni, da nekdo posvoji psa zato, da ga bo "resil" iz zavetisca, ker je videl "ucke" in mu je pri tem hitreje bil "srcek", ne ve pa prav dobro, kaj bo s tem psom jutri ali cez en mesec. Vcasih gre po sreci in se prelevi neodgovorna posvojitev v odgovorno skrbnistvo, zelo pogosto (vsekakor veliko prepogosto) pa v neodgovorno skrbnistvo in psi se v najboljsih primerih oddajajo naprej, v najslabsih pa pristanejo privezani za drevo sredi gozda, povozeni na cesti, pozabljeni v pesjaku ali na ketni ... (poljubno dopolni)

Upam, da ne vidim v tem samo jaz razlike in da najdemo vsi, kateri odstavek predstavlja sporno ravnanje.

Pri posvajanju s srčkem in učki ni prav nič narobe, če posvaja duševno zdrava, stabilna osebnost.
V kolikor pa gre za razcepljeno osebnost pa je žival revca, ja.
Posvojitelji psov o katerih teče tema so zdrave osebnosti, ki bodo za pse poskrbele najbolje. Najbrž se strinjamo. :)

O0
Res je.

Naj se tule še enkrat oglasim. Pa ne, ker bi imela pet minut časa odveč, pa  zato, ker  mi tale debata kar nekako noče iz glave.

Moje mnenje:

-Bila je storjena napaka, ker se ni v temah omenil izvor psov. Če pravila foruma to zahtevajo, bi se morala upoštevati tudi v tem primeru.

-Takšne posvojitve so se že dogajale. Reakcij ni bilo ali pa so bile zanemarljive v primerjavi s tole, včasih celo pozitivne. Morda (tudi) zato, ker se je takoj vedelo, od kod so psi?

-S temi posvojitvami se ni nič dobrega storilo na področju živalovarstvene problematike. Se strinjam. Problemi niso nič manjši. Le trije psi trenutno živijo in verjamem, da bodo tudi v bodoče, bolje, kot so doslej. Za vse ostale ni nič bolje .

-Argumenta, da posvojitev, ki v resnici pomeni začasno in je namenjena iskanju stalnega doma, spada med neodgovorna ravnanja, jaz osebno ne morem kupiti. Verjamem, da je šlo za premišljeno dejanje, premišljeno v smislu tega, da se ve, kaj bo v prihodnje s temi psi, kaj jim lahko nudijo in bo za njih v resnici poskrbljeno kar se da najbolje.

-Sporna je pomoč oz. popravljanje statistike zavetišču, ki ne sodi med dobro delujoča zavetišča.
Tule  bom citirala sebe, ker odgovora na vprašanje nisem dobila, me pa zanima vaše mnenje.


Pa naj se popravim. Tudi s sprehajanjem… Vse naštete oblike pomoči, ki mi jih je navedla Gargamel kot sprejemljive, po mojem mnenju ravno tako pomenijo opravljanje dela namesto tistega , ki bi ga v resnici moral opraviti.
Zanima me, ali bi  takšne oblike »pomoči dreveščkom« naletele na pozitiven odziv tule? Če  bi se oz. se izvajajo v zavetišču, ki ne sodi ravno med vzorne? Pa ne provociram, resno sprašujem. Ker tudi s tem, da oglašuješ, se trudiš poiskati nov dom itd. posredno dvigaš posvojitveno statistiko.

-Reakcija, da je bil s temi posvojitvami storjen velik korak nazaj, se mi je zdela hudo prenapihnjena. Zdaj se mi zdi malo manj, vendar iz čisto drugih razlogov. Znova so se razvnele strasti in znova so se pisale težke, ne samo po mojem mnenju, žaljive in neprimerne izjave.

Kljub temu:

smo brali tudi tole:

pa še in še…

Korak nazaj jaz vidim predvsem v še manjši povezanosti ljudi, ki bi morali stopiti skupaj, če se res želijo/mo ukvarjati z »gozdom«.
Ko sem sama prvič naletela na temo, kjer je šlo na nož, sem bila takole  :o. Naslednjič sem bila žalostna (ja, kar izvolite se smejati). Še naslednjič se mi je pa vse skupaj zdelo že kar normalno. In to, da se mi takšne sorte komuniciranje zdi že skoraj normalno, mi ni niti malo všeč. Pa ne bom spet o (ne)prijaznosti, ker je tudi to hudo konfliktna tema. (Je pa zanimivo, da smo se še v tisti, za živali nič kaj pomembni temi, skoraj poklali.)

Upam da se motim in da bo, npr. DZZŽ Ljubljana ob kakšnem svojem novem večjem projektu, povabilo k sodelovanju tudi MH, in obratno. Dovolite pa mi, da v to tudi malo dvomim.

Zato se, čedalje bolj, strinjam z izjavo o koraku nazaj in storjeni veliki škodi.

Aja, pa še tole. Prosim, naj me nihče ne razvršča med vaše, naše, njihove itd. Tu sem samo Rnata in vse moje besede so vedno samo moje.

Kaj je spornega v zadnjem citatu? Je tudi v tej temi še veliko bolj osebnih in bolj podlih udarcev pod pasom...

Hm, razlika je bistvena. S sprehajanjem, pomocjo v zavetiscu, tudi z oglasevanjem in zacasnim namescanjem sicer res opravis en del dela namesto nekoga drugega (ce ze hoces, da to pse), ampak zato se izboljsa celotno delovanje zavetisca in so na boljsem vse zivali. Ce pomagas pucat je pospravljeno, ce pomagas sprehajat je sprehojenih vec psov, ce doniras denar/hrano/opremo se lahko dvigne standard storitev, ce pomagas oglasevat je vecja moznost za posvojitve - teoreticno - in s tem prostor za zivali, ki se jih sicer nima kam dat, oz. se zmanjsa stevilo zivali v zavetiscu in s tem poveca moznost, da bodo tam dlje od predpisanih 31 dni.

Ja. Je tudi ze bilo napisano in vprasano - zakaj se psov ni vzelo v zacasno namestitev v dogovoru z zavetiscem in pod zavetiskimi pogoji.
Za to obliko se vodja zavetisca lahko odloci v primerih, ko se mu zdi to najboljsa mozna resitev (npr. individualno ukvarjanje z doloceno zivaljo), nima primerne namestitve za doloceno vrsto zivali, nima prostora za zivali, ki "cakajo zunaj", za zivali, ki potrebujejo kaksno specialno nego/terapijo/ ...

Zame je pri vsem skupaj sporno to, da se s tem (sirnemu obcinstvu) pove, da je potrebno zivali iz zavetisc resevati na tak nacin, sicer ... In se mi zdi popolnoma enako (le ceneje) kot kupovanje psov pri prodajalcih (ali zivali v trgovinah) z namenom, da jih resis od tam. "No matter what" in brez nekega tehtnega razmisleka kaj taka posvojitev/nakup prinese za sabo. Jaz verjamem, da so punce razmislile, da vedo kaj potrebuje en pes, kaksni so stroski, ... Stos je v tem, da to spremlja en kup ljudi, ki tega ne vedo in da je to slab zgled in ista nebuloza kot dajmo posvajat zivali, ker posvojencki so ti potem hvalezni do konca zivljenja, ker si jih resil. Kar seveda ni res, so zivali kot vse ostale, lahko pa se potrudis in nekaterim (spet) dopoves in pokazes, da so ljudje fajn.

Ker nisem registrirana na Facebooku sploh ne bi vedela za tole zgodbo, v kolikor je Jana ne bi odprla tukaj. Me zanima ali tam piše, da so posvojeni v zavetišču in se oddajajo naprej?

Po prebrani temi bi se zlahka podpisala pod šogunkin post, iz več razlogov, kamor spadajo predvsem moji (domnevni?) grehi iz preteklosti, ko sem si lahko še privoščila početi stvari, ki so pravzaprav v domeni zavetišč.
Ogromnokrat je moč prebrati taka in drugačna razmišljanja o gozdu in drevesih in nedavno od tega sem point tudi dokončno zaštekala - vendar: najbrž nas večina popolnoma razume, zakaj je reševanje gozda pomembneje od reševanja posameznih dreves, se mi pa tudi dozdeva, da smo včasih s trmastim vztrajanjem na začrtani poti, na najboljši poti (pardon za igro besed) da spregledamo dejstvo, da je vsak gozd sestavljen iz nešteto dreves. A je kdo kdaj že videl gozd brez dreves? Se kdo boji, da bo dreves, ki sestavljajo gozd enostavno zmanjkalo? Bullshit.

Razen tega, da gre za nekakšno odstopanje od obče sprejete in priporočljive procedure reševanja gozda in ne posameznih dreves, v tem konkretnem primeru treh psov ne vidim nič takega, nič groznega, kar bi opravičevalo bolj ali manj žolčnih 23 strani, ki so sledile. Ali pa se motim.
Posamezniki, ki delujejo na lastno pest (posvajanje s ceste, oskrba zavrženih živali in vse, kar spada zraven) mogoče res ne vidijo gozda, vendar ne moremo obenem trditi, da ne rešujejo posameznih dreves, ki gozd sestavljajo in kot sem zgoraj napisala, glede na situacijo v RS res se ne gre bati, da bi dreves zmanjkalo. In sem hkrati prepričana, da prav vsak, ki reši posamezno drevo, obenem tudi druge na tak ali drugačen način izobražuje o reševanju gozda. OK, v konkretnem primeru ni šlo za to, da bi pse pobrali na cesti ali sredi mesta ali ob nekem potoku, ampak so slednji bili "posvojeni" iz zavetišča z namenom, da se jim poišče posvojitelje (kar bi morala biti naloga zavetišča, itak). OK, dejanje ni racionalno, ker z racionalnega vidika se gre vprašati - kaj pa drugi, tisti ki so ostali v zavetišču, zakaj pa niste vzele onih? Zakaj samo posamezna drevesa? Zakaj ve in ne gozdarska služba? Magari zato ker vsak korak šteje in ker ne obstaja ena in samo ena in edina prava pot? Če bi sprejeli dejstvo, da ob stotisočih zavrženih živali v RS najbrž obstaja več načinov in poti, kako jim pomagati in reševati njihovo "situacijo" bi najbrž vsi skupaj veliko hitreje in lažje prišli bližje cilju.
Po vsem napisanem še vedno štekam poanto gozda in dreves, vendar sem na lastnem vrtu zasadila vsakega posebej, včasih zelo neracionalno.

Lepo in korektno napisano, kot prispevki še nekaterih drugih. Za ostale pa, ko vas berem, se ne čudim, da ste tako pokregani med sabo. In to se mi zdi velika škoda. In zanimivo se mi zdi, da v marsikateri temi vedno pri nekaterih drugi napišejo, da se z njimi nočejo kregat. Res žalostno. Ker vidim, da te zadeve nosijo posledice. Glede na to, da sem član enega od KDjev in hodijo ljudje k nam ali pa se že kar nekaj let poznamo in pravijo marsikaj. Čisto v redu ljudje. Samo zaradi ljubega miru. Res res škoda.

Poti, do cilja je vedno več. Ne glede na to, kakšen je naš cilj. Svoboda oz. lastna pot pa potegne za sabo odgovornost. Brez tega se pa vrtimo v krogu.

Bom spet zelo dolga, pa nic zato. Kogar zanima, bo prebral, kogar ne, naj raje povsem preskoci.

LISA, niti za trenutek nisem in ne pomislim, da za te pse ne bi bilo izvrstno poskrbljeno. Se pa ne strinjam, da se za neustrezen nacin posvajanja (ali kupovanja) in neustrezno oskrbo zivali odlocajo (samo) razcepljene osebnosti.

maja01 je krasno napisala enega od pointov neustreznosti "blank" posvajanja, ki vodi ravno v kontra smer od tistega, kar spada pod osnove osvescanja o odgovornosti.


Rnata, ni ravno napisano pravilo foruma (pravila za oglasevanje v Kajinem koticku najdes tukaj (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,12999.0.html)), da je treba povedati vse (cim vec) o psu, ki se oddaja (oglasuje) tudi na tem forumu. Kdorkoli pride sem oglasevat oddajanje psa, ga obicajno vprasamo o psu vse mogoce, oz. vse tisto, kar pozabi napisat v predstavitvi. Tudi to, od kod je pes, ce je iz napisanega razvidno, da je sel ze cez vec "rok", oz. ce ni razvidno, da ga oddajajo po xy letih, ker ... Podatka, da je pes iz zavetisca, pac ni ravno smiselno in korektno zamolcat. To velja za objave, ki jih dajo "novinci", oz. taki, ki jih ne poznamo in ne vemo, koliko so seznanjeni s problematiko. Takoj zacnemo nabijat o s/k, če še ni, o razlogih za oddajo, o posvojitvenih pogodbah, o skrbni izbiri posvojiteljev ... in takoj bi zaceli nabijati v primeru, da bi bilo napisano, da je pes "resen" iz zavetisca, v kolikor ne bi zraven pisalo tudi tega, kaj se bo s to resitvjo naredilo dobrega tudi za vsaj enega drugega - torej za sirino, za gozd, ali kakorkoli to hocete. Tega ne pocnemo zato, ker bi nam bilo dolgcas, pa tudi ne samo zato, da bo kapiral in prav naredil konkreten primerek, temvec tudi zato, da kapirajo naslednji kandidati za kaj podobnega (zato o taksnih vprasanjih ne debatiram na zasebno). Ko objavljajo "stari forumski znanci", se redko vpletam, ker menim, da vecinoma vedo vsi, kaj je prav in kaj ne, oz. za kaj se tukaj zavzemamo skupaj. Naj bi bila zivalovarstvena špura ena - v dobro zivali (mnozina), ne samo posameznega primerka. Je pa vsekakor vsak primerek prav tako pomemben (zagotovo pa niti za las vec), kot katerikoli drug ali vsi skupaj.

V konkretnem primeru mi ni niti na misel padlo, da bi bili ti psi iz zavetisca in rabijo pasjo rubriko za take vrste oddajo, ali bi bilo kakorkoli drugace potrebno v temah kaj vprasati. Sploh odprla nisem rubrike ali katere od tem o psih MH. Naredila sem nastavitve in to je bilo vse. Nekako sem bila avtomatsko prepricana, da se ve, kaj je prav in kaj ne. Prepricana sem bila, da bodo zadeve tekle tako, kot je treba, saj so vendar "stare macke", z izkusnjami in izdelanim mnenjem o tem, kaj je nekako osnovno, kar bi bilo treba o posvojitvah vedeti - "ne posvajaj zaradi resevanja". Saj je vendar ena od njihovih aktivnosti tudi oddajanje zivali. Potem pa sem bila opozorjena, da se pod pretvezo osebnega oddajanja na mojpesForumu oddajajo psi iz dolocenega zavetisca. Da ni nic napisanega in nic omenjenega, za kaj gre. Vzela sem si cas in precekirala vse pse, ki so trenutno objavljeni kot aktualni. In nasla prave samo v eni rubriki. Ker mi ni bilo jasno, za kaj gre, sem vprasala v eni od tem. Potem se je zacela ta tema, kjer pa mislim, da je razlozenega o "blank" posvajanju ze prakticno vse. Na koncu je piko na i dodala se sama majas, ki je osvetlila se mnogo vec od tistega, kar smo nabijali cez toliko strani. Zame je njeno razmisljanje v povezavi s trenutno slovensko zavetisko problematiko naravnost šokantno - pomagati tistemu, ki trenutno ne rabi pomoci, ker tisti, ki jo rabi ... Hm ... Ok, najbrz nima smisla, ker samo jaz vidim tukaj en velikanski vprasaj. Vprasanje eticnega kodeksa in ne tehnicne izvedbe.

Najvecji catch vsega pa je, da se dogaja to v organizirani skupini in to taksni, ki je javno prepoznavna po "pravilnem" delovanju na zivalovarstvenem podrocju. Tukaj je bil moj šok popoln. Ljudje jih prepoznavajo kot tiste, ki vedo, kako je prav in se ravnajo po njih. Jemljejo si jih za zgled (kot skupino in kot posameznice) - tako je dobro, tako je treba ... Niti pol toliko štale ne bi bilo, ce bi bil to en "padalec", ki pac res ne ve, kako in kaj in naredi "napako", katere težo in razseznost mu razlozimo in morda v bodoce uvidi, da je bolje pomagati resevati probleme drugace. Tole pa je tocno to, o cemer pise maja01. Kot bi mojpes.net zacel pisat o ustreznosti nakupa zivali v trgovini ali pri preprodajalcu.


Taksne posvojitve so zagotovo bile in zagotovo se bodo. Reakcije so bile razlicne, ker je slo za razlicna ozadja, ki pa so bila vsepovsod predstavljena (nekaj linkov najdete nazaj v tej temi). Z nobeno se ne strinjam, jih pa nekatere sprejemam in celo pogojno ali v celoti podpiram, ker:
- se dela ob taki posvojitvi se mnooooogo drugega, kar konkretno posvojitev izpostavi sirse in s tem predstavi tudi problem sirse - zagotovo pa se ob tem ne posilja skritega ali odkritega sporocila "pocnite tudi vi tako" (beri kot sporocanje "idolov" in ne neke nepoznane in ne javno izpostavljene osebe),
- se iz take posvojitve se kdo drug kaj pomembnega in pravilnega nauci (upam, da bodo te posvojitve naredile vsaj to, da bo iz te teme kdo izluscil, kaj je prav in kaj ne),
- taka posvojitev prinese direktne pozitivne ucinke - primer Pomurckov (mimogrede, akterke te teme so aktivno sodelovale pri resevanju psov iz Pomurja, pa ocitno ne videle razlike med tem, kaksni so bili tam cilji in kaksni so ze sedaj ucinki, ter kaj se je zgodilo izjemno pomembnega za vse pomurske zivali - ocitno se tudi bralcem te teme ne zdi vredno preveriti pomurskih tem),
- se resi konkretno zival iz nemogocih razmer (poskodbe, kruto ravnanje ...) in se ob tem naredi tudi vse za to, da v bodoce ne bo za to vec nikakrsne potrebe (prijava, javno izpostavljanje ...).
-   ...


Tudi jaz verjamem, da je slo za premisljeno dejanje, vendar predvsem v smislu, kaj je dobro za tri pse (in ustrezno za tri posvojiteljice), nikakor pa se ne strinjam s premisljenostjo o tem, kaj pomeni to za ostale pse in tiste, ki se ukvarjamo z zavetisko problematiko, oz. za problematiko kot tako. Zaradi pomanjkanja takega premisleka me je precej groza, ker je koncept resevanja problemov tako razlicen, celo kontradiktoren in se bojim, da je konsenz pri najosnovnejsih vprasanjih (temeljnih), kako resevati in resiti, da bo kdaj konkretnejsi uspeh (ne samo za enega psa), še strasansko dalec. Pa ne zato, ker bi jaz nasprotovala resevanju posameznih dreves, temvec predvsem zato, ker gozd za vecino sploh ne obstaja in kot je videti, nikoli ne bo obstajal.

Za konkretne pse bi bila popolnoma enaka pomoc z oglasevanjem. Ce so bile psice ciste, zdrave, dobro hranjene ..., bi imele s pomocjo aktivistk enako moznost dobiti nove domove iz zavetisca kot iz njihovih rok. Ce ne bi bile ciste, zdrave in dobro hranjene, bi lahko z dogovorom v zavetiscu pomagale, da bi bilo tako. Ena je ze dobila nov dom in sama sem neizmerno vesela, da je tako. Se pa sprasujem, ce je bila psica posvojena zato, ker jo je oddajala tocno dolocena oseba in ne bi bila posvojena s strani istih posvojiteljev, ce bi bila v zavetiscu. Bucke. Odgovorno posvajanje pomeni, da se odlocas o psu in ne o tem, koliko km dalec je treba ponj ali na katerem kavcu tisti trenutek lezi, ali celo o tem, ali dobis kafe, ko prides po psa. Vse o psu pa bi lahko na podlagi takega ali drugacnega dogovora z lastnikom zavetisca posredoval kdorkoli, torej tudi osebe, ki jim je uspelo zdaj oddat psico (ali kdorkoli med vami, lahko tudi jaz), brez da bi se fizicno vpletli z "blank" posvojitvijo. Vsak med nami lahko to dela, vsak lahko tako pomaga in za vsakega je zazeljeno, da tako pomaga vsepovsod in na vsakrsne nacine, kot le lahko. Za kateregakoli psa v kateremkoli slovenskem zavetiscu, v dogovoru z zavetiskim osebjem. Nekateri to pocnete vsak dan znova in znova za najrazlicnejse pse. Nadvse pohvalno in nadvse dobrodoslo in srecna sem, da je tudi tale forum malenkost pripomogel k temu.

O sprehajanju, o pucanju drekov in pomivanju lulanj, pa o oskrbi v sodelovanju z zavetiscem ("zacasna" oskrba) ... krasno pise maja01. Jasno in nedvoumno, le prebrat je treba brez mraka na oceh. Se vec, izjemno je zazeljeno in pozivamo vsak dan znova in znova, da pomagajte, tistim, ki na svoje stroske in za svoj cas skrbijo za zivali, za katere smo vsi odgovorni oz. ni odgovoren samo tisti, ki jih ne uspava 31. dan. V kateremkoli zavetiscu. Kaj je tukaj nerazumljivega? Komu s tem odnasamo rit? Pomagamo, da ni treba usmrtiti psov, da imajo za jest, druzbo in veterinarsko oskrbo v casu, ko je sicer ne bi vec imeli, oz. jim je lastniki zavetisc niso vec dolzni nuditi. Ce je problem zavetiski prostor, se ponudite za prevzem psa po dogovoru (pisnem) z zavetiscem k sebi domov, da lahko zavetisce sprejme psa "s ceste", ki rabi pomoc. S tem nic ne odnašate riti, pes je se vedno zavetiski. Pomagamo psom, da dozivijo sprehod in crkljanje, ki ga sicer zaradi pomanjkanja casa ali preobremenjenosti ne bi. Iz istega razloga kaksnega psa pocesemo, mu postrizemo kremplje, ocistimo zaspance ... Lahko vsak dan istega sprehodimo, lahko vsak dan drugega. Mi bomo enega, nekdo drug bo drugega, tretji tretjega. Psi bodo imeli nekaj od tega, cesar sicer ne bi imeli in cesar jim dejansko lastnik zavetisca ni dolzan nuditi. Vsakodnevno skrb tezko placamo, lahko pa pomagamo na mnogo drugih nacinov. Morda vas mede, ko pisem o pravici uspavanja 31. dan. Ja, lastnik zavetisca ima pravico do tega, mi pa prav nikakrsne pravice, da mu to odrekamo. Vendar jih ne uspavajo in pri tem jim pomagamo. Prav tako jim pomagamo pri oskrbi poskodovanih zivali, saj imajo sicer pravico evtanazirati poskodovano zival takoj ob sprejemu. Da se dobi od veterinarja potrdilo, da zival trpi (ceprav bi se jo z dolocenimi stroski lahko pozdravilo), nam je najbrz vsem jasno. Torej, lastnik zavetisca je pokrit in uspava poskodovano zival takoj, brez da bi poskusil nuditi pomoc. Pri resevanju takih zadev pomagamo in to ni odnasanje riti. In to ni resevanje posameznih psov iz zavetisc. Pri tem pomagamo vsem psom v nekem zavetiscu in ne samo tistemu, ki smo si ga izbrali. Se enkrat preberite post od maje01.
Eh, res mi je naravnost neizmerno hudo, ker je nekaj tako osnovnega tako nerazumljivo.

Oz. nekako je razumljivo, ker je fizicno resevanje individuelen koncept zivalovarstva, je bolj evidentno, bolj sladko, bolj trpece, bolj zazeljeno, bolj vidno, se lahko identificiramo z nasimi idoli in ce jih ze ne moremo posnemati, se vzivljamo v njihove aktivnosti ... in na koncu se rojevajo bogovi.

Tako je povsem razumljivo, da je povsem prezrt nekoliko bolj kompleksen zivalovarstveni koncept, kjer pa "resiteljev" dejansko ni, vsaj ne tistih "fizicnih", ker je treba delati skupinsko, ker gre za mnogo drobnih del na razlicnih podrocjih, ker se je treba ukvarjati z zakoni, z uradniki, z zavetisci, z ljudmi na terenu, z ... vsakodnevno. In na koncu se ne rojevajo idoli, ni uspeha za posamezne bogove, temvec je uspeh za zivali. Pravzaprav je ta uspeh sestavljen iz vsakodnevnih manjsih uspehov, ki imajo sirsi pomen od enega samega "kao resenega" psa.

Statistike nikakor ne gredo po grlu, kajne? Najbolj idealna scena bi bila, da bi imela zavetisca 100% posvojitveno statistiko in ne pustim, da mi kdo podtakne, da si zelim kaj drugega. Kdorkoli pomaga pri ustvarjanju te statistike, mu v naprej hvala. Vendar, lepo prosim, ne z laznimi posvojitvami, ker resevanje iz zavetisca ni posvojitev. Gre za zlagane stevilke. Psice niso bile realno posvojene. A to res ni in ni jasno?

Med osnovna izhodisca za delovanje tega portala spada osvescanje o:

- vsi psi so "enaki" in morajo imeti enak status - ce najdes dva psa, je treba za oba najti ustrezno resitev, ne samo za tistega, ki ti je ljubsi, ali te bo ceneje prisla resitev, ali bo manj dela z resevanjem ...
- kupuj odgovorno (ne pri steparjih, ne pri preprodajalcih, ne brez premisleka, ne zaradi tega, ker ima sosed ...),
- posvajaj odgovorno - po premisleku, ne samo zaradi smiljenja, zaradi "uck" in "srckov", zaradi groznje z 31. dnem, pa tudi ne tako, da obdrzis psa, ki ga najdes na cesti,
- pomagaj resevati splosno problematiko psov s tem, da vztrajas na zakonitih poteh - najdes psa, ga oddas v zavetisce, oz. ukrepas po dogovoru z zavetiscem; vidis slabo oskrbovanega psa, preveri stanje, prijavi, vztrajaj na resitvah ...,
- pomagaj tam, kjer lahko in kjer pomoc potrebujejo - na nacin, ki ustreza obema stranema (ce pomagas zavetiscu, se dogovori za ustrezne oblike pomoci, ce pomagas v drustvu, se itak zmenis, ce pomagas sosedovega psa sprehajat, se zmeni in ga ne vlaci okrog brez vednosti lastnika (tudi take smo ze imeli) ...
- ko posvajas, se odlocaj po psu in ne po lastniku zavetisca ali simpaticnosti tistega, ki ga oddaja - ne spreglej ali zavracaj ustreznega psa, ki je v "nepravem" zavetiscu ali ga oddaja "sovraznik",
- posvajaj in kupuj "za vedno" (o izrednih zivljenjskih situacijah tukaj ni smiselno razglabljati, ker spada kup predvidevanj ze v razmislek o nakupu ali posvojitvi, povsem nepredvideno pa se lahko zgodi komurkoli med nami),
- jemlji psa kot psa in ne kot osebo, ki bo vracala ljubezen, hvaleznost in podobne stose, ker tega psi ne pocnejo,
- skrbi za psa odgovorno,
- v RS imamo zakone in pravilnike o zasciti zivali, o katerih se cim bolj podrobno pouci; veljajo za vse enako; cilji ne opravicujejo sredstev in protizakonito ravnanje v imenu "visjih ciljev" je lahko samo nas lasten interes, ne pa skupen; v anarhiji ne bo zivalim (mnozina) na splosno nic bolje,
- v RS imamo zavetisca za zivali, za katera velja ista zakonodaja; ce ves za nepravilnosti v katerem od njih, ukrepaj in ne zavracaj sodelovanja pri oddaji psa v zavetisce, ne glede na to, za katero gre; enako ne zavracaj posvojitve ali nudenja pomoci samo zato, ker je lastnik zavetisca presuh, predebel ali grdo gleda),
- ...

Zaradi prve - osnovne tocke, je zame vsako "blank" posvajanje iz zavetisc sporno. Pod pretvezo, da si vsaj enega resil, se skrije vse, kar zivalovarstvenik nekako ne bi smel poceti - izbiranje, kalkuliranje, simpatija, linija najmanjsega odpora, pomanjkanje razmisleka o posledicah ... Ce gre za trajno posvajanje, izbiraj velikost, odlakanost, vsecnost, karakterno primernost ..., kalkuliraj, obracaj okrog ...  Pri resevanju, tistem odkritem, se ne izbira na tak nacin. Z izbiranjem se nic ne resi. Ponovno - samo izbran gre "na bolje", ostali psi ostajajo, sirsi in ozji problemi ostajajo. Za vedno. Ker prihajajo novi in novi psi, izvorni greh pa sirse sploh niti spoznan ni, kaj sele, da bi ga kdorkoli bil pripravljen v resnici resevati. Se vec - tisti, ki bi morali poceti vse v dobro zivali (se za take deklarirajo) izvajajo diverzantske akcije.

Se malo o statistikah: Nobena akcija ne spremeni nic, kot nicesar ne spremeni nic, ce nicesar ni. Da so stevilke "problemov" mnogo vecje, kot priznava oblast, mi najbrz ni treba posebej razlagati. Ze samo podatki, kolikokrat ljudje obdrzijo najdene pse, bi morale na tazadno plat vreci vsakega med nami. Vsak tak, ki obdrzi najdenega psa (ali ga oddaja mimo uradnih poti), "skrije" eno cifro. Ce jih zlozimo skupaj, bi vrglo na rit se nekaj uradnikov, pa obcinarje in se koga drugega. Tak pes ne obstaja kot problem, ceprav je bil. In se vrtimo v krogu sami s seboj, ker vecina meni, da cifre nimajo nobenega pomena, da uradniki ne zelijo gledat cifer ... Ce jih nimas, jih ne mores pokazat in tudi uradniki nimajo kaj gledat. Tako pac se dolgo ne bodo nic videli, ker bomo pred njimi poskrili.

Stevilka v statistiki so bili in so še, oz. še bodo tudi ti psi. Najprej v pravi zavetiski statistiki, kot sprejeti in obravnavani problemi. Zdaj, posebej pa ob koncu leta, bodo v statistiki nekega zavetisca, ki se bo iz najbrz nekoliko neugodne statistike prejsnjih let s to (in drugimi) laznimi diverzijami posameznikov in skupin zavihtelo pod vrh z ugodno statistiko. Tuljenje o cemerkoli bo pocasi postalo nesmiselno, saj bodo naloge zavetisc zaceli prevzemati zivalovarstveni aktivisti (na nekaterih podrocjih jih ze): sami skrbijo za mnozico zivali (dokler bo sploh slo), ki "so izgubljene cifre" in s katerimi se lahko maha samo ob kafetkih in po forumih ter FB skupinah; "blank" posvajajo in oddajajo zivali ..., resujejo zivali pred enim od clenov v zakonu in s tem javljajo, da resevanje problemov v resnici ni potrebno, ker itak resijo vse sami najbolje ... Drzava lahko ze danes postane Trnuljcica in zaspi nazaj. Nekaj nas pa z njo, saj boste imeli vsi vse probleme resene - pri sebi doma.


Ali res kdo misli, da tistega nihce ne vidi, kar ne vidimo mi sami? Kako pa mislite, da dobim jaz informacije? Da jih iscem okrog? In da je tole prislo ven samo zato, ker sem se jaz oglasila z vprasanjem v temi? Bi moralo biti skrito in potem ne bi bilo nic narobe, kot da se ni zgodilo? Bi se, lepo prosim, zaceli ukvarjati s posameznimi problemi in se nehali ukvarjati z ljudmi? Hvala.
Slovenija je tako majhna, da gremo vsi v en srednje velik žep. Zivalovarstvena scena, sploh pa kinoloska, je pa se veliko veliko manjsa. Tu pa vsak gleda vsakemu za ovratnik, cetudi bi si morda osebno zelel biti popolnoma neopazen in dalec dalec stran od drugih.

Meni je res popolnoma vseeno, kdo je posvojil te pse, kot mi je popolnoma vseeno, kaj vi delate vsak zase. Upam, da v resnici cim vec v dobro posameznih psov, pa tudi vseh psov. Tudi jaz se nisem rodila vsevedna in tudi jaz nisem delala vsak trenutek cca. 35 let, od kar sem dobila prvega svojega psa, z zivalmi tocno tako, kot zdaj trdim, da je prav. Ne dovolim, da me preganja daljna preteklost, jo pa upostevam kot izkusnje, ki morda niso bile v vsem pravilne s stalisca vsega, kar danes vem in znam. Se je treba nauciti in se tudi jaz trudim nauciti. In s tem, ko se jaz ucim, ko gledam problematiko sirse, ko razmisljam o posameznih primerkih in problemih ... lahko posredujem informacije in izkusnje dalje. Predvsem pa z zgledom. Nikoli ne govorim ali pisem nekaj drugace, kot delam. Zato, da bom tukaj bolj priljubljena, ne naredim nikoli prav nicesar, temvec obratno - tudi s tole temo dokazujem, da sem neumna kot noc, saj razlagam nekaj, kar ni v skladu s tistim, kar vidi vecina med vami in kar si zeli vecina brati. Vendar ne bo nikoli drugace. In zato, da bom mnozicam vsec, ne bom postala "resiteljica" cesarkoli ali prijateljica kogarkoli, se manj vam bom samo ljubcke prek foruma posiljala. Prav tako ne bom pisala tukaj pohval za aktivnosti, ki si v mojih oceh zasluzijo "delno" ali "polno" grajo, v ozadju pa se jajcala, kaj folk pocne. Tudi spregledala jih ne bom, temvec bom povedala, kar mislim. Navadite se tega vsi, ki sodelujete z menoj ali ki samo obiskujete ta portal. Ni vazno, ali je ta nekdo "moj", ali "tvoj" ali "njihov". Ker zame "moj", "tvoj" in "njihov" obstajajo samo za kafetke in za morebitne skupne projekte, nikakor za osnovno, za kar se zavzemam sama in cemur je namenjen tudi mojpes.net. Zato je popolnoma vseeno, ali so te pse na tak nacin posvojile in predstavile majas in vis in nox ali Polona, pridna, Gargamelca, ali ..., za katere pravite po kuloarjih, da smo "druga" stran in da samo zato pizdim, ker se samo Horjulu ne pomaga, ... Ni res. In ni tako. In ne boste naprtili ne meni in ne komu drugemu, ki se pogovarja z nami, da smo "druga stran". Ker nismo. Verjetno bo treba preseci oseben nivo, da boste to razumeli tisti, ki razlagate o dveh straneh, pa o skreganosti ... Zaradi popolnoma (ampak res popolnoma) razlicnih konceptov je sodelovanje vprasljivo in ne zaradi osebnih (ne)simpatij in brezpogojnega (ne)pritrjevanja koga izmed nas. To je problem in srcno upam, da boste poleg nekaterih frisov zacel gledati tudi resnicne probleme.

Zdaj grem pa na en krasen kofetek, k "moji" frendici, k psu, k mackom ..., pa eno krasno akcijo pomoci speljat in si ob tem spocit glavo od tistega, kar bi moralo biti jasno se komu, ne samo redkim posameznikom. Ali pa se morda motim, pa je v resnici jasno mnogim, le povedati ne upajo, da jih ne bi kdo vrgel ven iz "njihovih"?

Ker še vedno ni nobenega konkretnega odgovora in ker helena še vedno zatrjuje, da MH ni nič vpletena v celo zadevo, me strašno zanima, na koga je prenešeno lastništvo v registru (na MH ali fizično osebo). In glede na to, da ima Mala nekaj zdravstvenih težav in predvidevam, da ste precej pri vetu, me zanima na koga je odprta kartoteka pri veterinarju (na MH ali fizično osebo).

Kateri so zdaj ti naši, če ne gre za okrilje MH?

Psi lajajo, karavana gre dalje.

Saj v tem je problem.

Mene pa zanima zakaj za vraga se različnih konceptov in različnih "prijemov" ne da zliti v eno strujo z enim ciljem, ne da bi se zaradi tega nek koncept podredil drugemu ali obratno. Je res neizvedljivo, da eni in drugi tečejo vzporedno v isto smer proti istemu cilju?

Kar se lastnoročnega posvajanja "najdenčkov" tiče, pa se ne strinjam popolnoma, ker se mi načeloma zdi sporno in včasih tudi neetično, da najdeno žival kot prvo rešitev spraviš do kateregakoli zavetišča, sploh ko so slednja do amena in še precej čez zabasana. Da malo bolje razložim to tezo, ker takole napisano se najbrž malce butasto bere: če imam doma muco ali dve in najdem še eno, za katero sem prepričana, da ji lahko nudim primerno in celovito oskrbo - zakaj ne? Če imam doma psa in ob cesti naletim na zavrženega - enako. Tupimo in tupimo, da so nikogaršnje živali last in dolžnost nas vseh - torej? Zakaj pričakovati, da bo zavetišče skočilo pokonci na prvi klic na pomoč, ko tudi sami lahko tako ali drugače pomagamo? Ne vem, jaz gledam na problematiko še z drugega zornega kota: če lahko enega obdržim, je v zavetišču prostora za enega več in v tem ne uspem uzreti nič slabega. Jasno je, da prej ali slej pridemo do zapolnitve lastnih kapacitet, jaz sem npr to točko dosegla in preko nje ne morem, ker bi s tem ogrozila kvaliteto življenja in oskrbe lastnih živali in tistih, ki bi prišle za njimi.
Čeprav se mogoče ne bere tako, popolnoma razumem point zadnjega Janinega posta, vendar sem še vedno mnenja, da je načinov in  poti, ki pripeljejo do istega cilja lahko krepko več, kot se nam sicer zdi. Ni mi do tega, da bi izpadla kot eno tistih butastih bitij, ki zagovarjajo prijazno komunikacijo a priori (...), vendar, po drugi strani - delitev na nas in vas je daleč najbolj butasta stvar, kar lahko tu gor počnejo ljudje z istim (ne enakim, istim) ciljem.

Vidim, da imate veliko dvomov, čeprav niti ne vidim, kako se vas (kogarkoli, Rnata, ti si pač samo en primer, ampak res popolnoma nič drugega) to v bistvu tiče? Ni prvič, da imata dve različni osebi iz dveh različnih skupin različno mnenje. Ne vem pa, od kje vam ideja, da to pomeni, da je od tega odvisno delovanje cele skupine? Vidim, da ste bolj kot ne vsi nagnjeni k temu:


Vse prevečkrat čutim namerno sejanje sovraštva med različne akterje na našem področju in seveda med društva. Nekateri prav uživate v tem. Pri nekaterih imam prav občutek, da bi radi videli čim bolj krvav spopad in po možnosti propad vam manj ljubega društva. In drugi jim naivno dajete municijo.

Rnata, moram napisat, da so tvoje besede, ki sem jih citirala, prve, ki sem jih tekom cele te debate vzela osebno in so bile zame globoko žaljive. Glede na tvoje komentiranje tukaj, dvomim, da si tak aberveznik, da ne bi vedela, kaj pišeš.

In LISA, me zanima, če boš imela o teh zgornjih besedah tudi kaj korektno pametnega za povedat? Al smo žaljivi samo tisti, ki ti nismo všeč, ostalim je vse dovoljeno?


Ironcat, ne trudi se. Jst sem postavila kar nekaj vprašanj, pa nisem dobila odgovorov. Pa tudi na ponovitve vprašanj in citiranja istih vprašanj ni bilo odgovorov. Je pa bilo precej napisanega o moji steklini in pobesnelosti. Ko se začneš kot pijanec plota držat izjav, da druga stran napada in si ti nebogljena žrtev, je jasno, da nimaš nobenega argumenta, ampak da delaš samo meglo.

 :e vsi skupaj.

Takole, tole je moj zadnji post v tej temi. Pa nisem užaljena.

Ne bom se več oglašala, ker očitno ne znam  jasno izrazit svojih misli tako, da bi bile razumljene na način, kot so bile mišljene. Kljub vsem: dovolite, upam, ne provociram, pač pa me res zanima itd., se me očitno še vedno da brati čisto nasprotno od tega, kar je bil moj namen.

Lejte, fige v žepu nisem držala, na nič nisem želela namigovati, kar sem mislila sem napisala brez skritih podtalnih namenov, še najmanj pa sem želela namerno sejati sovraštvo ali kogarkoli žaliti.
Drugače, kot s temi in z vsemi doslej napisanimi besedami, vam žal tega ne morem dokazati. Tako da, kdor verjame, OK, kdor ne, pa pač ne.

Rnata, s tvoji posti sem se v veliki meri strinjala. Kar se pa razumevanja tiče - kdor noče razumeti, pač ne bo razumel, pa če je nekaj še tako jasno povedano. Če se na vsak način želi najti provokacijo, podtalno sodelovanje s komerkoli, uničevanje društev... Se bo že našlo v kakem skritem pomenu besed ali jemanju iz konteksta, če ne drugače pa z lastno interpretacijo napisanega in vtikanja v izbor besed. Jaz sem natančno razumela, kaj hočeš povedati. In poleg mene sem prepričana, da še mnogo drugih, ki se morda samo ne oglašajo v temo.
Ne gre se niti samo za različno mnenje, pač pa tudi za nivo podajanja. Nekaj je zagovarjati svoje mnenje z argumenti, s katerimi se "nasprotna stran" ne nujno strinja, nekaj pa dobesedno zmerjati. Primer, ki si ga navedla, je zame dobesedna žaljivka. In prav tako nisem mogla verjeti, ko sem videla napisano. Pa nikakor nisem preobčutljiva na tovrstne napade. ;) Sem pa osebno skoraj zagotovo prepričana, da vkolikor bi se sama spustila na tak nivo, bi bila vsaj opozorjena.
Se mi zdi pa kvazi nerazumevanje pretrapast razlog za neoglašanje. Se tudi meni po odgovorih sodeč večkrat zdi, da se mojih postov pač ne razume pa si rečem, da bom pač skušala malce preoblikovati pa še enkrat povedati pa potem še enkrat... V smislu, češ mogoče mi bo pa enkrat le ratalo in bom razumljena ;) Ampak še vedno, tisti, ki ne želi videti, ne bo videl.

Česa ne bo videl?

Ne vem. Do sedaj sem bila prepricana, da je isti koncept, z nekoliko prirejeno potjo do istega cilja. Pa videti ni ne koncept podoben, ne cilj isti.


Kje pa so ovire, da ne stopis do zavetisca, s katerim ima tvoja obcina pogodbo (ce je nima, bi bilo smiselno na obcini to urediti) in se dogovoris z njimi za "zunanjega oskrbnika" ali pac kaksen sistem, po katerem bos lahko se vedno pri sebi doma pomagala najdenim zivalim, bodo pa spadale pod zavetisce?

Tudi tole je moj zadnji ampak resnično zadnji post v tej temi.
Vsi psi(ne glede na izvor psa), ki so v skrbništvu skrbnic katerim z določenimi stroški pomaga so v registri napisani na fizične osebe, kartoteke pri veterinarju ne vem na koga so napisane, na MH ne, kakor vem je majas sama krila vse stroške za Malo.

Meni se zdi pa tole že prav smešno. Vmes se mi je zdelo izredno žalostno.

Kaj vse nekatere zanima...  :o :-X ironcat, a veš, da ne vem, kaj piše na njeni kartoteki, ker ni v moji navadi stikat po tujih papirjih. Na kliniki točno vedo, kdo bo plačal (za Malo nihče drug, kot jaz), kako me pa vodijo je pa njihova stvar in ne moja. Lahko da gor piše moje ime in priimek, lahko fizična deskripcija, lahko Maja pa v oklepaju ali pa v narekovajčkih MH, lahko pa nič ali pa samo ime - ne vem, kako me je receptorka prisotna ob prvem obisku zavedla... Zakaj te pa to tako strašno zanima? Si morda med donatorji MH in te zanima za kaj so bila porabljena tvoja donirana sredstva? No, za Malo sigurno ne in tudi ne bodo.

Mala je bila ob posvojitvi vpisana v register, njena lastnica sem jaz (fizična oseba).

LP, Maja

Meni se pa ne zdi prav nič smešno, pač pa že ves čas precej žalostno.

Ne nisem donator MH, nisem pa niti vedela, da je predpogoj, da na javnem forumu zastavim vprašanje to, da sem donator MH. Saj bi napisala svoje mnenje zakaj se mi zdi vse skupaj narobe, pa je bilo že prevečkrat napisano....

Ovire v mojem konkretnem primeru? Časovne na prvem mestu. Moji kriteriji oskrbe in življenja z živalmi so dokaj visoke in približno enajsturna vsakodnevna odsotnost od doma mi ni v nikakršno pomoč pri vzdrževanju takih kriterijev, prej nasprotno.  
Seveda, ko me ni, imamo doma tak dogovor (tudi pisni, z vsemi možnimi navodili), da moje živali "pokriva" preostanek familije, ampak da bi komurkoli poleg domačih devetih mačk in dveh psic, ki so v totalu pri hiši "uvalila" še kakšnega začasnika - za to nimam ne jajc ne pravice.
Z drugim ritmom življenja bi se brez zadržkov odločila za tako obliko pomoči, ker pa drugače ne gre, pomagam kolikor se le da na druge načine, ki si jih pač lahko zaenkrat privoščim in ki so mi bolj pisani na kožo.
Pri obstoječih devetih mucah (Sini je izjema, ker je bil po regelcih posvojen) pa po pravici povedano nisem ne jaz ne kdorkoli drug pri naši bajti razmišljali, da bi spadale pod zavetišče, nekako se nam je zdelo, da so naši in pika. Vsak od njih ima pri raznih vetih svojo kartoteko, so s/k, redno oskrbovani, operirani kadar je to bilo potrebno etc. Res, nikoli mi ni prišlo na kraj pameti, da bi jih imeli preko zavetišča, mogoče tudi zato ne, ker ko so prišli k nam, se mi o začasnem skrbništvu ali drugih oblikah namestitve še sanjalo ni.

moksa, verjetno sem narobe razumela, da zelis za zivali, ki jih najdes in jih nameravas oddati (domaci overbook), skrbeti sama po najboljsih moceh, zato sem predlagala dogovor z zavetiscem.

Saj dejansko je popolnoma vseeno, ali ste (kdorkoli) najdeno macko ali psa obdrzali, saj jih zdaj itak ne more nihce dati v zavetisce :) (razen ob placilu oskrbe). Se ne obremenjujem z zivalmi, ki so ze na kakrsenkoli nacin dobile dom, torej tudi s tistimi, ki so (ste) jih ljudje obdrzali doma. Hvala bogu, da imajo domove.

Moj predlog se je torej nanasal za naprej, za nazaj kaj "popravljati" pac ni smiselno in se s tem ne ubadam. Tudi psi, ki so bili povod za to temo, potrebujejo nove domove, zato tukaj kaksna velika filozofija ni potrebna in jim zelim, da jih cim prej najdejo. Kot tudi vsem ostalim po zavetiscih. Za naprej je pa druga pesem :).

Vidim, da nas je vec zalostnih :-\.

Kaj pa vem, no ... za to, da veš, da srček in "učki" potrebujejo hrano in veterinarja, pa res ni potrebno imeti neke blazne inteligence, ampak je to menda jasno.
Priznam, da ne bi mogla posvojiti psa, do katerega ne bi občutila neke simpatije - ne glede na to, da bi mi mogoče karakterno čisto ustrezal. Ta simpatija oziroma "srček in učki" pač pri meni MORA (ne samo "sme") biti prisotna.

O, lej, nazgul  :) Zdravo. Daj povej, kako sem lahko tole razumela narobe:



Mogoče ti še ni kapnilo, ampak javno (daj vbijte si to že vsi v glavo, enkrat za vselej, prosim lepo, da forum je javen) sejanje dvoma v delovanje dveh organizacij (v konkretnem primeru tako DZZŽ LJ kot tudi Mačje hiše) ni samo nedolžno izražanje mnenja. Četudi mogoče ni bilo mišljeno kot tako, ga prebere 4000 ljudi na dan. A je to dovoljšen razlog, da se DZZŽ LJ vtakne v to? Ker stavek izraža dvom v korektno delovanje društva, v njegov namen in cilj. Daj mi razloži nazgul, prosim te, kaj ti tukaj ni jasno? Prosim. Daj mi vsaj ti odgovori na vprašanja.

Takole malo na pavšalno pisarit, da dvomiš, da bo društvo sposobno videti cilj in bo odklonilo sodelovanje z drugimi društvi/zavodi/organizacijami zaradi nekih kvazi osebnih zamer je torej poleg žaljivosti tudi škodljivo. In zato na tem mestu sprašujem tudi Rnato (ki ima očitno uvid v delovanje obeh organizacij in njuno sodelovanje, saj vendar ni pisala kar tako malo pavšalno, brez razmisleka ali celo slabše - tole pišem na podlagi posta od nazgul), če mi zna napisat en primer nesodelovanja omenjenih dveh.


Spet preveč predvidevaš. Tudi jst sem že brala (in pazi tale šok: od tukaj pisočih, ki so na kao drugi strani) zase, da naj se ne znašam nad drugimi, ker imam doma težave (pa sem tole malce olepšala). Pa ni nihče hitel "nasprotne strani" opozarjat. Oziroma drugače - dostikrat berem žaljivke na svoj račun, pa glej ga zlomka, nihče ni bil brisan, nihče ni bil opozorjen, vsi so še tukaj in vsi še pisarijo in se delajo, da je mene dovoljeno žalit, ker cilj očitno opravičuje sredstva. Toliko o tvoji objektivnosti in razumevanju.


Še tole lepo prosim. Kaj pa je bilo tako zelo lepo razloženo? Na katero moje vprašanje pa sem dobila odgovor? Dej, ne me silit, da grem delat statistiko tele teme.


Prosim, bodi bolj natančna. Kaj se ti zdi smešno?


Tole sicer v konkretni temi ni relevantno, ampak ej :) ne se norca delat. V svojo kartoteko pri zdravniku in v kartoteko svoje živali pri veterinarju imaš vpogled kadarkoli. Da ne bi slučajno kdo naivno mislil, da so tisti papirji tam zdravnikova/veterinarjeva skrivnost in osebna lastnina. Pravico imate vedet za čisto vsako piko in vejico, ki je postavljena, zakaj je tako postavljena.

Aja, pa seveda, da bom še malo bolj tečna:

Tole je skrajno žaljivo. Nisi me direktno poslala v t** p**** m*****, si pa napisala, da se obnašam sovražno (torej ni samo žaljivka, ampak je direkten napad). A mi lahko to malce bolj obširno razložiš? Al se ti pa nenadoma ne bo dalo več, ker je brez veze in spet ne bom dobila odgovora (o, kakšno presenečenje v tejle temi)?


moksa, mislim, da se ni nanašalo samo konkretno nate, ampak na dejstvo, da jst že od vsega začetka sprašujem sledeče:


in tole:


in tole:


Pa zdej?

Točno tako. Nekaj takega sem hotela tudi jaz opozoriti. Namreč da v posvajanju na ta način ni nič slabega. Takšno poudarjanje teh predpostavk se mi pa zdi nekaj podobnega, kot če bi prav vsakemu bodočemu staršu (ampak res prav vsakemu) vsak desetkrat povedali, da bo otrok potreboval tudi hrano in vzgojo. A ni to nekako logično?

Moje vprašanje je sledilo tvojemu komentarju zato, ker si upadla v temo kar tako malo z enim vprašanjem, ki je čisto mimo. Ker še malo, pa bomo od smiselnosti "blank" posvojitev v zavetišču prišli na "rodovniški vs mešanci". Zato te sprašujem, kaj se je zgodilo? A si sploh prebrala, o čem poteka debata, ali si prebrala samo Janin zadnji komentar? Drugače se s tabo strinjam, ampak je v okviru tele konkretne teme tvoj komentar popolnoma nepotreben, nerelavanten in povzroča zmedo (ne z moje strani). Ne znam ti drugače povedat.

To ti misliš, da je logično. Žal. Žal mnogim ni logično. Zato imamo tako zelo velik problem na zavetiškem področju in zato imajo naše socialne službe toliko težav. Se mi je zdelo, da bi moralo biti to logično?

Jaz bi pa jst odgovorila nekako takole:
Ker ne vemo, kaj je vodilo v "blank" posvojitev konkretnih psov, bluzimo tudi o "uckih" in "srckih". Odgovora na to nimamo, vsaj ena psicka pa je bila posvojena zaradi tega, ker "država zanje nima denarja, lastniki dobrih zavetišč so brez denarja in izmučeni, lastniki t.i. slabih zavetišč pa imajo polne skrinje", obenem ko so nam ze povedali tudi to:


Med potjo odkrivanja razlogov smo ugotovili (iz zgornjega citata), da ne gre za zavetisce, ki bi nudilo nadstandard, torej za "dobro" zavetisce (torej tudi za tako ne, ki bi bilo brez denarja in izmuceno), prav tako ne za "slabo" zavetisce, ki bi imelo polne skrinje (evtanazije), drzava pa ne placuje za nobenega psa po 31. dnevu, tako da ne gre za zival, ki bi bila ena redkih, za katero drzava ne placuje vec ali za zavetisce, ki bi bilo izjemoma izkljuceno iz proracuna.

Tako še vedno ne vemo, ali so bile "ucke" in "srcek", ali kaj drugega. Pravi razlog bi z enim samim sporocilom zaprl to temo, se pa bojim, da bo se dolgo odprta, ker dvomim, da bo kdo napisal vse o razlogih za "blank" posvojitev teh psov in nas s tem preprical, da je bila "blank" posvojitev iz tocno tega zavetisca edina moznost za "resitev" teh psov.

Ker se pojavlja kup vprasanj, precej casa se je pojavljalo tudi kup nasprotujocih si in na trenutke nelogicnih in "ad hoc" razlag, pisemo o vsem sortnem, tudi o "uckih" (pasjih/macjih) in "srcku" (cloveskem). Zal je to se vedno eden od dalec najpogostnejsih razlogov za neodgovoren nakup in neodgovorno posvojitev, ne glede na psihicno zdravje kupcev ali posvojiteljev.

Neee ;^*, ne dam(o)!!!
Šalo na stran, (se mi zdi da tu upravičeno ni prostora zanjo), začenjam počasi štekat point vsega tega "žolča". Grem par zadnjih postov še parkrat prebrat, da bom naslednjič zaštekala na prvi šus.

Tole ne bo držalo. Jaz sem mojo zdajšnjo psico (četrta, ne prvi pes!) posvojila na popolnoma neprimeren način. Zakaj neprimeren? Vedela sem, koliko stane cepljenje, koliko stane kvalitetna hrana, koliko stane sterilizacija, poznala sem tudi okvirne cene morebitnih resnejših operativnih posegov, če bi kdaj bili potrebni, pa kako se mladička nauči sobne čistoče in blablabla tako naprej. Kul. Vse lepo in prav? Niti ne.
Posvojila sem jo na bazi simpatije in na bazi "srčka", psica pa je tako prekleto zahtevna, da včasih res ne vem, kako sva prišli skozi prvo leto in pol, res. Vsi prej omenjeni stroški in normalna vsakodnevna oskrba so izginili ob hendlanju njenega norega in moji osebnosti neprimernega karakterja (lovec na stoto potenco, kar mi sicer po skoraj petih letih na nek način celo odgovarja, ampak pot do tu je bila dolga in hudo naporna ;)). Ne da bi se tolkla po prsih v stilu "glejte kako sem požrtvovalna", ampak grem staviti, da bi marsikdo psico vrnil tam, kjer jo je dobil (v najboljšem primeru). Danes bi plačala v zlatu za nasvet, kakršenkoli dobronamerni nasvet pri posvajanju, predvsem pa bi naredila vse, kar je v moji moči, da ne bi nujno posvajala s srcem.
Ni nujno, da simpatijo občutiš ob posvojitvi, vez med psom in človekom se splete tudi na druge, včasih bolj dolgotrajne načine.

Jana, razumem, o čem pišeš ti.
Ampak jaz ne pišem o tem konkretnem primeru, pač pa na splošno. To pa zato, ker (hkrati je to odgovor za pridno), ker je v razpravi o tem konkretnem primeru (oziroma primerih) prišlo tudi do take zelo splošne ocene, da je takšno posvajanje na splošno slabo.
Pridna, prebrala sem celo temo, ampak se nisem in se niti ne želim opredeliti za ta konkreten primer, ker si podatki nekoliko nasprotujejo.
Načeloma pa se strinjam, da je posvajanje na ta način:

vsaj čudno, če ne sporno.

Saj po moje se čisto strinjava.
Ampak če bi meni ob posvajanju psa nekdo desetkrat rekel, da pes potrebuje hrano, pa če vem, da jo bom morala sama kupiti, pa čer sem razmislila o tem, kaj bom z njim, če bo zbolel (po pravici povedano, o tem NE razmišljam in nočem razmišljati, ampak to nikakor ne pomeni, da mi ni jasno, kaj bi naredila), pa če vem, da bo vsaj nekaj let ta pes moja odgovornost ... bi taka vprašanja imela žaljiva za mojo zdravo pamet, malo kasneje pa bi se začela spraševati, ali je z njegovo zdravo pametjo vse v redu.

Se orpavičujem, tole zadnje je res "off topic".  :-[

Tukaj moram vskociti, ker ljudje ze itak selektivno berejo, pa da ne bo dileme: Tukaj ni slo za posvajanje, kot ga razumemo, kadar govorimo o posvajanju zivali (trajno), temvec za formalno posvajanje z namenom oddaje zivali naprej. Po domace se obicajno rece "resevanje iz zavetisca", tukaj pa niti tega termina ne moremo uporabiti, ker so povedali, da ni bilo prav nikakrnega razloga, zaradi katerega bi bila resitev teh psov potrebna, kaj sele nujna.

Torej, ni slo za realno posvojitev iz zavetisca.

Tukaj se res mešajo jabolke in hruške. Tudi jaz sem - do sedaj še vsakega!!! - posvojila zaradi srca in učk, tudi zaradi t.i. reševanja... Samo ne z namenom oddaje naprej. Mislim, da je tu velika razlika.

Ja, seveda. Sem se napačno izrazila, ko sem napisala posvajanje, morala bi dati vsaj v narekovaj.
Čeprav sem prebrala celotno temo, mi pa še vedno ni jasno, za kaj pravzaprav gre pri tej stvari. Če gre za pomoč pri oddajanju živali, zakaj je potrebna uradna posvojitev?  

Ja, se strinjam, malce mešamo. Tudi zato upam, da bomo dobili razlago na
Ker sem še vedno mnenja, da nek razlog za tak način posvajanja zaradi nadaljnjega oddajanja obstaja.

In, ja, jst, se popolnoma strinjam s pridno, da je tako posvajanje ("ucke" in "srcek") praviloma slabo, vendar kot vsakokrat, kadar uporabimo izraz "praviloma", lahko tudi tokrat na sreco pricakujemo izjeme :). Ki pa so na zalost redke, oz. je vse prevec in še čez prevec tistih "praviloma".

Mene bi pa zelo motilo, ce bi me imela za cloveka brez zdrave pameti, ker bi te sprasevala "nekaj tako obicajnega in osnovnega", kot je "kako nameravas hraniti psa" ali "se zavedas stroskov in custvenih pritiskov ob morebitni bolezni zivali", ki bi ti ga dajala v posvojitev. Pricakovala bi, da bos mojo skrb razumela izkljucno kot skrb za psa, nikakor kot skrb za tvojo ali mojo zdravo pamet. Obicajno nastanejo ravno v taksnem nerazumevanju problemi in lahko se zgodi, da psa ne dobis tudi zato, ker nimas razumevanje za mojo skrb zanj, oz. izkazujes tak odnos. Kako naj potem razumem, da bos imela ti enako mero skrbi za psa, kot jo imam recimo jaz, ko ti ga oddajam?
Seveda hipoteticno :)

yo, recimo, da sem vesela, ker se na mojpes.netu zbirajo vecinoma izjeme. Zal pa je "tam zunaj" veliko veliko vec tistih, ki ne poskusijo postati "izjeme", temvec ostajajo "pravila". Tudi zato je precej vracanj psov na izhodiscne tocke - v zavetica, v oddajo naprej, na cesto, ali celo k prejsnjim "zacasnim" skrbnikom. Zal.

Odvisno, na kakšen način bi me to spraševala. Če bi postavljala vprašanja na tak način ("A veste, da bo treba psu kupovati hrano?"), potem bi, hipotetično seveda, res podvomila o tvoji zdravi pameti.
Drugo pa je, da pač naravnost poveš, da bi rada, da pes pride v dobre roke in da bi se z mano kot potencialno posvojiteljico pogovorila o nekaterih stvareh. Jaz kot potencialna posvojiteljica bi te morala vprašati, na kakšno hrano je pes navajen, ali ima kakšne alergije (tukaj bi sicer domnevala, da bi me o tem sama od sebe obvestila) in kakšne druge zdravstvene težave.
Ti bi me verjetno vprašala, koliko izkušenj imam s psi.
Jaz bi te vprašala, kako se ta pes razume z drugimi psi, koliko je zaupljiv do ljudi, koliko ima lovskega nagona. Če je kje posebej problematičen, bi mi to posebej povedala, jaz pa bi te vprašala, ali te lahko kdaj kasneje, če bi imela kakšne (vedenjske) težave, vprašam za nasvet, glede na to, da psa poznaš dlje od mene.

V bistvu ... bi bila jaz tista, ki bi postavljala večino vprašanj. Nekako tako.

;D hipoteticno, ja, bi se lahko zgodil tak razplet. Zal pa ni tako pogost, kot mislimo, ko ocenjujemo po sebi ali morebitnih javljanjih potencialnih posvojiteljev tukaj.

Pa da se vrnemo na konkreten primer - tukaj vemo, da gre za odgovorne osebe pri oskrbi zivali, zato se toliko vec vprasanj in dilem.

Najbrz se spomnite, kaj se je godilo 19. oktobra 2002 in kaj se je dogajalo mesec (in dlje) potem.
To je bilo resnicno resevanje zivali.
In potem so se zacela rojevati zavetisca.
Namen je vsekakor bil, da v cas pred 19.10.2002 in vsesplosno slovensko zivalsko anarhijo nikoli vec ne stopimo. Na noben nacin.
In zdaj smo 13.6.2010, torej nekaj vec kot sedem let in pol potem ...
Za ukinitev anarhije in za uradna zavetisca se nismo borili zato, da bomo po vseh teh letih zivali iz zavetisc morali resevati.

Se bom skušala omejiti le na tiste Pridnine citate, ki so zadevali moje poste in se po svojih najboljših močeh potrudila dati odgovor.
Kar se starih zamer tiče, sem ob branju imela občutek, da gre res na nekaj globljega, kar je zdaleč prešlo tiste 3 pse. To se  mi je dozdevalo ravno zaradi ostrine in kasneje že napadov na osebnem nivoju (npr. tisti gornji citat, ki ga je navedla Rnata), se pa strinjam, da javno imenovanje katerekoli organizacije v tem "sporu" zaradi fizičnih oseb kot posvojiteljev ni na mestu ravno zato, ker je forum javen in bi bilo, hipotetično gledano, javno kreganje med dvema ali več organizacijami samo voda na tuj mlin. Osebno se mi zdi bolje, da če bi si bili dve organizaciji s približno istim ciljem še tako v laseh, bi še zmeraj navzven morali gojiti določen odnos, saj bi drugače cilj bilo veliko težje doseči. Oziroma je mnogo bolje, da se razpoke v odnosih ne kažejo navzven.

O drugem mojem navedku ne  bi izgubljala besed, ker se na marsikateri nivo sodelujočih v debati ne bi in se ne bom nikoli spustila pa ne zato, ker se ne bi znala, pač pa zato, ker so me vzgajali tako, da je moč argumentov ter dejstev veliko več vredna kot pa zmerljivke. Ter da žaljivke nastopijo, ko zmanjka dejstev ter argumentov. Ravno tako kot se da na umirjen način več doseči. Priznam pa, da res nisem spremljala foruma tako zelo natančno in da povsem dopuščam možnost, da se tudi nate kdo spravlja z žaljivkami. Žaljenje se mi pač v nobenem primeru, ne glede na to, na "katero stran" je uperjeno, ne zdi sprejemljivo.

"Zelo lepo razloženo" - jaz sem razumela, kaj je mislila v svojih sporočilih. Na katera vsa svoja vprasanja pa ti si ali nisi dobila odgovora pa žal ne vem, ker, kot sem že povedala, tako skrajno natančno ne spremljam in me predvsem zanimajo odgovori na vprašanja, ki jih jaz osebno zastavim oz. me osebno bolj zanimajo.

Tisto zadnje o provokaciji itd. je sicer, če verjameš ali ne, res bilo mišljeno generalno gledano, ne pa zato, da se kdo osebno najde v tem.

Aja, da se mi "nenadoma ne bo dalo več". Iskreno povedano, se mi res skorajda ne da več, ker se bojim, da se vrtim(o) v začaranem krogu. Že na nekaj mestih bi lahko zaključila s "sapienti sat!" pa kar ne morem. Ne moji odgovori in ne moje branje pa niso najbolj ažurirani iz preprostega razloga, ker ne sedim pred računalnikom in ne pregledujem foruma vsakih nekaj minut. Žal pač nimam toliko časa oz. ga zapravim za druge stvari. Sapienti sat!

Nekako sem spregledala tole sporočilo.
Moksa, le dve vprašanji:
1. Ali ti je žal, da si posvojila to psico?
2. Ali bi, če bi se znova odločala, odločila za drugega psa (ali pa vseeno za ravno isto psico)?

 ^-^ -*: :)
1. Niti malo.
2. Če bi lahko izbirala, bi si izbrala mirnejšo psico, priznam. Ker tale ima res smodnik v riti ;D
Mogoče na prvi pogled kontradiktorna odgovora, v resnici pa niti malo ;)

No, vidiš. Dokaz, da s posvajanjem zaradi "srčka in učkov" ni nič narobe, ob predpostavki (ki se meni zdi logična), da gre za normalno odgovorno osebo.

Seveda. Samo tu je šlo za trajno posvojitev.

A ti veš, kako zelo malo je takih posvojiteljev. Za dolgodlakico pri meni je bil izmed nekaj deset (zelo skromna ocena, ker nisem delala črtic) je bil samo en klic tak. Sem pa imela kar nekaj tudi takih, ki so jo hiteli reševat iz "nemogočih razmer, ki vladajo v zavetišču" oziroma "pred evtanazijo".


Se ne bi mogla bolj strinjat.


Enako. Meni osebno se prevečkrat dogaja, da mi dopovedujejo nekaj - npr. bodi prijazna, medtem ko so ti isti pisci do mene zelo neprijazni in dostikrat žaljivi.


:) Se je v tej temi večkrat pojavil ta sindrom. Se pa tudi meni ne da več (ker ni učinka oziroma ni odgovorov) in se mi zdi že skrajno butasto od mene, da še kar upam, da bom dobila odgovor. Načeloma pa se mi zdi kulturno vodit dialog, ko si ga enkrat že začel, in končat na nek način, da je obema "sogovornikoma" jasen zaključek. Temu sicer nekateri pravijo, da "hočem imet zadnjo besedo", kar se meni zdi skrajno žaljivo.

In za p.s. kaj je to "Sapienti sat!"?

sapienti sat "dovolj za modre"
Iz: Plautus. Označuje, da je nekaj moč razumeti brez potrebe po pojasnjevanju, če le ima poslušalec dovolj modrosti ali zdrave pameti. Pogosto razširjeno na dictum sapienti sat est ("dovolj je bilo povedano za modre"). 

Hvala  ;)

Včasih mi faks prav pride - celo  ^-^

Zadeva mi ne da miru in sem ze kar prepricana, da odgovorov ali kaksnih pojasnil ne bo vec, ker je vec ali manj jasno (vsaj meni), da so bogovi vzeli stvari v svoje roke, pri cemer nimajo "ucke" in "srcek" prav nikakrsne zveze, pa tudi resevanje iz zavetisc ne, se manj kakrsnokoli izboljsanje stanja v kateremkoli slovenskem zavetiscu ali pomoc kateremukoli slovenskemu zavetiscu, sploh pa ni prav nikakrsnega namena resevanja zivalovarstvene problematike v Sloveniji.
Zal.

Tak zakljucek je zame potrjen s stavkom:

boldala sem jaz

Kot je videti, sem se ukvarjala s povsem drugacnim pomenom zadnjega zgornjega citata. Pravo budalo sem.

Za kaksne pse sploh gre, da za njih drzava nima denarja, lastniki dobrih zavetisc jih ne sprejmejo, ker so brez denarja in izmuceni, lastniki slabih zavetisc pa jih spravljajo v skrinje?

Ne pozabimo, da gre za sodelovanje, da ne gre za bojazen pred evtanazijo in da drzava placa za vse najdene pse do 30. dneva, od 31. dneva naprej pa za nobenega.

 ;D Nisi edina. Očitno.

Glede na vsesplošno tišino bi rekla, da je očitno takšen način sodelovanja z zavetiščem popolnoma sprejemljiv, tudi če je brez namena al zakaj pravzaprav. Sploh pa mi ni jasno, kakšno zvezo ima z vsem tem to, da so dobra zavetišča brez denarja in izmučena.

Veš kaj pa mene cel cajt mede (ampak hudo mede, popolnoma nerazumljivo in moteče):


Tukaj izbira zavetišča po imenu in preteklosti in niti politiki dela nima veze. Ampak zakaj izbrat "za reševanje" psa iz zavetišča, kjer ni nikakršne stiske, in pustit v dreku tiste pse, ki se jim zaradi preobremenjenosti zavetišča ne godi dobro? V čem je fora?

Toliko nelogicnosti, kot jih lahko sestavim v tej temi, do sedaj se nikjer nisem srecala na kupu. Res ne.
Ce razumem pojem zivalovarstva, pa ce vem, da gre za osebe, ki so ze pomagale in tudi sicer vsak dan pomagajo (cesar na noben nacin nihce, tudi "teoretiki" ne zanikamo ali priznanja ne zmanjsujemo), je velika kugla z velikanskim vprasajem nad mojo glavo se toliko vecja.

frigga, stavek ima zagotovo globoko vezo s to temo, sicer ne bi bil tukaj napisan, vendar se sama zaradi besede "zanje" nagibam k temu, da ne gre za vezo s posvajanjem, temvec v drugo smer in se nanasa na tocno dolocene pse in ne na splosno za kakrsenkoli pomen, s katerimi se tukaj ukvarjamo.

Če potemtakem vzameš v kontekst "zavetišče, ki nima težav, kljub temu, da so drugje na robu" in "točno določni psi", dobiš ven kaj? Reševanje živalovarstvene problematike sigurno ne. Skrb za dreveška ali/in gozd tudi ne. Kaj ostane?

Reševanje zaradi reševanja (ali aktivizem zaradi aktivizma) ne gre v kontekst z boljšim jutri za živali.

In ko že ravno debatiramo :) iz vsega povedanega lahko jst povlečem še, da bi očitno nekdo imel pse za vsako ceno. Če se jih ne da dobit tako, se jih bo dobilo pa tako. Ni važno kakšen način in pot je izbrana, ni važno koliko smisla je v dejanju, važno je, da mi rešujemo pse, pa če so tega potrebni ali ne, če to kaj spremeni ali ne, pa če vsi ostali pocrkajo takoj ta trenutek. Glavno je, da se mi počutimo dobro, ker lahko rečemo, da smo rešili enega psa.

Sem se nerodno izrazila:

Očitno bi nekdo rad "reševal" pse za vsako ceno.

Ravno ta preračunljivost in izbira bi meni delali hude težave, če bi kdaj morala biti v takšni vlogi.

Tega ja, tega ne, ta je "lep", ta "ni"  :-[
Tudi mene bi matralo in me imelo da bi reševala, ko bi jih videla/gledala: "dejmo-vsaj tega, ta bo hitro šel" in bi tako gasila požar enega "lepšega" drevesa, naokoli bi pa ta "grdi" v gozdu goreli. Ne bi zmogla, oz. bi bila direkt za napotnico k profesionalni pomoči. Ne morem pa niti obsojati, kdor se odloči tega početi. Sploh, ko je žival enkrat tu, pred tabo. Čeprav nisem za, ker se strinjam z vsemi navedbami Jane ter pridne, je težko biti proti, četudi za greater good  :(
Moram pa priznati, da sama nisem čist "zdrava"/srečna, če nimam vsaj enega mačjega varovanca v začasni. Ker vem, da jih je, nekje, zunaj, naokoli, potrebnih pomoči. To je pač človeška psiha, neka vrsta helper-syndrom, katerega se zavedam in do ene mere podpiram.

Zato pa mogoče, kot lastno varovalo, za svoj sanity  :-[ , ne gledam po drugih zavetiščih naokoli  :-\ sploh  :-\ Ne morem, bi videla preveč navadnih Rudijev, Jakcev,... ki morajo tam ostati v čakanju na humano evtanazijo, medtem ker grejo razni čivava-, pekinezer-, itn-mixi za med. Da o mačkah ne govorim  :-[

In ker je moja pomoč omejena, pomagam samo tem, katere podpiram v celoti.
Je že s tem preveč dela.

http://www.youtube.com/watch?v=EVSwyqoHUQY

Jst popolnoma razumem, kaj si napisala. Res. In se do neke mere tudi strinjam s tabo. Zmotilo me je samo tole:


V konkretnem primeru je živali bojda izbral lastnik/imetnik zavetišča, zatorej naj začasni posvojitelji niti ne bi vedeli katerega psa dobijo. Torej ni bilo "garjavo bitje na tvojem pragu", niti ni bil rdeči alarm s sireno "T61" ali kaj podobnega. Niti ni zavetišče v stiski, niti ni bilo grožnje za pse v konkretnem zavetišču. In, če veš, koliko jih je pred tvojim nosom (vsak dan, vsako uro, vsako minuto), ki rabijo (so garjavi, povoženi, pretepeni, prestradani, jim zaradi prenatrpanosti zavetišča grozi T61) tvojo pomoč, potem se ti v glavi verjetno poraja isto vprašanje kot meni - zakaj točno tile psi?

Sej vem. Če bi mi prej kdo omenil, da gre rešit enega psa iz enega zavetišča ala Meli, bi se na vse pretege trudila, da bi še enkrat premislil, poskusil drugače pomagati,... Ko pa je žival že "rešena" pa kljub temu, da vem, da tako ni prav,... jo imaš pred sabo in je težko pridigati.

V tem primeru tukaj nisem seznanjena z detajli, zato samo teoretično razgljabljam.

Ok. Ampak, ne govorimo o aberveznikih, o naključnih "rešiteljih", govorimo o ljudeh, ki naj bi se dnevno ukvarjali s problematiko zavrženih živali.

Tudi jst debatiram samo toliko, kolikor se da razbrat iz napisanega v tejle temi (oziroma kakšna stvar tudi širše na tem forumu). In iz napisanega v tejle temi je za razbrat en velik vprašaj.

Kaj naj recem, kot to, da obe povsem razumem. Tako razloge, ki jih navajata in ki pripeljejo do neke akcije, kot razloge proti konkretni akciji ... Imam tudi jaz "srcek". :)

Mene recimo sploh (ampak res sploh) ne moti Meli ali Mala hisa ali Zonzani). Moti me nacin, ker ne najdem razloga, oz. je nam tukaj "med vrsticami" razlozeno, da razlogov v resnici ni, oz. je samo "dogovor", ki nekako nima glave in repa, so pa jasni razlogi, zakaj ne "drugje". Jaz razlog pac potrebujem za razumevanje situacij, ne glede na to, za kaksno situacijo gre. In vedno obstaja razlog, cetudi je ta meni popolnoma nerazumljiv in nesprejemljiv. In tudi tukaj je razlog. Le najti ga je treba. Sem pa sama prepricana, da to ni nic od tistega, o cemer smo bluzili ali o cemer so nas prepricevali.

Sicer pa jaz o teh konkretnih psih nimam vec kaj pripomniti. Tudi v zvezi s tem ne, da jih imamo sedaj "pred sabo". Treba jim je najti domove, ne glede na razloge, ki so do tega pripeljali. Bojim pa se, da zadeva ni omejena samo na te pse, zato je razumevanje razlogov zame vec kot nujno.

Priznam, da nisem prebrala vseh 27 strani, temo sem na žalost opazila šele danes.

Kar mene boli in je dejansko prvotni krivec za vsa te 'odvečne' pasje duše po zavetiščih je odnos ljudi do živali. Dokler se ta ne bo spremenil, bodo vsa zavetišča pokala po šivih, pa če se vsi okoli trudimo s posvajanji, donacijami,.... Nisem toliko dolgo v teh zadevah, kot nekateri tule, ampak dejansko sem vedno in znova razočarana. Ljudje so na pol gluhi za nasvete, izobraževanja. Prevladuje še vedno kmečka logika.

Sama sicer ne bi na tak način posvojila psa iz zavetišča in ga potem naprej oddajala, ker ne bi mogla izbrati. Žal.

Bo treba nekje malo večje in bolj učinkovite bibi palčke najti, da se še nekaj več ušes fino popuca.

Morda velja preusmerit kaj energije.
Tule bodo nekateri v kratkem zelo 'izmučeni in brez denarja'. :

Skoraj zagotovo se je prav na njih nanasala navedba 'izmučeni in brez denarja', saj so prav ti ze nekaj casa res brez denarja in zelo izmuceni. Tudi zato je tako tezko razumet nekatere odgovore in dele te zgodbe razumljivo skupaj sestavit.
Zal.
Zdaj pa še tole. :-[

Ja itak :D Sej se ve :)

Bom vprasala tukaj, ker spada sem:

helena, cemu je potrebna demonstracija glede treh psic, ki si jih pospravila v arhiv s pojasnili?:




Je bilo videno samo tole?:


Tole pa spregledano?:


Pa tudi tole?,


kar je bil moj odgovor na tvojo zeljo (po zasebni posti) po izbrisu tem iz vase pasje rubrike ze dne 10.06.2010, torej dva dni za tem, ko se je zacela "debata". Danes je 8 dni kasneje. Najbrz bi ti napisala takrat, da bom teme izbrisala, v kolikor bi to zelela ali nacrtovala. Vsekakor pa vse zame sporne zadeve pospravim sama takoj, ko jih ugotovim. Teh nisem ne takoj, ne vmes in ne sedaj.

Je potrebno narediti vtis na obiskovalce mojpes.neta? O zatiranih in zatiralcih?
Tezka bo, ker me je res tezko dobiti z izgubljenimi zivci in posledicno nepremisljenimi reakcijami.

Se vedno trdim, da je psom treba najti dom in nikoli nisem rekla, da je potreben izbris ali umik v arhiv. Povedala pa sem in povem se enkrat, da objav za oddajo psov, ki bodo posvojeni iz zavetisc z namenom oddaje naprej, na mojpes.netu v bodoce ne bo vec. S sprasevanjem sem zacela ze danes, v eni temi se je ze zapletlo, v drugi pa se cakam odziv. Ce kdo ne razume tako, kot pise, lahko tudi kaj izbrisemo ali prestavimo v arhiv. Ce pa kdo zeli samo predstaviti prizadetost zaradi mojih stalisc (ki ste jih mimogrede zagotovo prav vsi vedeli za veliko pred katerokoli sporno objavo), je pa tudi demonstrativna prestavitev v arhiv dovolj. Ocitno psi in iskanje novih domov ni vec tako pomembno, da bi bila zazeljena vsaka objava.

Izključno temu, ker se ne dovoli več objava psov, ki so posvojeni iz zavetiš, z namenom nadaljne oddaje. To sem prebrala danes in če je red tak je pač tak, meni je prav. Nobena provokacija, nobena delitev na zatiralce in zatirane. Smo pustili vse, ki niso iz zavetišč, ko bodo te oddani, bomo prosili za umik celotne rubrike. To ni moja želja, ampak želja skrbnic teh psov.
Nisem vedela, da objavljaš vsebine zs-jev in če bi vedela, da so lahko predmet objave, ti jih ne bi niti pošiljala.
Pasji varovanci niso moj projekt, niti se ne mislim s tem v bodoče ukvarjati, niti se nisem do sedaj.

Ne objavljam vsebin zasebne poste brez vednosti posiljateljev, razen enega sporocila z maila, ki ga najdes v temi o kranjskogorskih hrtih, ki je kazal na morebiten poskus prikriti dejanje, ki bi lahko imelo celo kazenske posledice, ki pa ni tvoj. Drugi je iz iste teme, ki mi je priletel na mail po javni objavi, da bo vse, kar v zvezi s hrti dobim na mail, brez izjeme objavljeno v celoti. V trenutku, ko sem ju prejela, se ni vedelo, kje sta izginula psa. No, to se menda se vedno ne ve.
Tudi komentiram jih ne (tvoje sporocilo ni objavljeno), razen takrat, ko imam za to konkreten razlog in ne gre za osebno zadevo. Demonstrativen umik je bil zame povsem ustrezen razlog za predstavitev situacije ostalim, pri cemer sem uporabila prosnjo za tehnicni poseg na forumu. Zahteva/prosnja po izbrisu neke teme ali rubrike namrec ne spada ravno v zasebnost moje pošte in taksne prosnje sem ze javno izpostavljala tudi prej.

Sicer me pa res veseli, da se ne mislis ukvarjati s pasjimi varovanci.

Mene tudi, imam z mačkami preveč dela, itak.

"da bom v bodoce za vse tukaj objavljene pse, ne glede na to, kdo ali v imenu koga jih bo objavljal, vprasala za razlog in ozadje, zaradi cesa nek pes isce dom"

Smem vprašati zakaj si se tako odločila?

Mar ni najpomembnejši podatek, da je pes s/k, veterinarsko pregledan in tako ali drugače zdrav?

missysb sorry, ma si ti prebrala celo temo? ??? Ker je jasno in glasno Janino stalisce in zakaj se je odlocila za to..

Zato, ker ne podpira "resevanja" iz zavetisc!

OK... ne, nisem brala vsega... hvala, alexy.

Aha ok :)

Mi je blo res cudno, kako ti ni jasno zakaj ;)

Ni za kej..

Hvala alexy.

Dodajam, da tale forum ni oglasnik. Ce kdo zeli brez vprasanj in pojasnil oddajati psa, ga lahko po celotnem spletu v oglasnikih, na mojpes.netu pa v rubriki pomagajmo (http://www.mojpes.net/modules/pomagajmo/index.php?id=1). Kdor pa zeli oglasevati oddajo psov na tem forumu v rubriki "psi iscejo dom" , bo treba na kaksno vprasanje odgovoriti. Glede na to, da ne podpiram resevanj (ne samo iz zavetisc) samo zaradi resevanj, temvec naj bi resevanje spremljalo se kaj zraven - kaksen konkreten cilj spremeniti kaj na bolje se za koga drugega in ne samo za psa, ki ga v nekem trenutku nekdo zagleda in zeli resiti, me bo za vsakega psa zanimalo, od kje je "resen" in kaj se bo ob tem se dodatnega zgodilo. Sem mnenja, da nikomur nic ne skodi, ce razmislja tudi o takih stvareh.

Vsekakor pa nima nobene moje podpore resevanje iz slovenskih zavetisc zaradi resevanja in oddajanja naprej, svercanje, kraje psov, pretveze ali podobne zadeve. Da taksne objave na mojpesForumu preprecim in omogocim pomoc tistim, ki vidijo kaj sirse od enega psa ali sebe, bom sprasevala in predalckala teme tja, kamor spadajo. Ce je treba, bo pac sla kaksna tema v arhiv. Ena je sla pravkar, ker se oglasevalcu ne zdi vredno odgovoriti niti na osnovna vprasanja.

Tole se imenuje debata in ker smo med ostalim debatirali tudi o zavetiskih evtanazijah, me resnicno zanima mnenje vas vseh o tem, kar sprasuje Gargamel v filmcku in kar sporoca Zavetisce Horjul:


Dajmo si nalit cistega vina o izborih, kaj kdo lahko, cesa ne sme, kdo je svinja in kdo malo manjsa svinja. Kdo je lep in kdo malo manj lep. Kdo ima pravico odlocit in kdo ne. Kdo je kaj dolzan in kdo ne ...

Mimogrede, preden zacnete tulit (ali samo oci obracat za ekranom), predlagam branje enega od mojih prejsnjih sporocil o nesrecnih zavetiskih evtanazijah KLIK (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,37038.msg689999.html#msg689999).

Poleg tega vas zelim seznaniti s citatom iz diplomske (mimogrede - ste jo prebrali, pa nimate pripomb, saj je tema o omenjeni diplomski prazna?):

"V primeru, da republiški inšpektor pri pregledu zavetišča ugotovi, da je zavetišče polno, izbere nekaj živali, ki bivajo v zavetišču nad 30 dni, pri pregledu prisoten veterinar pa jih takoj usmrti."
Tement Tina, Pravno varstvo živali pred mučenjem: Primerjalni pregled ureditve v drugih državah in rešitve primerne za izboljšanje slovenske zakonodaje, Maribor, februar 2010, url: http://dkum.uni-mb.si/IzpisGradiva.php?id=13726

Niti v sanjah si ne morem predstavljati bolecin lastnice zavetisca ob prvi (izbere zavetisce) ali drugi varianti (izbere inspektor).

Torej? Kaj boste rekli, kako resiti prostorsko stisko v konkretnem ali kateremkoli drugem zavetiscu?
Seveda tisti, ki sploh opazimo, da je v kaksnem zavetiscu prostorska stiska.

A morda vidi zdaj kdo gozd in nujnost njegovega resevanja, ali je res vse, kar vidimo, posamezno drevo? Menite, da je to trenutna situacija in se zadeva ne vlece ze nekaj let in se ne bo ponovila cez nekaj mesecev, ne glede na to, ce evtanazirajo ta trenutek vse pse, ki so pri njih nad 30 dni? Ali mislite, da je resitev v "blank" posvojitvah in resevanjih posameznih zivljenj? Ali morda v gradnji vedno novih in novih zavetisc in v vedno vecjem financiranju (mimogrede, vsi psi z zgornjega spiska imajo nekje tiste prave lastnike)? Morda v ...

In potem vse tiho je bilo ...

Jaz rešitve ne vidim. Mi pade vsake toliko na misel možnost množičnih evtanazij in obelodanjenje vsega skupaj v medijih. Morda bo potem komu kliknilo. Namestitve živali sploh nimajo več smisla, ker so pravi posvojitelji zabasani, začasni namestitelji tudi, živali, ki bi rabile dom, je pa vedno več. Žal, sem pesimist.

Jst pa. Izobraževanje javnosti. Izobraževanje o odgovornem skrbništvu, izobraževanje o potrebah živali, izobraževanje o sterilizaciji in kastraciji, dvigovanje javne zavesti o odgovornosti do tistega, kar smo si vzeli za svoje torej. In ne za svoje v svojem stanovanju, pač pa za vse, kar si je človek tekom svojega obstoja podredil in prisvojil. To sicer ne bo rešilo Čipsa in Stevota, niti ne bo prihranilo bolečine ob njuni evtanaziji, bo pa preprečilo naslednje Čipse in Stevote. Poleg izobraževanja prijavljanje. Prijavljanje tistih, ki jim je vseeno, ki pustijo in dopustijo čudeže narave ali si jih celo želijo, brez da bi bili pripravljeni prevzeti odgovornost za taiste čudeže. In to pomeni tvojega soseda, tvojega prijatelja,... In vse to z uporabo vseh znanj, ki jih imamo.

Vse to je seveda za malo peščico živalovarstvenikov, ki so obremenjeni z reševanjem konkretnih živali, četudi je treba ponje daleč na drugi konec, preveč. Čipsi in Stevoti se bodo dogajali in ponavljali, dokler bomo videli samo enega konkretnega psa. Dokler nam ne bo jasno...

 :-[ :-[ :-[

Najlažje je pač vreči puško v koruzo. Posvojiteljev ni, začasnih namestiteljev ni, in folk je tup. Torej prinesite T-61.

Pa ni čisto tako. Posvojitelji so. Dokler bo naval klicev za male šprudlane pse in kvazi siamke ali karkoli pač, posvojitelji so. Kakšni, to je drugo vprašanje. Zagotovo so neizobraženi,...  Ampak, saj neizobraženost sama po sebi ni greh, ali pač?

Izobraževanje se mora nadaljevati, saj pušča posledice, samo preveč časa in življenj mora preteči, da so spremembe vidne.
Ta forum je velik pokazatelj rezultatov izobraževanja. Samo spomnimo se, s kakšnimi nameni smo zašli sem, kaj smo takrat vedeli o živalovarstveni sceni in kdaj smo odprli oči. Vsak od nas ima na dosegu roke ljudi, ki potrebujejo izobraževanje. Če so nevedni, jih seznanimo. Če kršijo zakon jih prijavimo. Tako preprosto je to. Kako dolgo? Dokler smo živi,.... Mogoče ne za čas našega življenja, ampak enkrat nekje v prihodnosti, bodo zagotovo vidne drastične posledice naših dejanj.

Vse zgoraj napisano pravzaprav ne spremeni življenja Čipsa in ne pomaga pri življenju ohraniti Rexa. Ne moremo pa kar obupati. Za njih je treba vztrajati. Ves dan, vsak dan.

Reševanja na lastno pest v stilu en po en, so le kaplja v morje. In prinesejo posledice, kot so različne diskusije, ki se na žalost zaradi neprofesionalnosti nekaterih prevelikokrat končajo na osebni ravni. Kar morda odvrne kakšnega, da bi posvajal. In škoda je seveda v prvi vrsti povzročena živali sami.

Če bi lahko pozabili na svoje osebne cilje in prepričanja in se združili v tistem kar nam je skupno-v borbi za NJIHOV boljši jutri, bi bili morda tudi rezultati vidni prej in bolj,...

Ma saj v bistvu imaš prav, ja...

Kot pravi Yo, rešitve ne vidim - za pse "na spisku" namreč. Na vseh možnih spiskih. Razen v primeru, da si večina prebivalstva te države, ki si omisli psa, slednjega ne zagotovi pri vzreditelju ali šteparju, pač pa v zavetišču. Za spremembo.  
In istočasno, kot pravi pridna, rešitev vidim točno v temu kar pravi - izobraževanju, osveščanju. In strožjih kazni, ki se jih izvaja, bi dodala. Gre pa za tek na hudo dolgo progo, to vemo vsi.

Jana, nisem prepričana, da "in potem vse tiho je bilo". Meni osebno je zmanjkalo besed in misli, ker res ne vem več kako lahko še pomagam, ker v tem momentu bi najraje šla gor, ali pa v lokalno zavetišče, pobasala dva in ju pripeljala domov. Pa vem, da to ni in ne more biti rešitev.
Ja, je greh. V današnjih časih je pač tako, ker imamo ogromno informacij na dosegu roke, samo roko je potrebno iztegniti, nič drugega.
Jaz pa mislim, da dokler je naval klicev za takopatako žival, potem posvojiteljev ni.

Odvisno kaj zate pomeni tek na hudo dolgo progo in kako se te hudo dolge proge lotevamo. Če tako kot sedaj... Ja, po polžje, seveda, bomo rabili še xy generacij, da se bomo premaknili kam. Kamorkoli. Trenutno imam bolj občutek, da se množica sama izobražuje... Zato pa pravim - potrebno je nastopit z vsemi nam znanimi načini in uporabit vse primere dobre prakse, ki jih že imamo. Jih že imamo in poznamo in vemo, da delujejo! Ampak za to bi morali nekateri (ker tako veliko nas pač ni, da bi lahko upali, da bo nekdo drug to naredil namesto nas, ki itak nismo nič dolžni nikomur) pogledat malo dlje kot samo pred svoj nos in iskat ob kaj (če kaj) se bodo spotaknili. In to v vseh mogočih pomenih, ki si jih lahko zamisliš.

Je torej greh, ker si ne znam popraviti avta, in tudi z googlanjem ne zvem nič uporabnega? Je greh, ker otrok misli, da se mačje mladiče ubija, ker tako delata dedek in babica? Primer seveda, pač.
Me sploh v zadnjem času kliče, kar nekaj ljudi, ki jih zanima kaj v zvezi z dotično živaljo. In jih je treba ločit (ljudi namreč). Se strinjam da so nekateri nemogoči in kršijo zakon za zaščito živali vsak dan. Obstajajo pa tudi tisti neizobraženi, ko te vprašajo, ker ne vejo. In ko dobijo odgovor se vdarijo po "buči" misleč, kako nisem tega že prej vedel,... Niso vsi za v isti koš,... Sama nimam nikakršnega problema ljudem v drugi skupini odgovarjati na kakršnokoli vprašanje. Pa še oblutek je dober.

Dolga proga = karkoli, kar traja dlje časa. Nekaj let, natančneje. In ja, množica se sama izobražuje - v nasprotnem primeru, kje je tole :
Pa vem, na kaj misliš, ampak zakaj se potem zavetišča še vedno polnijo, kot se polnijo, zakaj sosedje še vedno čakajo do zadnjega, preden si upajo prijaviti mučitelja, zakaj se iz zavetišč še vedno ne posvaja, kot bi se lahko, zakaj so mladiči še vedno boljši od odraslega ali bohnedej starejšega psa?
Kje je naša največja napaka - napaka nas, ki nismo aktivni živalovarstveniki (ali aktivni člani društev, če hočemo) iz tega ali onega razloga, kaj delamo narobe? Resno sprašujem.

 :) V tem, da se ne zavedate svoje moči in pomena. Resnično.

Tistega, kar si citirala, ni. Imamo prakso, imamo znanje, imamo izkušnje. In to je to. Večjih akcij od sporadičnih poskusov izobraževanj (ampak res sporadičnih) ni.

bonny, je ok, kot te neizobraženi vpraša in se potem vsaj približno ravna po tvojih nasvetih. Ni pa ok, ko ve, kaj ni prav, pa nadaljuje s takim početjem. To je menda jasno. Zakaj so - čisto svež primer - sosedje v Borštu klicali ODPMŽ samo na koncu? Zakaj so pa takrat poklicali? Jih je motilo cviljenje? To mi ne gre dol - da vidiš, ampak ne reagiraš. In tu se sprašujem, da kje sem falila.

A misliš, kje si sfalila v razumevanju?

Ne, v osveščanju mojega kroga ljudi.

Tukaj ne gre za nevednost ali neizobraženost, gre za mučenje, zanemarjanje.

Vsak, ki ve za mučenje, zanemarjanje, pa tega ne prijavi pristojni enoti je sokrivec, to je menda jasno. Vsaj v mojih očeh.

Kako ga potem smatrajo uradni organi ne vem, sem pa prepričana, da tudi, če si očividec katerega drugega dejanja, ki je v nasprotju z veljavno zakonodajo, si dolžan podrobnosti javiti pristojnim, oziroma te v nasprotnem primeru lahko obravnavajo kot soudeleženca,...

Ne razumem dobro, ker si omenila konkreten primer. Bi lahko ti v tem primeru kaj pomagala? Ali sprašuješ na splošno? Če sprašuješ na splošno - vsak dan, vsak teden, vsako leto, leta in leta, vsakega, s katerim imaš opravka, za katerega veš, da ima žival, za katerega veš, da misli imeti žival, za vsakega, ki nima veze z živalmi... In nato ti izobražujejo dalje, samo jim moraš tudi to vtisnit v spomin - da vedo in da lahko širijo vedenje naprej. Zame je to boj odkar se zavedam sebe in imam sposobnost govora. In rezultati so že vidni - so majhni, moje male zmage, ampak so - tukaj zdaj (pa nisem glih stara k zemlja). In vidim tudi že piramido, mreženje, kakor želiš - "moji učenci" učijo dalje. Če bi to delal vsak izmed nas in se ne bi obračal stran, ker je to njegov sorodnik, njegov prijatelj, njegov sosed, ker si želi miru in mirnega življenja, brez sosedskih/družinskih sporov, bi bilo zelo kmalu lahko veliko bolje. Zelo kmalu je zame desetletje, dva. Nikakor to ne gre v letu ali dveh. Vsaj ne v večini primerov.

Za hitrejše napredovanje pa bi bilo potrebno tisto, kar sem prej omenila, da nam manjka.

Ne, o konkretnem primeru sem izvedela iz medijev. Sem ga pa navedla, ker je vsak tak konkreten primer zame poraz, ker nam taki primeri (pa tudi manj eklatantni, kar pred mojim nosom) znova in znova pokažejo, kje smo. In se mi zdi, da moje pokristjanjevanje (aktivnejša od tega nisem več že nekaj krepkih let, če izvzamem druge, easy-way oblike pomoči) ni prineslo še nič konkretnega. Upam, da se motim.

Malce mimo obstoječe debate, ampak vseeno, da ne odpiram ravno nove teme: danes bo ob osmi uri na Radiu Študent oddaja Zeitgeist, ki bo posvečena odnosu do živali v povojni Bosni in Hercegovini. Če ima kdo čas, pa naj prižge radio  :).

Upam, Jana in Kaja, da s temle česa ne kršim, če pa je v čisto napačni temi pa prosim za prestavek  ;).

Lp, Anja

moksa, se vedno velja "in potem vse tiho je bilo". Ne zato, ker ni konkretnih resitev za konkretne pse, ker jih pac skorajda nihce med nami ne more zdajle ponuditi, temvec zato, ker še vedno skupaj ne vidimo, da diverzije ne pomagajo, temvec nas samo se bolj s poti spravljajo. In se bolj odmikajo resitve za vse pse, se posebej, ce se predstavljajo kot poti tistih, ki jim je smiselno slediti. Ali ce se postavlja na "to" in "drugo" stran, ali se predalcka na "nase" in "njihove". Pa tudi, ce se postavlja na oseben nivo.

Ker je tako vedno vec tistih, ki menijo, da je dovolj, predvsem pa najbolj ustrezna, najbolj pravilna, najbolj dopustna in vsekakor z najvecjo osebno pravico sprejeta enkratna resitev za ta trenutek in vedno manj tistih, ki zelijo kaj resiti tudi za naslednji trenutek. Ne pomeni pa to, da je treba tukaj pisat, na kateri strani je kdo, ker strani v resnici ni nobenih. So samo psi, ki jim dolgorocno moramo pomagat, da bodo ziveli bolje, da se Borsti in podobni ne bodo nekaznovano dogajali in da prenatrpanost ne bo vec na nobenem dnevnem redu nobenega zavetisca, se manj kakrsnakoli potreba po resevanju zivali s krajev, ki jim ze po imenu in funkciji nudijo zavetje.

bonny, se strinjam, da je treba (in je s tem veselje) informirat tiste, ki si zelijo informacij. Zame je najvec vreden (pri nadaljni poti k boljsemu jutri za vse pse) vsak med vami, ki tukaj ali kjerkoli drugje najde tisto, kar mu zelimo povedati: "ni samo "moj" pes na svetu, ni samo "mojemu" psu treba nuditi, ne rabi resitev samo "moj" pes ..." in to pove/prenese naprej. Nadvse pomembno je tudi spoznanje, da imamo vsi skupaj velik problem, ki ga ne moremo resiti z danes na jutri, kot tudi ne z razglasanjem pravilnosti resevanja vsakega posameznega za vsako ceno. Nobenih tezav nimam z nikomer, ki resi en konkreten problem na svojem pragu po svojih merilih. Imam pa tezave s tistimi, ki menijo, da je to prava pot za vse in to tudi javno razglasajo. Ce pa zraven tega radi povedo, da se nic drugega ne da, pa sploh. To je vse.

Ce vzamemo tole konkretno temo in konkreten primer. Popolnoma nic nimam proti, da se je ponudilo resitev enemu psu (seveda imam veliko proti nacinu - "resevanje" iz zavetisca, ki je po definiciji "zavetje za zival"). Mi je pa nepredstavljivo javno sklicevanje na dopustnost posamezniku, da resuje zadeve vecjega-sirsega pomena, kot njemu pase ... Za tiste, ki (še) ne vedo, kam je treba iti, se seveda ob taki interpretaciji stvar postavi popolnoma na glavo - verjamejo, da je "pomemben en (vsak posamezen) pes, vsi ostali so imaginarni, ker jim itak ne moremo pomagati vsem hkrati" ... Zato aplavdirajo posameznim resiteljem brez konkretnega uvida, da se s tem potisne vse tiste, ki niso ta konkretni reseni pasji osebek, se nekoliko globlje in dlje od resitev. Z vsemi sredstvi se postavijo na stran "resiteljev na hitro", prezrejo pa problem, ki ostaja. Ker je ocitno to najbolj varno, ne jemlje energije in ne povzroca skrbi ob zapletih, se hitro zgodi in ne traja "v nedogled", resitev pride v trenutku, je jasno definirana in nanjo ni treba cakati, kot tudi zaradi nje ne biti dalj casa v negotovosti glede izida (sprejemanje nove zakonodaje, premik v glavah mnozice ... traja nekaj vec casa od enega trenutka, za konkretne rezultate ni dovolj le ena sprememba ali en premik, temvec cela vrsta le-teh).

Enako bi lahko rekli za primere mucenja. Primer iz Borsta je dvignil vecino v luft, vendar se bo velika vecina (tudi tukaj) nazaj vsedla takoj, ko ne bo dnevno nekaj 10 zapisov v posamezni temi in ko bodo klasicni mediji potihnili. Ob naslednjem primeru se bomo spomnili tudi tega, se sprasevali, kaksno kazen so nalozili lastniku in zadeva se bo odvrtela po znacilnem scenariju spet naslednjic, vmes pa se bo v misljenju in aktivnostih vecine ljudi zgodilo bore malo. Da se drugace - vsak zase in skupaj. Najprej se je treba seznaniti z vsemi razpolozljivimi podatki, se informirati o vseh vidikih zakonodaje, nagruntati, kje lahko s pomocjo znanja in védenja stopimo zraven in damo svoj prispevek - za vec psov, da bo kdaj kaj drugace in ne samo da bomo "resili" enega ali dva. Ker ce resujemo vedno z mislijo posameznega, ne bomo nikoli prisli do konca, ker jih je vedno vec in vec. Tudi takih, ki nujno rabijo pomoc in posredovanje.

Resitev nekega konkretnega primerka je tudi najlazje sprejeti kot dejanje dobrote, ker je otipljivo, resitev vidimo, jo celo lahko slatamo ... Recimo, ob problemu, ki je trenutno svoje razseznosti pokazal v Horjulu, vecina misli na konkretne pse, kar je seveda prav, ce ob tem mislimo tudi na resitve, ki bodo omejile moznosti za podobne situacije v prihodnje. Ce mislimo samo na konkretne pse, je najbolje, da potesimo svoj "nagon" in jih hitro poskusajmo resiti, ce se bo dalo. Tako bo vsaj posameznik rekel, da je poskusil. Pri naslednji rundi niti poskusiti vec ne bo mogel, ker bo sam v overbooku.

Da bo malo bolj jasno, kaj vecina v tej vesoljni Sloveniji misli o resnicnem prizadevanju nekaj narediti za vse pse in o dolznostih posameznika: http://med.over.net/forum5/read.php?44,6153257. Zagotovo tako misli tudi marsikdo tukaj. Zal. In k pravemu razumevanju problemov nikakor ne pripomorejo primeri, zaradi katerih je nastala ta debata, kot tudi ne praznjenje zavetisc zaradi kakrsnegakoli resevanja posameznih primerkov. Zal mi je za vsakega tukaj, ki ne razume. Dokler "znotraj" ne bomo razumeli, tudi "na ven" ne bomo mogli kompetentno osvescati naprej.

PaAnja, seveda ni nic narobe z obvestilom. Verjetno bi ga bilo smiselno se po temah o bosanskih razmerah objaviti.

Na vsakodnevni bazi se ukvarjam z ljudmi, ki nočejo ali ne zmorejo uvida, pa me takole pisanje še vedno močno prizadane. Vsakič znova.

Bom citirala zgolj tiste dele, s pomočjo katerih bi rada prišla do odgovorov na moje dileme, dileme ki se tičejo predvsem različnih načinov, ki naj bi doprinesli svoje k temu, da se začenja nekaj početi na bolj "globalni" ravni, če želimo.Se strinjam. Še vedno vse tiho je bilo. Po drugi strani pa tudi ni tako. Ni tako, ker pričakujem, da se tisti, ki pišemo sem gor, ne bi nemo poslušali, gledali in opazovali trpljenje katerekoli živali. No, vsaj večina. In ta domnevna večina najbrž res ne ve več - razen posameznih gašenj požarov - več kaj storiti, da bi se živalovarstvena "scena" začela resno, vztrajno in na splošno izboljševati. Če se motim, mea culpa in sramota, priznam.
Skozi to smo že šli, najbrž bomo ponovno šli, ampak recimo da bi nam danes, 21.06.2010 to moralo biti že (vsaj) malce bolj jasno. Ne rečem popolnoma jasno, ampak vsaj malce bolj.
Evo, pa smo tu. Mene osebno (ja, se vrnem še sama na osebni nivo, ker pač govorim iz lastnih izkušenj) ta primer ni presenetil, res ne vem, zakaj naj bi me in kdor je zdaj skočil v luft - hmm... Ampak, ajde da gremo na vsakodnevno delovanje, osveščanje, izobraževanje, ukrepanje - aktivnosti, ki bi pomagale, da se vsedemo nazaj, ko zadeva potihne čez dan ali dva.
Pa da se vrnem ponovno na svoj primer, mogoče se še kdo prepozna in se mu bo žarnica prižgala hitreje kot meni: sem prepričana, da bi lahko naredila več od tega, da mesečno nekam nekaj nakažem - ampak. Enkrat sem že bluzila o temu, da bi potrebovali vodjo, nekoga ki usmerja, koordinira, delegira, ukazuje kadar je to potrebno. Ja vem, smo vsi odrasli, odgovorni, pismeni itd in ponovno - ampak. Včasih se nečesa, ki je magari samoumevno, ne spomneš, včasih se spomne nekdo drug; med nami s(m)o taki, ki komaj komaj utegnemo dati vsaj tisti minimum svojim živalim, čutimo pa, da bi storili še kaj, pa se nam mogoče ne sanja, da s petimi ali desetimi minutami časa lahko marsikomu drugemu, ki je npr zaseden na terenu, še kako lahko pomagamo. Npr sedaj, ko to pišem, bi lahko čas uporabila drugače, s kakšno prijavo, pripravo fotomateriala, nekaj pač. Do "moje" prijave bo težko prišlo, pa ne ker ne bi hotela kogarkoli prijaviti, ampak ker enostavno vsaj pet dni na teden nimam niti možnosti, da bi videla kak primer zrel za prijavo, kaj šele kaj drugega. Stavim, da je takih osebkov še naokoli in stavim, da bi marsikdo rad pomagal na svoj način, pa ne ve kako, čeprav se to danes sliši smešno. Saj sem v prejšnjem postu napisala, da je danes ignoranca greh, sploh če imaš dostop do informacij in jih vztrajno ignoriraš - ker ti niso pogodu, ker svojega mnenja nočeš spremeniti, karkoli pač. Enako je v mojem (našem?) primeru - rada bi storila več, v okviru mojih možnosti, pa ne vem, če sploh lahko komu še kaj pomagam. Razen mesečnih nakazil. Ki pa so zopet zgolj gašenje malih požarov, včasih pa še to ne, tega se zavedam.
Ob včerajšnjem Smetkinem pozivu je odzivov tu na forumu bilo bore malo in ne vem, če jih je kaj več bilo tistih konkretnih, dejanskih. Sem pa prepričana, da ne gre za brezbrižnost, ampak za dejstvo, da nam dejansko primanjkuje obsežnejšega načrta in ni boga, da bi me prepričal drugače (no ja, res dober argument bi me najbrž prepričal lažje kot bog). Načrt namreč, kaj storiti, ko zapolniš lastne kapacitete ali bolje - da nam jih zaradi splošne osveščenosti javnosti sploh ni potrebno zapolniti, ker bo folk steriliziral, prijavljal, pomagal, posvajal.
Z vsem vmesnim brisanjem in ponovnim branjem sem za tole besedilo porabila cca 10, mogoče 15 minut. Če kdo razume, kaj hočem povedati.

Veš, tale okvir zmožnosti je ful velika ovira. Čisto resno mislim in imam že veliko izkušenj na tem področju. Nabere se kup navdušencev, ki si jih pripravljen vodit "v boj", jim razložiš kaj in kako, podaš jim znanje in vse ostalo, kar jim pač lahko nudiš, ker si pripravljen narest marsikaj. In po vseh pripravah se zaženeš (valda v prvi vrsti) v boj in ob prvi oviri se ozreš okoli in ugotoviš, da si sam... Se vrneš na prvo stopnjo bodrenja in zbiranja podobno mislečih in pripravljenih za boj. In porabiš vso svojo energijo, da razložiš še nekajkrat kaj in kako. Razlagaš, da razumeš njihove omejitve časa in da pričakuješ od njih samo iskrenost, da povedo, da ne zmorejo. Vsi so za - da se bo nekaj naredilo, da bodo del sprememb. In potem zopet zaženeš kolesje, stvari začnejo nakazovati, da se bodo začele premikati, ampak spet ostaneš sam. In se vrneš na začetno točko razlaganja in bodrenja, medtem stvari ostanejo tam, kjer so bile ob tvojem prvem poskusu. Torej ideje so, "know-how" je, samo ni nikogar, ki bi to izvajal.

Aja, del z okvirom zmožnosti sem pozabila - vsi bi delali, ampak v okviru svojih zmožnosti. In ta okvir se zelo skrči, ko je treba dejansko kaj narest, ko je treba prilagodit svoj vsakdan, ko je treba žrtvovat svoj prosti čas, ko se je treba soočit z realnostjo. Samo bi, pa ne morem, ne pripomore k boljšemu jutri.

Da ne bo kdo narobe razumel - ja, smo vsi samo prostovoljci, vsi smo samo posamezniki, vsak dela samo tisto, za kar se odloči, da bo delal. Vse mi je jasno. Jasno mi ni, kako se najde veliko ljudi, ki vedo kaj bi bilo treba in bi ta "bi bilo treba" preložili na tiste, ki že itak delajo. In tistih, ki že itak delajo je malo. In potem sledi presenečenje, ker se nič opaznega ne zgodi. Zato še enkrat ponavljam - idej in znanja je veliko, samo ni nas dovolj tistih, ki bi bili pripravljeni zadeve peljat (ne vodit, ampak peljat).

pridna, podpis.

Da je aktivnih na vseh področjih vedno premalo, je jasno. Ampak pridna, a bi bilo kadarkoli kakorkoli mogoče, da bi se društva zbrala skup in zedinila vsaj glede ene same točke? Recimo nedelovanje VURSa. In recimo najela pravnika, ki se spozna na javno upravo in bi zadevo fural naprej profesionalno. Ona pa bi ob tem naredila vsak na svojem koncu konkretno akcijo prečesavanja terena in zbiranja kršitev ter zasuvanja s prijavami. Ali je celo zedinjenje društev glede ene same točke preveč za pričakovat?
Ne vem, o vsem se ne da strinjat, o eni konkretni stvari pa morda le. In edino društva lahko dosežejo lokalne prostovoljce. Tako bi bila masa že malo večja. Da ne skače zdaj na tem koncu 5 ljudi v zrak, zdaj na drugem, tretjem in četrtem - odgovorni se jim pa smejijo, češ saj vas je samo pet. Razmišljam kot laik, ki s sceno nikoli ni imel kakšnega posebnega stika...

Okvirji zmožnosti so nekaj povsem realnega v življenju vsakega od nas, pa če nam paše ali ne. Eno je, da okvirje zmožnosti ignoriramo in vsem povprek obljubljamo konkretno pomoč, tudi če vemo, da slednje ne bomo mogli nuditi; drugo pa je, če se teh okvirjev zavedamo, nanje opozorimo in jih skušamo kombinirati z okvirji drugih ljudi, kot neke vrste puzzle.
Brez konkretne organizacije ne gre pričakovati čudežev, ker ljudje ali vsaj večina nas imamo a priori tendenco k nedisciplini - si mislim, kaj bi nastalo, da bi v podjetju, kjer delam, vsak samoiniciativno nekaj počel - adijo pamet. 

FŽ, večina društev med sabo lahko sodeluje, če se zmeni za eno točko. Vendar, večino društev itak predstavlja "en ali dva" človeka in ti "en ali dva" se s ta drugimi "en ali dva" itak pozna in sodeluje. Ampak ta "en ali dva" na vsakem koncu slovenije je premalo. Ni problem, da se društva ne bi mogla uskladit niti pri eni točki, ampak je problem, ko jst napišem zali_, da jo bom v kratkem kontaktirala (torej povezava med društvi, nekaj strani nazaj v tejle temi) in ji rata slabo, ker ve, da bo treba nekaj dodatnega delat, in ve, da bo to ona ali "una ta druga" v društvu. Ker drugih ni. Ni. Nema. Nada.

Ne vem zakaj se tok obešate na to, da društva ne morejo sodelovat med sabo. Počasi bom dobila občutek, da je to en tak fajn izgovor. Še nikoli, ampak res nikoli do sedaj mi ni nobeno društvo zavrnilo sodelovanja zaradi nestrinjanja. Problem je dejansko v moči, energiji, ker ko se obrneš na društva, se vsem ob tvoji sicer odobravani akciji b-r-u-h-a.

Kakorkoli obrneš smo tam - ni dovolj ljudi, ki bi bili pripravljeni delat.

Moksa, tega sicer nisem hotela pisat, ker je zame precej boleča tema - ampak pri aferi z bulmastifi je bila konkretna organizacija, pa se je petim posameznikom na koncu treh mesecev bruhalo ob misli na afero. In to samo zaradi količine dela in energije vložene v to. Ne zmanjšujem dela posameznikov, ki so sestavili peticijo ali ki so zbirali podpise (tudi v okviru društev). Ampak to je bil res samo delček celote. In vseslovensko celoto nas je furalo za na prste ene roke preštet. Letake delit je prišla samo ena forumovka. Letake delit. En dan za dve uri. Ne me hecat z organiziranimi akcijami. Res.

Še vedno velja tole:

To sicer ne pomeni, da organizirane akcije niso možne in da jih nikoli več ne bo, ampak grejo stvari počasi, v odvisnosti od časa in energije tistih posameznikov, ki sem jih omenjala prej. Torej tistih, ki jim rata slabo, ko se nekdo iz društvenih vrst oglasi in poda idejo za akcijo.

Ah, spet sem pozabila nekaj. Ne vem zakaj bi bilo vse odvisno od društev, ko se tudi tukaj tako zelo poudarja, da ne rabiš bit član društva, da pomagaš. To ne pomeni, da soliraš, ampak da se akciji lahko pridružiš tudi, če nisi društvo. Najlažje je rečt, da bi društva morala (ker saj zato pa so, a ne? Saj so se odločili, da bodo društvo, zdaj naj pa delajo), meni pa ni treba, ker sem posameznik in lahko delam, kar me je volja. In mene ni volja mojih kavic (ki mi pomenijo edini čas zase v tem prehitrem svetu) zamenjat za branje zakonov, za VURS, za pripravljanje izobraževalnih materialov, za iskanje sponzorjev, za lepljenje plakatov, za...

Žalostna resnica namreč je, da večini organizirana društvena akcija pomeni točno samo in le to. Društvo bo naredilo nekaj, meni ni treba.

Aha, Pridna.
Ko vas, ki veste več, človek takole bere, dobi občutek, da društva imajo nekaj, česar sam nimaš - znanje, izkušnje, poznavanje postopkov... zato pravim društva. Tisto o nesodelovanju pa sem navrgla zato, ker se pogosto dobi tak občutek - tudi tule na forumu. Še en razlog več, da se kregancije opravljajo privatno.
Očitno sem sfalila problem in je težava v pomanjkanju ljudi. ta Sem si jih takole laično predstavljala vsaj kakih 20 ta hudih zagnancev na društvo (tistih, ki samo so, ne štejem). Hvala za razlago.

Hehehe, 20 zagnancev. Kako bi bilo to fajn... Veš koliko bi se dalo narest s polovico? Uf... Glede izkušenj in znanja - vedno sem bila, sem in še dolgo bom pripravljena delit vse kar vem z drugimi, samo da se bo kdaj na sceni kaj premaknilo.

Glede prepirov v javnosti se ne bi mogla bolj strinjat. Ampak... Nekaj je v ljudeh  :)

Težava je v pomanjkanju resnih ljudi. Sej prostovoljci so. Ob vsakem takem dogodku, kot je bil tale od bolh požrt revež, dobimo kar nekaj novih včlanitev. Ljudje bi nekaj delali, bi pomagali, imajo ideje, imajo željo, imajo voljo. Ampak to vse jih drži samo kak teden, dva in potem poniknejo (dostikrat jih tako hitro mine, da niti članarine ne plačajo). Do naslednjega medijsko pokritega dogodka, ko spet skočijo v luft. Tako se pa kaj resnega ne da delat. Niti neresnega v bistvu ne. Gre izključno za porabo naše energije ob uvajanju (torej podajanju vsega znanja, vedenja, izkušenj). Žal. Torej - da, manjka ljudi. In to ne ljudi, ki jim je že vse jasno ali ljudi s posebnimi sposobnostmi, s posebnimi znanji, posebno izobrazbo (seveda tudi to prav pride, je pa daleč od "pogoja"). Pač pa samo ljudi, ki bi stvari znotraj svojih okvirjev zmožnosti delal zanesljivo in za dlje časa (torej ne za čez počitnice) in s srcem.

Sem prepričana, da lahko ta trenutek, zdajle, takoj najdem vsakemu, ki se javi, nekaj za delat (znotraj njegovih okvirjev zmožnosti). Prepričana. Prepričana sem tudi, da lahko večino pripravim na popolnoma samostojno delo (čeprav se tega ljudje otepajo) na najbolj zahtevnih področjih. Ampak mi vse to ne pomaga, ker ni ljudi. Ni.

Sem ze vceraj ponoci napisala precej dolg spis (spet :P), pa ga nisem objavila, ker sem ugotovila, da ga zna kdo (vecina) narobe razumet, ker bi ga bral s pokroviteljskim podtonom, ceprav ni tako misljen. Po zgoraj napisanem in sicersnjem dogajanju na sceni pa sem se ga odlocila objaviti, ne glede na razumevanje ali nerazumevanje, vsekakor pa ne glede na strinjanje ali nestrinjanje s cim, o cemer pisem.

*****************

Bom probala nekaj zadev tako povedat, da bo bolj s prstom pokazano, pa da najdejo moznosti tudi tisti, ki je trenutno morda ne vidijo, pa bi radi, pa ... se morda vsak zase zacne pomikat v smeri, ki jo bo videl pred seboj. Na neki tocki se lahko skupaj sestavimo in gremo skupaj naprej bolj organizirano. Vse ostalo okrog organiziranega dela pa je pridna krasno povzela. Jaz bi dodala se to, da je predpogoj za delo v skupini vsekakor enotna rdeca nit in kristalno jasno stalisce okrog poglavitnih stvari, ali pa podrejanje novincev brez idej o spreminjanju teh usmeritev za vsako ceno, in/ali brez samostojnih akcij v nasprotju s tistim, za kar se drustvo zavzema. Zato je pomembno, da najdete taksno skupino, kjer lahko z njimi poenotite glavna stalisca, sicer se bo zgodilo dvoje: ali se bo povzrocal razdor, ali pa ne boste mogli polno sodelovati v taki skupini. Torej, nesmiselno je rinjenje nekam, kjer mislijo drugace kot vi, ker s tem trosite svojo energijo in energijo vseh ostalih.

Karkoli hocemo narediti, moramo najprej poznati zadeve. Ce hocemo delati na posameznem podrocju in/ali izobrazevati in osvescati, se moramo najprej sami izobraziti in osvestiti. Najprej mora biti nam jasno, kaj prinasa resitve dlje od danes in jutri. Pa kaksna je situacija in kam ta situacija pelje, ce jo usmerjamo tako ali drugace. Torej, videti je treba vec plati in preceniti, kaj se bo zgodilo cez mesec, leto, dve ..., ce bomo zlagali na kupe in kaj se bo zgodilo, ce bomo izobrazevali, osvescali, izobrazevali, osvescali ..., predvsem gledali okrog sebe in reagirali, kadar lahko in je potrebno in kolikor lahko, vmes poskusali spreminjati zakonodajo, delali akcije (sterilizacij/kastracij, resevanja vecjih in konkretnejsih problemov, predavanj, prireditev ... - nekateri organizirali, drugi se udelezevali po svojih moceh in interesih) tudi koga evtanazirali ali peljali v zavetisce, ki nam ni tako ljubo, kot kaksno drugo, ali spustili nazaj na lokacijo kaksno porihtano macko, ki bi jo sicer srcno radi "resili" za vsako ceno. Za vsako nase pocetje moramo najprej mi imeti jasno sliko, kaj smo storili s tem in zakaj. Tudi "komu" smo kaj storili dobrega ali slabega.

Kaj mislim s tem, da mora vsakemu posebej postati jasno, za kaj gre, sele potem se lahko opredeli, kaj bi pocel, kako bi pocel in kaj bi zagovarjal in s kom bi to pocel? Vsi namrec ne mislimo enako in vsi nimamo enako casa, ne energije ..., pa tudi stalisc ne:

Ce vzamete psa, ki ga najdete na dvoriscu, pa ga ne peljete v zavetisce (in mimogrede s tem ne poskrbite, da ga najde morda lastnik, ali da se znajde v evidencah, ali da pripomore h korektnejsi sliki situacije), vsaj razcistite pri sebi, da ste to storili iz povsem lastnih razlogov in da bo s tem opravljena "resitev" konkretnega psa zato, ker ste ga vi nasli, torej iz egoizma, ce hocete direkt. Ce bi ga nasel nekdo drug, bi ga morda peljal v zavetisce in v tem primeru bi vam bilo vseeno, ker dejansko ne bi niti vedeli zanj - pa cetudi bi vedeli, ne verjamem, da bi ga sli na "svoj" nacin "resevat" (kot ce ga najdete vi) - torej sami postimat, oskrbet in namestit ter oddajat. Hipoteticno. Govorim kot primer in ne, da osebno vi tako pocnete.

To pomeni, da je vsako dejanje, ki ga naredimo samoiniciativno in v nasprotju s pravili (tudi zakonskimi), ali ce hocete v nasprotju z usmeritvami tistih, ki vidijo malo sirse, storjeno v egoisticnem duhu. Dokaz za to so vsa sporocila, ki so bila kdajkoli tukaj ali kjerkoli drugje napisana v stilu: "ne morem ga peljati v to in to zavetisce, temvec bom sam poskrbel za vso oskrbo, ker sem ga pac jaz nasel in vsaj to lahko storim in tega pa res ne morem, tega konkretnega ..." Torej, se enkrat - locimo med tistim, kar pocnemo v korist svoje "ciste duse" in zivalce, ki jo drzimo mi v rokah in tistim, kar je prav za dolgorocne cilje - za vse zivali pojutrisnjem in vse tiste, ki jih drzi v rokah nekdo drug ali pa sploh nihce. Popolnoma nic ni narobe s tem, da sami oskrbite najdeno zival, vendar ne pravite potem, da je to za dobro kogarkoli drugega, kot za dobro vas samih. Se enkrat, zivali, ki jih najde nekdo drug, pa za to veste, ne vzamete, ker nimate stika z njimi. Takih zivali je tukaj cel kup, se vec jih je v nekaterim neljubih zavetiscih, v "dobrem" zavetiscu jih bodo morali evtanazirati, ker jih nimajo vec kam dajati ... Pa niso nic drugacne, morda so bile najdene na mestu, na katerem ste se prav vi nahajali uro pred ali za tem, ko je tam zival nasel nekdo drug in jo odpeljal v zavetisce. Zakaj je zival, ki jo drzite vi v rokah kaj drugacna? Oz. zakaj ima zival, ki jo drzite vi v rokah, previlegij vase individualne oskrbe? Zakaj v nekaterih primerih za tocno to zival zahtevate reakcije "po vasi meri" od drugih? Zaradi zivali? Ni res. Zaradi vas. Ce bi bilo karkoli za zival, bi vam bilo vseeno, ce bi dali to zival v oskrbo tistemu, ki je zadolzen zanjo in vzeli drugo, ki je morda bolj potrebna vase pomoci. Torej, povejte odkrito sami sebi, da to pocnete samo zaradi vas, vase mirne duse, vasega mirnega spanca in srece. Zival ima pri tem samo to usodo, da vam je ravno ona prekrizala pot. Nic drugega. Tam zunaj pa jih je se mnogo, ki pa nimajo "te srece". Tole nima nobene zveze z realnimi posvojitvami, pa tudi z organiziranimi akcijami ne, temvec se nanaša na "reševanje lastnih primerov".

Ravno tako je sicer nam vsem hudo, ko se objavi, da bo nekdo evtanaziran. Ce bi rekli, da izberite za evtanazijo med vsemi tiste, ki ste jih (hipoteticno) vi prinesli v "dobro" zavetisce (ker v "slaba" jih itak ne nosite) in tistimi, ki so jih prinesli drugi, bi se garantirano odlocili za tiste, ki so jih prinesli drugi. Ker ste "svoje" ze drzali v rokah, ker se cutite dolzni ..., ker ne morete ... hm ... Protestirali bi, ali pa vsaj poskusili kaj narediti, da ravno "vase" zivali ne bi doletela izbrana slaba usoda. S kaksno pravico? So tisti, ki so jih nasli in prinesli drugi, kaj manj vredni? Si kaj manj zasluzijo zivljenje? Ne. Si kaj manj zasluzi zivljenje tak, ki ni na pogled atraktiven, je premajhen ali prevelik ..., ni pa bil nikoli "v vasih rokah"? Ne. Je prav, da doleti smrt nekoga, ki pac caka, zato ker se rabi plac za drugega, ki prihaja? Ne. Je prav naloziti drugim obveznost, sam pa je niti prepoznati, kaj sele svoj del sprejeti? Ne. Je za napacne predstave opravicljivo, ker zadev ne poznamo dobro? Ne. Je ok, ce trdimo nekaj, cesar nismo dobro spoznali z vec strani? Ne.

Torej, najprej spoznati, kaksna so pravila, kaj pravi zakonodaja, kaj se lahko, cesa se ne sme, kaj je kdo dolzan (res dolzan) in cesa ne, kaj smo dolzni mi in kako svoje dolznosti opravimo (konkretno: odprte oci, opozorila, prijave, ce ne vemo kako, vprasamo, se pozanimamo, preverimo ...), zakaj so dobre sterilizacije in kastracije, cemu sluzi "vedno na povodcu" in kaj pomenijo "izjeme". Svoje znanje prenasamo na svojo okolico. Argumentirano in s podlagami. Ne po principu receptov starih babic, temvec na podlagi tistega, kar je ze preverjeno, znano, v uporabi v danem casu in v danem prostoru. Pa tudi ne po principu "samo da nekaj ali nekoga podpiram". Pomembno je, da vemo, zakaj nekaj ali nekoga podpiramo, saj smo tako bolj verodostojni v predstavljanju in argumentiranju svojih stalisc. Ce vemo, da nesterilizirana psica prinasa potomstvo in s tem kup novih tezav, zagovarjamo sterilizacijo. Ce vemo, da smo prav tako dolzni poskrbeti za "odpisane" pse v zavetiscu, kot lastnik zavetisca ali kdorkoli drug, zavzemimo svoje stalisce glede odgovornosti za morebitne evtanazije in povejmo to naprej - odgovornost vseh ali nikogar in ne odgovornost lastnika zavetisca. Ce vemo, da je ravnanje po zakonih tisto, kar zahtevamo od "nasprotnikov" oz, jim ravnanje v nasprotju z zakonodajo ocitamo, najbrz ne bomo mi ravnali protizakonito? Oz. vsaj ne bomo svojega ravnanja, ce ze ravnamo kdaj v neskladju s pravili, obesali na velik zvon in sirili kot edino pravo resnico in pot. Konkretno: od oblasti, od zavetisc, od drustev, od ... se zahteva striktno ravnanje po zakonodaji (v mnogo primerih se vec od tega), sami pa pogosto pocnemo vse mogoce, da to zakonodajo krsimo in o tem razlagamo, da tako mora biti, ker oblast itak nic ne dela. Pravimo, da v imenu zivali. Pa res? Ne verjamem. To bi moralo biti eno od prvih jasnih stalisc, ki bi jih moral vsak zavzeti. ... Tako nekako je okrog vseh zadev, o katerih nam mora biti jasno, preden se gremo osvescanje in izobrazevanje. Pravzaprav, preden sploh aktivno vstopimo v svet "resevanja zivali in zivalskih problemov".

Torej, uvid v to, zakaj nekaj delate, je eden od najpomembnejsih korakov k uspesnemu sprejemanju realnosti in spregledu, kaj lahko pripomore k boljsi bodocnosti. Predalckanje na tiste, ki so "bili v mojih rokah, srckih in oceh" in "one druge", ne sodi k zivalovarstvu. Dejansko z reklom, da imamo radi zivali in da jim zelimo pomagati (splosna floskula) zivalovarstvo nima veliko skupnega. Pogosto se potem iz tega izcimi "moj" in "tvoj" ter "nikogarsnji" ali "zavetiski" ... Ce izvira tisto, kar delate, iz vasih lastnih nagibov, splosno znano pa je, da ne pripomore k izboljsanju razmer za nikogar drugega, sprejmite to kot svoje lastno pocetje in poskusajte ne izobrazevati in ne osvescati drugih na ta nacin. Ne prenasajte tega na druge kot edino pravo in ustrezno pocetje.

Na podlagi znanja in poznavanja kljucnih problemov, na podlagi jasnih stalisc, se vkljucujemo tam, kjer menimo, da bo nas doprinos pripomogel k skupnemu trudu. Ce ne moremo pomagati, oz. ce se ne uspemo (iz kakrsnihkoli razlogov: cas, znanje, poznavanje zadev, nimamo stalisc ...) tvorno vkljuciti, je bolje, da pocakamo, premislimo, se seznanimo ... in bomo kasneje naredili mnogo vec, ali pa se vkljucujmo v aktivnosti, ki od nas ne zahtevajo opredelitve. V tem primeru ne bomo razlagali okrog o zakonitosti pocetja nekoga drugega, ce ne vemo niti tega, kateri zakoni in predpisi sploh obstajajo, temvec bomo to prepustili komu drugemu, sami pa poceli vse tisto, kar lahko brez tega poznavanja.

Konkretno tukaj in zdaj:

- Do kljucnih zadev, ki naj bi peljale naprej, zavzemi stalisca (pri sebi). Tezko je malo sem in malo tja sibati in enkrat zagovarjati to, drugic nekaj kontra (pogosto samo zaradi osebnih preferenc - ker tako pravi nas idol/vzor). Potem se pac drzis tistega, kar menis, da je prav, vmes sledis informacijam, ki dajejo sirino in prilagajas stalisce - ves cas pac imas v vidu, kam gres: k resevanju posameznikov ali k rsevanju celote. Noben ovinek ni narobe, ce ga sprejmes realno. Tako svoje ravnanje, kot dejanske posledice (posredne in neposredne).

- Ko je priloznost (ko nanese pogovor, ko vidis kaj narobe ...), razlozis zadeve tistim, ki jih ne vedo. Veckrat, ce je treba. Gre tezko, vendar pomaga, ce imas argumente, te pa imas, ce se razumsko odlocis o tem, kaj je prav in kaj ne, katere poti vodijo naprej, po katerih pa ne prides nikamor in ne pridejo nikamor drugi - se vec: pogosto je tako pocetje cokla za tistega, ki resnicno pocne vse, da bi bilo kdaj v prihodnje (ne samo ta trenutek nam osebno) drugace.. To je ze eden od pomembnih delov, kjer lahko postanes brez velikega truda aktivnen in pomagas "mreziti" novo znanje in nove resitve - prenasas jih na tiste, ki ne vedo niti tega, da je treba prijavit mucenje, ki ga zasledijo v svoji okolici in kako to storiti, oz. kam. Ze to je nekaj. Pa nekaj je, da komu uspes predstaviti prednosti s/k, ali potrebo po razglistenju oz. razbolhanju zivali vsaj enkrat letno ... Skratka, to lahko pocne cisto vsak, ne rabis za to prav nobenega casa, rabis samo nekaj energije in znanja ter lastno prepricanost, da je tisto, o cemer govoris, prav in bo pomagalo tistemu psu, pa njegov lastnik bo morda pomagal se kaksnemu psu svojih znancev ... Tudi to, da poves nekomu, da je po zakonu nekaj prepovedano, pomaga. Pa kdaj kaksen listek vrzen v kaksen kaslc, ce ves, kdo kaj dela narobe. Ni treba vsake malenkosti prijavit, treba pa je imet odprte oci, poznati je treba pravila in poskusiti sam kaj storiti v svojem okolju, potem pa naprej, tudi s prijavami, ce ne gre drugace, ce se za pse nic ne spremeni po nasem direktnem posredovanju.

- Ce imas nekaj vec casa, visis tukaj ;), na FB, na drugih forumih, sploh na internetu, in raziskujes, se vkljucujes, komu pomagas z info, ti kaksen info poisces ... skratka, poskusas biti na tekocem in se vkljucis tam in takrat, ko ves, da bos lahko k neki aktivnosti kaj doprinesel. Kadar ne mores, ni nic za to, bodo drugi in obratno. Je pa pomembno, da se ves cas ob novih informacijah ucimo ter razmisljamo in ne samo sledimo zdaj temu, zdaj onemu.

- Ce zelis se malo dlje, poskusas v svojem okolju preveriti stanje: kako je v obcini, kako resujejo zadeve, kaksna so stalisca "taglavnih" ... Ko bo treba dati zadeve na kup, so to precej dragocene informacije, ki jih nekomu ni treba povsem od zacetka na kup spravljati.

- Se malo dlje, predvsem pa povezano z znanjem in moznostmi, je vkljucevanje v aktivnosti okrog zakonodaje in drugih predpisov (predvsem za pravnike in take, ki se veliko ukvarjajo z raznimi cleni, pa vidijo, kje so pomanjkljivosti, kako bi bilo bolje, predvsem pa kaksne so moznosti za izboljsanje ...). Vecina se nas vsak zase ali po nekaj skupaj ukvarja s to nesrecno zakonodajo, predvsem pa ves cas ugotavljamo kupe neustreznosti. Zdaj je en vidik zakonodaje in moznih resitev (v nasem prostoru) nanizanih v diplomski Tementove. Vendar le nekateri, so pa ti precej konkretni s pravniskega stalisca. Vsi ostali, ki se nanasajo na konkretno oskrbo zivali, na zavetisca, na drustva, tudi na posameznike ... so se odprta, oz. se ukvarjamo z njimi.

- S konkretnimi perecimi primeri in problemi se ukvarjajo predvsem posamezniki oz. posamezna drustva predvsem lokalno, pogosto pa tudi sirse. Poznajo lokalno specifiko (zavetisce, obcine ...) in delujejo lokalno ali s sirsimi akcijami in aktivnostmi. Pogledas, ali ti ustreza lokalno komu pomagat (lahko formalno, lahko tudi neformalno), ali ti bolj ustreza zdaj temu, zdaj onemu (glede na aktivnost), ali pa se osredotocis predvsem na eno skupino/posameznika glede na aktivnost, ki jo siba. Pomoc je lahko kaksno lepljenje plakatov, sodelovanje na licitacijah, obvescanje svojih znancev, prijateljev, sodelavcev, sosedov ...  o nekem dogodku/aktivnostih/problemu, kdaj kaksen prevoz, pojasnilo tistim, ki ne vedo ... Skratka, ze samo to, da se vkljucis v nek krog (ni nujno sem, kot tudi ni nujno za tale krog, da tebi ali drugim lezi oz. ki gre v isto smer s teboj) in sodelujes, kolikor in kadar lahko. Ze to je nekaj. Ce pa imas vec casa in zelis vec, se tudi vkljucujes vec, morda celo kot clan katere od skupin, s katero najdes skupne interese in pot.

- Vsi imamo znance, sorodnike, prijatelje, sosede ... razlicnih poklicev in razlicnih znanj. Ce vemo (kdaj ob kaksni drugi priliki potipamo), kaksno je njihovo stalisce glede zivalovarstvene problematike in vidimo, da je to pozitivno, ga lahko kdaj porabimo, ko se potrebuje kaksne informacije, nasvet ali pomoc. Recimo pravnika, veterinarja, novinarja, tiskarja ... Skratka, aktivnosti je ogromno, ljudi je ogromno, pomoci se rabi najrazlicnejih vrst in tudi tukaj lahko vsak pomaga po svojih moceh.

- Ne glede na moje slabo mnenje o delu vursa v vsakem trenutku priznam, da so izdelali za ta cas krasno knjizico o odgovornem lastnistvu. Je na netu, da se jo relativno hitro prebrat, je jasna. Kadarkoli lahko komurkoli se ti zdi potrebno, posljes link, morda jo celo sprintas in neses komu, za katerega menis, da bi bilo dobro, da bi jo prebral. Seveda pa jo moras najprej prebrati ti, sicer je vse popolnoma brez veze.

- ...

Kot nobeno drugo gibanje tudi zivalovarstvo ni sestavljeno iz crno-belih slik in iz samih velikih dejanj, temvec ga sestavljajo predvsem majhne akcije, ki skupaj prinasajo vecje ali manjse uspehe - za zivali.

Torej, to je nekako osnovno, kar imam okrog vecnega tarnanja, kaj lahko kdo dela, za povedati. Nic pretresljivega, je pa vsekakor najprej res treba pri sebi vedeti, kaj je za koga prav in kaj ne. Vsekakor se nasa stalisca z novimi znanji in informacijami nenehno frizirajo, morda celo povsem spreminjajo. Je pa dejstvo, da se zivalovarstvo zivi in ne udejanja le takrat, ko imamo razpolozljiv cas.

Nic od napisanega se ne nanasa na nikogar posebej, zato kaksnih zamer ne sprejemam. Sama to spuro vlecem ze dolgo let. Zagotovo nisem imela vsega svojega znanja in vseh sedanjih stalisc, ko sem zacela. In zagotovo bo cez leta marsikaj drugace. Z mano ali s komerkoli med vami. Jaz samo srcno upam, da nam bo uspelo narediti mnogo tistega, kar je potrebno za boljsi jutri vseh zivali v tej Sloveniji in morda bomo imeli kaj energije se za delovanje v sirsem prostoru. Zaenkrat slovenske zivali se zdalec niso v krasnem polozaju, zato je vsaka prava akcija, ki stremi k izboljsanju na daljsi rok, vec kot dobrodosla. Ni vazno, ali jo izvaja  skupina ali posameznik. Vse formalne in neformalne skupine so itak sestavljene iz posameznikov.

Glede prepirov v javnosti je pa tako, da brez znanja in argumentov, predvsem pa brez obcutka, kaj pomeni neka informacija (ce govorimo o konkretnih psih iz te teme) pomeni za "javnost" ali za posameznika. V tem primeru bi jaz pricakovala vsaj to, da bi upostevali pisci, kje to objavljajo. Tukaj sem zadaj jaz, ki zinem vedno, ko kaj opazim, kar se ne sklada z mojimi stalisci. To je verjetno tukaj smiselno upostevati. Torej, ce nekaj pocnes, kar je proti tistemu, za kar se zavzemam jaz (torej tudi mojpes.net), ne pisi tukaj, oz. ne pisi javno, ker pac imam pravico povedati, kaj po mojem mnenju ni ok (tukaj ali drugje) in poskusam to vedno tudi argumentirati. Naceloma pa ne vabim sem ljudi, da pisejo o aktivnostih, ki jih ne odobravam, torej mi bo tezko kdo podtaknil, da iscem spetir ali kako drugace spodbujam k prepirom.

Osnovno zame je, da se drzimo dogovora, ne glede na to, koliksno podporo pri aktivnosti imamo ali koliko podpore mi dajemo. Raje se ne dogovarjajmo, ce imamo ze prej figo v zepu. Nekaj slabega pa zame je, ce se dela "mimo" tam, kjer je dogovor jasen. Ne glede na akterje. Ce se to dela med aktivnimi zivalovarstveniki zaradi osebnih preferenc, je se toliko slabse.

Hvala (obema).

Se strinjam s pridno.

Realnost je taka: na društvo nekaj ljudi gara kot norci, nekaj je pa takih ki občasno pomagajo (na primer kdaj naredijo kakšne izdelke, delajo na stojnici,...). Nihče izmed nas se ni rodil z vsem znanjem tega sveta in se je moral precej naučit, da zna svetovat in ukrepat v danih situacijah. In ljudje si predstavljajo, da to bo pa društvo naredilo, da bi društva morala,... Društvo sem jaz in še nekaj ljudi, ki ne zmoremo vsega dela, ker nas je premalo. Ko nekdo pokliče društvo, sem na drugi strani jaz (Zala, 24 let, študentka) oziroma ena izmed nekaj nas, ki si potem vzame(m) čas (in denar) da pomaga(m).

In meni je izredno žal, da nas ni več. Eni čakajo, da se vse skupaj zorganizira, da dobijo naloge in začnejo izvrševat... Medtem pa živali ostajajo v isti usrani situaciji, ker nas je premalo, da bi se nekaj konkretno spremenilo. Lej, kakor je žalostno, da v Borštu ljudje niso prej klicali za tistega reveža, se meni zdi enako žalostno, da recimo že ljudje tule, ki naj bi malo bolj spremljali situacijo in vedeli, kako usrana je, pa se je ne lotijo bolj konkretno. Naše društvo ima recimo načrte z osveščanjem, rade bi začele hodit po šolah, organizirale predavanja, izvedle konkretno akcijo za osveščanje o odgovornem skrbništvu po medijih, akcije S/K lastniških živali, bolj konkretno začele težit zaradi neuporštevanja zakonov in pravilnikov občinam, zavetišču P in VURSu,... Pa enostavno nas teh nekaj oseb tega ni zmožnih vsega tega speljat. Vsaj ne v doglednem času. In potem nam še kdo očita, da nam nekaj/preveč časa pobere tudi to, da se del časa ukvarjamo s posameznimi dreveščki in nam očita, da bi ta čas lahko bolj pametno porabili za širše dobro. Sej OK, po eni strani je res, v teoriji se super sliši, ampak ko pa delaš se pa vse te teorije malce sesujejo.

Jaz situacijo vidim nekako takole: nekaj nas leta po gozdu, se izobražuje o njegovi oskrbi in zakonskih zahtevah, svetujemo ljudem na vseh koncih in krajih, izobražujemo (organizirano, ne samo kar poveš sosedu in upaš, da bo povedal naprej), vmes pomagamo tudi kakšnemu konkretnemu drevescu (in se še skregamo, če ne bi bilo bolj pametno ta čas porabit za cel gozd), podimo ljudi, ki sekajo in zažigajo, visimo na glavi oskrbnikom in inšpektorjem, itd itd... Eni gledajo od zunaj, sporadično kaj naredijo za gozd (ali drevo) in si mislijo ''lej jih, sej so k zmešane kure tamle v gozdu, še med sabo se ne zorganizirajo, kako mislijo da bodo kdaj nekaj dosegli?'' In kdo izmed njih čaka, da se najde en ''mesija'', ki nas bo postrojil v čete in da začnemo sistematično delat. Se strinjam, ne bi bilo nič narobe, če se to zgodi, ampak če čakamo na to se bomo verjetno še načakali in medtem se ne naredi nič konkretno dobrega za živali. Kaj bi bilo, če bi še nekaj nas, ki smo po društvih, začeli razmišljat tako?

Enkrat se vržeš v to in splavaš. In potem veš, da če ne boš ti, ne bo nihče. In da če ne bo nihče, bodo oni, za katere naj bi se šlo, samo še na slabšem. In potem plavaš in delaš, in greš precejkrat tudi izven okvirov zmožnosti zato, ker veš, da če ne boš ti, ne bo nihče.

Jana, sem se hotla ugriznit v jezik (no, prst), pa ne morem:

Zakaj se potem recimo na tem forumu organizirano pomaga posameznim dreveščkom in se ne dela bolj konkretno za gozd?


Tole lahko konkretno prenesemo semle. Tule gor so živali, v zavetiščih ali pri posameznikih, ki so malce bolj ''naše'' in zanje se dela in zanje se zbira. Kaj bo recimo dobrega za ''vse zivali pojutrisnjem in vse tiste, ki jih drzi v rokah nekdo drug ali pa sploh nihce'' če recimo tule nekaj izmed njih podaljšamo življenje v zavetišču ali omogočimo kakšen zdravstveni poseg? Nič. Dobro bo le za tega enega, za katerega bo plačan račun za veta in hrano.

Zdajle so ravno mimo sladke licitacije. Verjetno bi ljudje lahko namesto peke štrudla ta čas študirali zakonodajo, težili VURSu, pripravljali tekste za akcije osveščanja,... In tako pomagali celemu gozdu, ne samo tistim nekaj dreveščkom, ki jih tule poznamo in so nam malce bližje pri srcu.
Zakaj se potem kakšnih obsežnih licitacij ne dela zato, da bi za ta denar (ker ne, mediji ne skačejo v luft od navdušenja, da bi redno in zastonj namenili prostor za take tekste) recimo na periodično zakupili celo stran v Delu (ali kakšnem drugem časopisu) z namenom osveščanja? Verjetno bi bil učinek precej večji za vse izmed njih, ali če hočete bi teh X evrov pomagalo več živalim, kot če s temi X evri plačamo kakšen račun.

Pa da ne bo kdo narobe zastopil: jaz sem čisto za te akcije in da se zbira in da se plačajo računi za posamezne dreveščke, čeprav vem da bi za ta isti denar/čas/trud lahko verjetno dosegli kaj več. Ravno zato to pišem. Ker je meni (in marsikomu ki ga poznam) zelo težko rečt ''Ne, tebi pa ne bom pomagala tako, kot bi ti lahko'', čeprav vem, da bi lahko svoj trud vložila tudi v širšo sliko. In sem konstantno raztrgana med tem, a naj delam za drevešček (= delam na stojnici zato, da bomo lahko plačale kakšno operacijo, ki je občina ne bo in je potem edina alternativa evtanazija, čeprav gre le za zlom tačke), a naj delam za gozd (= pišem članke in težim in pišem na vse konce in peljem akcije,...). In potem žongliram med tema dvema rečema, ker ja, konec koncev je gozd še vedno sestavljen iz dreves. Pa če sem na koncu označena za še takega egoista, ker pomagam eni mački, da ne bo evtanazirana, čeprav bi ta čas, denar, živce in pamet lahko porabila za širšo sliko.

Za zacetek eno splosno pojasnilo: Tole ni zivalovarstven portal, temvec portal za ljubitelje psov (in mack), katerega del je tudi zivalovarstvena scena/problematika. Ze skorajda od prvega dne, ko je ta portal ugledal luc sveta, je tukaj tudi Kaja in "njen" koticek. Zivalovarstven duh peljem na vseh "pasjeloskih" podrocjih, kot je osvescanje o korektni prodaji in nakupu zivali samo od vzrediteljev, o odgovornem skrbnistvu (ljudje nimajo samo zavetiskih zivali, temvec tudi vzrejene in kupljene), o kinologiji na sploh ... ne ukvarjam se samo z zivalovarstvom in ne samo z resevanjem taksne ali drugacne zivalske problematike, temvec je to samo del mojega pocetja. Kot drugi hodite v sluzbo, jaz delam (tudi) na tem portalu in kot vi v prostem casu delujete na zivalovarstvenem podrocju, tako jaz to pocnem v svojem "prostem" casu. Ker vem, da je korekten odnos do zivali temelj vsega mojega/nasega delovanja, dajem temu podrocju nekaj prednosti, vendar podrocju osvescanja in sirsega delovanja in ne podrocju "samega resevanja". Zaradi vpogleda v sirse delovanja celotne slovenske "pasjelogije" (zal si izkljucno pravico do izraza "kinologija" lasti KZS, zato namesto izraza kinologija za svoje delo raje uporabljam izraz "pasjelogija" :)) imam tudi sirsi pogled na celotno sceno, tudi na zivalovarstveno. V celoti se zavedam casa in prostora (vzrejene zivali vedno so bile in vedno bodo, ne glede na glasbene zelje posameznikov, kot bodo tudi preprodajalci, steperji, goljufi, tatovi, mucitelji, vurs, vcs in podobni, "slaba" zavetisca ...), poznam probleme v vzreji, poznam probleme na zivalovarstvenem podrocju, ki izhajajo iz vzreje, pa tudi druge. Poznam zakonodajo in vem, da bo sprejem sprememb neznansko tezak ravno zaradi prostora in casa. Pri vsem tem nimajo zapuscene/najdene zivali nobene prednosti, pa tudi zaostajajo ne za ostalimi podrocji.

Hm ..., pred nekaj leti (konkretno v zacetku leta 2006) sem se zavestno odlocila sodelovati/pomagati Poloni in njenemu Zavetiscu Horjul. Razlogi za to so, upam vsaj, vec kot jasni in bodo tako jasni se naprej, kolikor pac so lahko komu jasni, oz. kolikor jih kdo vidi. Meni so popolnoma jasni. Sodelovali sva v casu, ko je bilo v zavetiscu dovolj prostora za novince, sodelujeva zdaj, ko je zavetisce polno in bova sodelovali (v to sem prepricana) tudi v naprej, ne glede na to, kaj bo prihodnost eni in drugi prinesla.

Pod to spada vse sorte, med drugim tudi aktivnosti, ki se peljejo preko licitacij in to pocnemo skupaj ze od avgusta 2006 z enim dvotedenskim presledkom v letu 2008, in bomo to poceli se naprej, dokler ne pogruntamo se kaksno zabavno/zanimivo/bolj ali manj ucinkovito aktivnost. Eno od (mojih) pravil (je tudi zapisano med pravili) je, da gredo vse donacije, ki so udejanjene preko mojpes.netovih aktivnosti, v Horjul, za ostale se dogovarjamo sproti. Tako smo se posebej dogovorili za pse iz Pomurja, pa tudi za psa iz Dubravice in se bomo zagotovo se kdaj. Imam svoje razloge za to, s kom se uspesno dogovorim za posamezne aktivnosti, s kom oz. za kaksno aktivnost pa pac ne. Obicajno razloge za zavrnitev argumentiram (ne recem samo, da tebi ali tega pa ne). Sem sama, za mano ni nobene ekipe in delam tocno toliko, kot sama zmorem do konca pripeljati in tocno tako, kot sama vem, da je prav in da gre skupaj z mojimi "pogledi na svet" in cisto nic vec. Podprem se marsikaj drugega, vendar samo podprem in ne vodim. Tako se tudi medijskih akcij ne grem in se jih ne bom sla, lahko pa se jih gre kdorkoli drug in se zraven prikljucim. Moje mnenje, da lahko vsako zavetisce, vsako drustvo in vsak posameznik najde svojega "pokrovitelja", je tudi ze zelo dolgo znano. Tako je tudi z akcijami in aktivnostmi.

Da v zavetiscu Horjul ne gre za drevescka, je najbrz jasno (res srcno upam). Seveda se tukaj ukvarjamo s posameznimi primeri in seveda zbiramo za posamezno zival in seveda izpostavljamo posamezne zivali. Vendar bi bil Horjul brez Polone samo pac se eno zavetisce, z njo pa je celota, vse tisto, kar sama (upam, da tudi kdo drug) vidim kot neprestan boj za dobrobit zivali na dolgi rok. Ker tam se ne dela samo na posameznih zivalih, temvec vsak dan znova poleg "danes" tudi na "jutri". Ce kdo ne vidi tega dolgorocnega ucinka, mi je zal. Se posebej pa mi je zal, ce kdo vidi njihovo delo kot ukvarjanje z drevescki in pomanjkanje "nekaj vec". Vec jim naloziti, kot ze sedaj dajejo od sebe, ob cemer sami dajemo samo tisto, kar smo v danem trenutku pripravljeni dati, je pac precej nefer. Vsekakor pa so nam "dali" ze do sedaj mnogo vec, kot smo dali na zavetiski (in se kaksni drugi) problematiki vsi ostali skupaj. Zelim si, da bi vsa zavetisca delala tako, vendar ne delajo. Zelim si, da bi se z vsakim zavetiscem nekdo dogovoril za podobne oblike sodelovanja, kot sodelujem sama s Horjulom. Pa se ne, razen enega in nekaj posameznih padalskih akcij. Za taksno sodelovanje zagotovo ni dovolj ena stran, temvec morata biti dva. Zakaj se nihce ne dogovori, zakaj nihce tega ne pocne tako ali drugace? Ne vem. In me ne zanima, ker sama vsem ne morem pomagat in nisem pripravljena z vsemi sodelovat, se manj delat slabo zato, ker bi si nalozila prevec (recimo zato, ker ne stori tega kdo drug ali zato, ker to od mene nekateri pricakujete). To pa ne pomeni, da me ne zanimajo zivali v drugih zavetiscih ali tiste, ki so se na cesti, pa bi morale v druga zavetisca. No, tukaj pa je razlika - mene zanimajo vse enako in vse bi morale imeti enake pogoje in enake moznosti. Zal jih nimajo. Za to kriviti mene, je precej mimo. Za to kriviti Horjul, je se bolj mimo. Pricakovati, da bo nekdo resil vse probleme zato, ker jih vidi, je pa tudi mimo.

Vsak lahko studira zakonodajo z nasimi licitacijami in drugimi aktivnostmi ali brez. Nekaj nas to (in se mnogo drugega, o cemer pac ne pisemo kar naprej) pocne ob vseh ostalih aktivnostih, vsak se pa sam odloci, kaksne aktivnosti bo peljal in s cim se bo ukvarjal trenutno in na daljsi rok. Da bi kdo zaradi nasih dobrodelnih licitacij, ki so namenjene Horjulu, kaj manj studiral zakonodajo ali se sel manj akcij in aktivnosti, je prav smesen ocitek. Na zacetku je bilo moderno meni in Poloni ocitati zasluzkarstvo, ocitno je zdaj cas, da se nama ocita pomanjkanje aktivnosti ostalih zaradi aktivnosti, ki jih peljeva midve. Hm ...

Koliko je pripravljenosti v konkretno aktivnost vloziti svoj cas, delo in trud (morda tudi nekaj financ za prevoz), se jasno vidi v temi, ki jo je odprla tukaj jadrankaj in kjer je javljanj zelo malo. Upam, da ima jadrankaj popolnoma zabit mail s ponudbami za pomoc. Pa se dela za "naprej" in ne za zdaj. Hm ... Zal se niso zivali znasle na nekem bliznjem pragu in resevanja konkretnih drevesck ni, temvec je resevanje gozda, ki ga vecina se ne vidi. Ce je ob tem pricakovane se nekaj osebne participacije, brez povracilnih ucinkov "trepljanja po prsih" in izpostavljanja "osebne udelezbe" je pa sploh problem sodelovanja. To je na splosno pac tukaj in zdaj problem in ni nic tako strasnega ali novega. Samo videti je treba. In ne bo se spremenilo z odlicnimi vodji, ker so brez vojakov tudi oni sami vodje le sebi, kot tudi ne z neznansko sirokimi akcijami. Najprej moramo vsak zase videti, da je res treba nekaj narediti. Dokler cakamo na druge, da bodo spregledali namesto nas, se ne bo zgodilo nic.

V vsakem trenutku lahko kdorkoli zacne peljati akcijo organizacije in zbiranja za medijske objave. Se bom prikljucila, vsekakor. Vsako drustvo lahko v vsakem trenutku preko katerega od svojih clanov vpise na ta portal, v koledar, na forum ... katerikoli dogodek, katerokoli aktivnost, katerokoli drustveno obvestilo ..., in povabi mojpes.netove uporabnike in obiskovalce k sodelovanju, ce zeli. Torej, nikogar ne oviram pri nobenem pocetju, razen pri tistih, ki so skregana z zakonodajo in z osnovnim, kar vidim pri resevanju splosne problematike in o cemer smo tudi tukaj ze veliko govorili (resevanje iz slovenskih zavetisc, oddaja mladicev brez ustreznih resitev za psico in mladice ...). Nekaj zadev pa osebno ne maram, kamor spada "prikrivanje" in "laganje" o izvoru ali stanju zivali, povdarjanje visjih ciljev, kjer jih ni, nespostovanje dogovora brez ustreznih razlogov in podobno. V vsakem trenutku lahko tukaj kdorkoli (obvezno preko izbranega drustva) sam (brez aktivne udelezbe mojpes.neta) pelje zbiranje za katerokoli zival. Niti dogovora z mano ne rabi. In to se v mnogih temah dogaja, ce se ne motim. In se bo dogajalo naprej. Prav tako se dejansko ne vtikam v ukvarjanje posameznikov z drevescki, razen ce sprasujejo, kaj storiti, ali v "debatnih" temah, kjer razglabljamo o razlogih za to ali ono. Pozivam pa v vsakem trenutku k razumskemu razmisljanju o sirini kateregakoli pocetja. Obicajno sem ob tem sicer obtozena napada, pa nic zato. Upam le, da bo (na dolgi rok) prisel cas, ko bo kaksen vec razumel samega sebe in svoje pocetje. Pa tudi moje, horjulsko in se koga, ki ga predalckate med tiste, ki naj bi nekaj naredili/vodili/organizirali/izpeljali ..., pa tega ne storimo v taksni meri, kot si nekateri zelite. Tudi jaz (mi) se lahko (in tudi se) prikljucimo mnogoterim aktivnostim, ki jih pelje nekdo drug. Hm ...

Zala_, bom sicer tvoje drugo sporocilo "secirala" :), vendar samo zato, ker imam direktne odgovore/vprasanja na posamezne stavke in ne zato, ker bi imela kaksne "zahrbtne" namene. V jezik se ti ni treba nic gristi, ker je vsak pogled nek dodatek k sirini. Upam, da tudi moj.


Hm ..., skoda, da vidis delovanje tega portala in foruma samo v pomoci posameznim drevesckom. Vsa leta, od kar obstaja tole, sem upala, da daje in je dal nekaj vec. Tudi tebi. Poleg tega pa nisem nikoli zanikala, da je gozd sestavljen iz drevesckov. Ne sebi in ne komu drugemu. Le pogledi na efekt ukvarjanja z enim drevesckom so ocitno popolnoma razlicni tudi med nami.


Kot razumem, se nanasa tvoj zapis na zbiranje z licitacijami, torej na pomoc Horjulu, da oskrbi eno konkretno zival? Tisti "eden" je v zavetiscu Horjul in tisti "eden" je del horjulske celote in tisti eden je izpostavljen iz vseh moznih vidikov: kaksen je bil najden, kje, s kaksnimi poskodbami, koliko to stane, koliko je bilo truda ob oskrbi, kdo vse je bil klican na odgovornost, kaj vse prinese njegov prihod v zavetisce ..., pogosto posamezen primer pokaze problem v zakonodaji ali drugih postopkih, ki ga prej ni bilo videti. To pa ze pomeni, da ni vec samo drevescek, temvec del gozda. In za gozd v resnici Horjul deluje, pa ce kdo hoce to videti, ali pac ne.

In sama ne sodelujem/pomagam Horjulu zaradi kaksnega posameznega drevescka, temvec izkljucno kot celoti. Me ne zanima, za katerega se Polona (beri: zavetisce) odloci za neko resitev, ker je to njena stvar oz. stvar zavetisca, ki deluje po predpisih z dodatkom bogatega nadstandarda za varovance. Prav tako me ne zanima, za katerega se zbira in karkoli zbere. Jaz "zbiram" in "delam" za vse, ki so tam. Ker je zivali (in ljudi), ki potrebujejo naso pomoc, po celi Sloveniji dovolj za vse, imamo tudi mi (vsak posebej) moznost se odlociti, katerim (ne kateri) bomo pomagali. Moja odlocitev je, da tistim, ki pridejo v Horjul, ker vsem ne morem pomagati, so pa to nakljucne in ne izbrane zivali, da ne bo pomote, ker morajo v zavetiscu vzeti (resevati primere) vse zivali, brez izjeme. Kot tudi nihce med vami ne more pomagati vsem. Hudo je le, ker se ne razumemo in enacite mojo pomoc Horjulu in delovanje Horjula z ukvarjanjem s posameznim drevesckom, ki ne "uci" nikogar nic drugega, kot le to, da je treba "resevat po svoje", kar dobis v svoje roke. Drugo pa ni vec toliko vazno, temvec participirate pomoc glede na cas, energijo in voljo. Po zapisanem vidim, da nekako pricakujete od mene, da se ukvarjam z vsem na nekem visjem nivoju, sami bi sledili, vendar le takrat, ko imate cas, energijo in voljo (konkreten primer je dala pridna z deljenjem bulmastif letakov, novega vidimo v omenjeni jadrankini temi). Ne bo slo. Ne prenasam na druge tistega, kar lahko sama naredim oz. za kar se dogovorim, se manj cakam, da bo kdo kaj naredil ali da tistemu, ki ne naredi, kaj ocitam. Vec pac ne, pa tudi vec ne nalagam drugim. To, da recem, da je treba videti gozd in ne dreves, ne pomeni za nikogar med vami vec dela ali porabe vec vasega casa, temvec le vec razmisleka o pocetju. Zato ni treba nikomur vec aktivnosti peljati, kot tudi ne vec ali manj zivali oskrbeti ali nase kaksno odgovornost prevzemati. Samo razmisliti in delovanje potem (ce razmislek pomaga) usmeriti na nekoliko dolgorocnejse cilje. Konkretno to pomeni, da se ne bo takoj, ko se najde neko zival na lastnem pragu, zacelo tukaj pisarit groznje, da bo morala le-ta zival v neko cudasko zavetisce, ce je ne bo nekdo hitro vzel v oskrbo, temvec se pride sem obvestit, da je bila neka zival nekje najdena in stacionirana v nekem zavetiscu ali nastanjena nekje drugje v dogovoru z zavetiscem. Tukaj ni nic vec dela, le akcija in sporocilo sta povsem drugacna.


Se enkrat - nase licitacije ne bi smele biti za nikogar motece in v kolikor se bo nekdo sel akcijo zbiranja donacij za objave v medijih, se lahko k njim prikljucim(o), za samo doniranje pa se bo vsak sam odlocil. Tako je pri licitacijah - kdor zeli, se jih udelezuje, kdor ne, lahko pocne karkoli drugega, ali pa nic. Enako je z zeljami po "obveznih" donacijah vseh uporabnikov mojpes.neta (ze nekajkrat pisno izrazene tukaj) - nikomur na mojpes.netu ni nic mus poceti, temvec ima prosto izbiro, k cemu se zeli prikljuciti. Nikomur ne bo nikoli receno, da mora komu kaj dati, ali da je bolje, da da za tega ali to akcijo in ne za onega ali ono akcijo.

Torej, organizirajte akcijo mnozicnega obvescanja preko medijev, k cemur najbrz spada tudi zbiranje zelo velike kolicine sredstev in bomo sodelovali po svojih moceh. Jaz tega ne grem organizirati iz vec razlogov. Eden med njimi je "ucinek v oblakih". Tudi jumbo plakati in pojavljanje reklame v vseh medijih ter tiskanje letakov, kar naj bi stalo VURS 16.000 €, ni dalo efektov.

Pomagajo pa druge zadeve in to vsak dan in vsak dan znova so dokazane kot uspesne. Ti enemu, on drugemu, tretji tretjemu ... prenesene prave stvari ... vztrajno ... itd. S temi zadevami pa se aktivno in dnevno ukvarjam, brez skrbi.


Razlika je med nacinom izvedbe in efektom in ne med altirnativami "ali to ali ono ali pa nic". Torej, ni vprasanje pomagati neki tocno doloceni zivali, temvec gre za nacin pomoci, za efekt pomoci in za daljnorocne ucinke takega primera, ki smo mu nudili pomoc.


Tega pa preprosto ne razumem. Jemljes delo na stojnici samo kot prodajo izdelkov, katere izkupicek pomaga drevescku? Menis, da samo pisanje clankov in peljanje akcij vodi v resevanje gozda? Menis, da je vsaka resitev pred evtanazijo, ne glede na nacin, kako resitev izvedes, ukvarjanje z drevesckom? Hm ..., se bojim, da je nerazumevanje res popolno in obojestransko in morda je bolje, da sama s svoje strani zakljucim tole debato, saj je vse, kar sem do sedaj napisala, povsem drugace razumljeno od tistega, kar zelim povedati. Ok, povsem sprejemam kritiko, da pisem prevec in verjetno nerazumljivo. Morda se ni pravi cas, da bi upraviceno od koga pricakovala razmisljanje in ne le branje. Torej je karkoli, kar je "vec, kot nujno" pisanje verjetno odvec. :)

Jaz se z nikomer ne kregam in ce sem odkrita, me pri delovanju drustev moti le izpostavljanje "ne moremo, ker nas ni dovolj" s tem, da se vsi ukvarjate z vsem in si ne razdelite dela glede na to, za kaj ima kaksno drustvo kapacitete/znanje ... Vsi se ukvarjate z zakonodajo, z osvescanjem vseh o vsem, s pripravo enakih materialov o isti zadevi ... Razumem, da na lokalnem podrocju lahko drevescke zlagajo v gozd vec ali manj lokalci. Ti lahko imajo tudi "cez" obcine, obcinske uprave in zupane ter lokalne medije. Najlazje sodelujejo z zavetiscem, ki ima "cez" njihovo lokalno sceno. Verjetno se kaj, kar je ozko "lokalno". Vse ostalo je po mojem mnenju topla voda, ki jo izumljate vsak zase vedno znova in znova in vam jemlje neznansko veliko energije, casa, pa tudi sredstev. Zakaj ne bi mogli "posvojiti" materialov, ki jih je ze sestavil nekdo drug iz nekega drugega drustva in jih uporabiti za osvescanje (kot neko splosno zadevo, ki jo podpirate in se zanjo zavzemate). Zakaj ne bi mogli "najeti" drugega drustva, da izvede osvescanje na solah v vasem lokalnem okolju? Ali za kaksne druge aktivnosti? Take, ki to ze pocnejo tako, kot vsem ustreza, oz, ki ze imajo znanje, izkusnje in efekte? In vi pri njih "izvesti" nekaj, kar najbolje znate? Mora res vsako drustvo najprej najti ljudi (ki jih ni in ni na lagerju, da bi jih samo izbral), ki so sposobni in pripravljeni izvajati neko akcijo, jih izuriti, pripraviti svoje materiale in jih v celoti voditi in izvajati sami? No, ne vem. Potem ze verjetno, ker se to pac kar naprej dogaja in kar je prepoznati tudi skozi Zalino jambranje, da ne morejo vse sami, pa tako bi radi. Je treba kar naprej nekaj novega gruntat, ko pa je vecina zadev ze nagruntanih, spisanih, pripravljenih, morda se samo se mal modificirajo in po dogovoru uporabijo? Tudi to je sodelovanje med drustvi, ki sem ga v preteklosti pogresala in ne samo velikanske akcije ali prevzem vodenja kaksnega posameznika.

Prosim, da se kaksni akcije zeljni ljubljanski ljubitelji zivali javite jadranki v temi http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,37268.0.html in ji pomagate pri odlovu prostozivecih mack na eni od ljubljanskih lokacij.

Očitno se res včasih ne zastopimo tako, kot je bilo mišljeno.
Kar se tiče sodelovanja, pa sodelujemo (ne vsi z vsemi) kar precej, recimo pri razlagi zakonodaje, pisanju prijav, pripravi osveščevalnega materiala, akcij,... Da bi pa nekdo iz Severne Primorske/Ljubljane/Prekmurja hodil na naše šole osveščat ali k nam na oglede lokacij,... je precej nerealno, ker še same ponavadi težko najdemo koga, ki je pripravljen občasno narediti kakšno pot po nekaj km in verjetno imajo oni enak problem. Sodelujemo pa vedno več in upam, da še več bomo.

Zala_, to, da bi kdo hodil s Severne Primorske/Lubljane/Pomurja k vam na oglede lokacij, sem napisala pod "lokalci" - torej, najbrz ni smiselno in - ne, ne mislim, da bi to kdo pocel po celi Sloveniji. Da pa bi kdo drug prisel k vam na kaksno solo ali izvest kaksno predavanje, pa se mi ne zdi tako neverjetno. Kot tudi ne, da se uporabi ze pripravljene materiale za osvescanje.

Vsekakor pa sem res vesela, da imate drustva pozitivne izkusnje pri sodelovanju in vam ga zelim tudi v bodoce cim vec.

Da tudi jaz sem vesela, da lahko potrdim, da sodelujemo vedno vec. :) Prav tako z izmenjavo materialov (brosur, ipd.). No, prav sem mi zdi, da ima vsako drustvo vsaj eno svojo splosno brosuro ipd., toda za kaksne bolj specificne pa je (zaenkrat) res bolj smiselno, da si jih izmenjujemo (ne mislim "krademo"). Hvala vsem, ki ste nasemu drustvu kaksen tekst/brosuro prispevali (pa se vas bom zicala, priznam, hehe). ;)

Hm, glede osvescanja na drugih podrocjih je tako: saj v bistvu ni problem prevoz nekam drugam - problem je v tem, da je npr. nase podrocje ze tako ogromno, da ne uspemo narediti toliko, kot bi si zeleli, kaj sele, da bi uspeli ti se kam dlje. In se en problem je pri tem osvescanju: tisti, ki hodimo v sluzbi (se posebej take, kjer zaradi specifike dela ne moremo vzeti niti enega dneva dopusta po svoji izbiti izven dolocenih terminov) zelo tezko gremo na sole in v vrtce, kjer se podavadi vse aktivnosti dogajajo pred 16.30, jasno :( Tako se stevilo prostovoljcev za te zadeve omeji na recimo 2 ... Da ne govorimo o tem, da MORA biti oseba, ki to izvaja za to primerna - od tega ne odstopim.

Aja, se en splosen komentar - mogoce izgleda, da drustva (vsaj nekatera) sodelujemo manj, kot je dejansko res, ker pac o tem ne porocamo javno ...  

Ja, tako sem mislila, kot je Nika2 napisala - že za svoja področja pokrivat nas ni dovolj, nam ne rata speljat vseh zadev, zato bi jih še toliko težje peljali drugje. Bi bilo krasno, recimo, da bi nekaj ljudi hodilo po Sloveniji cele dneve recimo samo osveščat (osnovne in srednje šole, kakšna društva, na prireditve,...), samo mislim da smo še daleč do tega.
Kar se tiče tega, da delimo material, informacije,... eden z drugim pa seveda - da nimata dva človeka z isto stvarjo delo, dela je že brez odkrivanja tople vode preveč.

Huh, zdaj pa izgleda skoraj tako, kot da kje izvajajo dejavnosti po solah vsak dan :). Ne, ni bilo misljeno tako, temvec kot odgovor na zapis Zale_, kaj bi radi v njihovem drustvu in kaksne imajo nacrte. Sem pomislila, da bi morda za prebit led pomagali kaksni materiali in znanje koga drugega, nic drugega.

Ok, se predam. Ni ljudi. Zal.

Ne, se ne, samo ne bi bilo slabo če bi se nekaj ljudi vrglo izključno in samo v osveščanje in bi začeli sistematično obiskovat šole in druge ustanove, to sem želela napisat. Ne vem no, a res ko pišem, pride ven čisto drugače kot je mišljeno?

Nisem brala vsega, vpadam v bistvu samo v komentar o sodelovanju: jasno je, da se da marsikaj narest brez osebne/fizične prisotnosti. Zatorej domnevam, da če bi se združili "naši", ki sodelujejo na področju zakonodaje, in "vaši", ki mogoče delujejo na drug način, vendar ravno tako na področju zakonodaje, se uskladili, zamenjali mnenja, izkušnje,... bi lahko konec koncev delali skupaj. Bilo bi nas "več". Oziroma, bilo bi lažje, čeprav bi število ostalo enako. Veliko lažje bova šli z Niko2 skupaj čez zakon in skupaj ugotavljali npravilnosti, izmenjavali mnenja sproti in bili zatorej bolj učinkoviti, kot pa če samo na koncu primerjava zapiske.

Evo, pa da ne bom samo  :*-, grem delat.

 ;D ;D ;D ;D ;D Kot da je bila to kdaj ovira.  8)

Bom pisala tukaj, da ne bom smetila teme:
http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,37218.15.html


Zaradi takih stvari nam zmanjkuje časa (=nas je premalo). Ker delamo vsi isto stvar, v istem času na istem prostoru.

Mogoče res včasih..vseeno mislim, da prostovoljci pač delamo to, kar zmoremo in kar lahko delamo. In kar nas zanima in se nam zdi pomembno..zato sem si prebrala te predloge spremembe zakonodaje in še ostale predloge, ki mi jih je poslala Nika2. Sem si prebrala in sem ji napisala moja opažanja. Mi ni vzelo veliko časa, sploh pa zdaj ko imam samo še par izpitov, rada uporabim svoj čas za nekaj koristnega in se ukvarjam z raznimi društvenimi zadevi. To, da sem ji poslala ta mail je verjetno še najmanj, kar lahko naredim in sem naredila v zadnjih dneh.

Se strinjam, da nas je premalo. Takih aktivnih, ki bi žrtvovali svoj čas in dejansko nekaj naredili za društvo. Tudi je res, da na koncu velikokrat ostane en sam ali mogoče celo dva ali trije, ki delajo toliko da se jim na koncu že meša od vsega.. In meni je hudo, ker na splošno imam več časa, kot nekdo, ki dela cele dneve in se potem ponoči ukvarja z društvenimi stvarmi..ker bi rada več pomagala, pa veliko stvari ne znam ali pa se jih še učim..z leti upam, da bo prišlo tudi to. Manjkajo predvsem ljudje, ki bi se ukvarjali s takimi stvarmi, ki jih ostale prostovoljke ne znajo/ znamo.


Mogoče bi bilo res bolje, da bi se vsakemu aktivnemu članu društva dodelilo naloge, ki bi jih bil pripravljen opravljati in bi se ukvarjal izključno s tem. Ampak že pri osnovnih stvareh npr. delanju letakov, objavljanje živali, ki iščejo dom na forumih, že pri tem se zaplete ker enkrat en nima časa, drugič drug in posledično vsak dela kar lahko in kadar pač utegne. In ljudi je premalo..in potem se vrtimo v začaranem krogu.


Tudi jaz sem vesela, da uspešno sodelujemo z ostalimi društvi :). Navsezadnje nas ima večina isti cilj - osveščati javnost o s/k, mučenju živali, prostoživečih mačkah, itd. Ponavadi se ločimo samo v tem, katero prostorsko območje pokrivamo, v pogledih na razne živalske problematike pa smo si enaki. Tudi jaz upam, da bomo v prihodnosti še več in še bolj uspešno sodelovali.

Hm. Npr? Katerimi stvarmi?

Upam, da veš, da nisem napisala, kar sem, samo zaradi tvojega meila Niki2. Ker v tem ni nič spornega in je sodelovanje dobro in vse, kar paše zraven. Gre zato, da tako stvari potekajo. Tako - na večih koncih, hkrati, z različnimi ljudmi, ki konec koncev pridejo do istega zaključka. In mene to že dlje časa hudo nervira, vendar nikakor ne morem prit na čisto, ne premorem energije potrebne za korak naprej, itd.

Cilj je dejansko zelo podoben pri vseh. Ampak pot do tja je pa (lahko) zelo različna. In tukaj prihaja do razdorov, katerim sledijo osebne zamere itd. Kljub vsemu mislim, da je večina društev sposobna se zedinit pri eni stvari in v tej eni (oziroma neki stvari) delovat s skupnimi močmi.

Hehe, predvsem cisto prakticne zadeve - npr. oblikovanje spletnih strani in ostala grafika (na sreco smo sedaj dobila pomoc in se tudi ucimo), isto velja z racunovodstvom (saj imamo racunovodkinjo, a saj veste, pogosto clovek rabi nasvete), pa prijave na razpise, pa oblikovanje spletne trgovine, pa se veliko podobnega. Da, pocasi skusamo razdeliti vloge, a mi konkretno smo malo mlado drustvo in imamo malo clanov, zato je to tezje. Ampak vedno bolje nam gre in Meredith je ena najbolj pridnih (ja, pa tudi dolocene neloge je sistematicno prevzela ona);) Hvala :) :)

Aha, nisem razumela, da govori konkretno za vaše društvo. Jst še kar debatiram takole na splošno. Za stvari, ki jih lahko delamo skupaj oziroma, še bolje - ki si jih lahko razdelimo.

Ja, sem mislila take bolj strokovne zadeve, ki ne zna ravno vsak. Pa tudi npr. že samo pri pisanju člankov je fajn, da to dela oseba, ki se na to spozna, oz. ima pisateljsko žilico. Seveda lahko napišem članek tudi jaz, ki se mi pisanje zatika, ki 100krat spremenim eno besedo in za to porabim veliko več časa, končni izdelek je pa povprečen ali pa še to za popravit.

Nika2: se trudim vsaj malo vam/ti olajšati delo in to me veseli delati :).
pridna: vem, da ni tisto letelo točno name in da si mislila na splošno. Jaz bi bila takoj za, da bi društva med seboj bolj sodelovala. In mi je žal za vsako osebno zamero, ki se "skuha" po nepotrebnem.
že če pogledamo letake, o katerih je bilo govora v tej temi: skoraj vsako društvo ima svoj letak o pomenu s/k, o mučenju živali, o odgovornem skrbništvu..in na vseh piše bolj ali manj isto, samo informacije o društvu so druge (da ne bo pomote, seveda smo zelo hvaležni društvom, od katerih si lahko "sposojamo" letake, če ga mi nimamo na tisto temo). In tukaj tudi gre dosti energije, konkretno za letake niti ne, mislim bolj na splošno..mogoče na nekaterih področjih bi dosegli več, če bi delali skupaj. Ne vem, pač razmišljam v to smer..

pridna, zdaj sem videla tvojo objavo: ja jaz sem govorila iz lastnih izkušenj, za naše društvo..lahko bi se razširilo to na splošno, ker verjetno se še kakšno društvo sooča s takimi težavami, sigurno pa s primanjkljajem prostovoljcev.


To bi pa tudi mene zanimalo, stvari, ki bi jih lahko delali skupaj..

 :) ;)

S toplo vodo sem mislila predvsem na kaksne tekste o s/k recimo, kako napisemo prijavo, kaj je treba prijavljat, kaj smemo pocet z macki in psi (in drugimi zivalmi) ter cesa ne ... Splosne tekste, pri katerih ni nobenih razlik med S in J ali V in Z. :)

Ok, sem precej prakticne sorte in pac poskusam poenostavit (zal mi pri pisanju ne rata :P), kar se da, obenem pa se pogosto, ko vlacim misel sem in tja, celo pokaze zmanjsanje stroskov. Da denarja v drustvih poleg ljudi in casa vedno manjka, nam je tudi vsem vec kot jasno.

V "prejsnjem lajfu" sem bila tesno povezana s turizmom in seveda, ker agencije prodajajo vsak svoje programe po svojih cenah, je logicno, da naredijo svoj katalog/letak ... Vendar, vse agencije ne pocnejo tega, ker tudi same ne organizirajo obiskov prav cisto vseh destinacij pod tem soncem, ki bi si jih lahko izmislil. In je bil vedno nekje na "tiskovini" predviden plac, da je subagent (tisti, ki je naprej prodajal programe) nalepil svojo nalepko z znakom, kontaktom, bla bla. Zadeva je stara kot zemlja ;D, gre pa seveda na eni strani za profit osnovne agencije, ko zanjo nekdo nekaj proda, torej ni sporno, da je na maticnem katalogu nalepka druge agencije, in za profit subagenta, ker si ne more sam privosciti kompletne organizacije, pa raje prodaja za provizijo. Vsi zadovoljni, tudi gostje. Upam ;D

Ok, vi ne prodajate nicesar, torej ne gre za ekskluzivo kogarkoli (tudi nad informacijami ne), kot tudi ne za profit v denarju, podajate pa informacije, ki naj bi po mnenju vseh (ce se ne motim, je konsenz o s/k nesporen, kot tudi mora biti razumevanje osnovnih pravil za ravnanje z zivaljo) dosegle vsakega prebivalca Slovenije. Kako to storiti, ce je treba najprej tekst, ki so ga ze drugi na vse mogoce nacine okrog obrnili, pripraviti "avtorsko drustveno", za kar gre cas. Pa treba je najti tiskarja, pa denar zbrati za tisk, pa organizirati vse skupaj ... In imamo en letak. Rabimo jih pa (menda v vsakem drustvu, ker rabi vsako drustvo kompletno svoje osvescevalne materiale, z drustveno noto ...) najbrz kar nekaj, ker ni za osvescati samo o s/k. In znajdemo se v zacaranem krogu - ni casa in ni denarja.

Moj predlog, pa ni treba, da kdo kar okrog pade nad neizvedljivostjo ali izvedljivostjo ;D
Skoordinira se en tekst, ki bo za vecino drustev pravsen (avtorizacija seveda ni sporna, ni pa treba, da cez pol strani letaka pise, katero drustvo je nagruntalo izvedenko ze tisockrat prezvecenega teksta), skoordinira se ena grafika, ki ne bo od nobenega drustva in skoordinira se en tisk. Vecja kolicina, ceneje je. Materiali o s/k pa so vecni in ne bodo letaki za stran, ker nas potreba po osvescanju o s/k ne bo hitro minila. Drustvo da natisnit (beri: naprinta na kateremkoli printerju) mali milijon drustvenih nalepk (z vsemi kontaktnimi, web in drugimi potrebnimi podatki), ki jih pac nekdo v drustvu nalima na letake. In imate ene, pa druge, pa tretje, pa cetrte ... Eno drustvo bo placalo tak delez letakov in jih ustrezno stevilo prevzelo, drugo toliko, tretje malo manj, ker pokrivajo manjse obmocje, imajo manj prihodkov ... Saj se prej zmenite, koliko bi jih rabili.
Seveda se ne da tako z vsem, da se pa zagotovo na vecini osnovnih tematik.

Ali pa tudi ne :)