mojpes.net

Našo pasjo damo smo vzeli iz zavetišča... Imamo jo približno 2 leti. V tem času se je precej, precej umirila, postala je zelo poslušna, navadila se je na vse mogoče... Še vedno pa je v novih situacijah zelo, zelo vznemirjena. Oziroma vznemirjena je ob vse mogočih situacijah, npr. ko dobimo obisk, ko se vrnemo iz službe, ko kam gremo, ko je v novem okolju, ko se igraš z njo-ji mečeš igračo.... Da ne govorim, da se grozno boji grmenja. Ampak res Grozno!
In zdaj me zanima kako bi mi njo vsaj malce umirili?!? Strah me je, da jo bo v tem stanju vznemirjenosti, kar enkrat vrglo in jo bo kap.  :-\ (ravno danes je tako umrla od kolegov psička in to je povod za ta moj post)...
V primeru grmenja smo jo navadili na "njen kotiček"-pod posteljo oz. gre sama v boks... Ampak to je premalo, kadar ni druge možnosti za umik...npr. v šotoru sem že mislila, da jo bo kap, ko je en dan grmelo celo popoldne...
Naj poudarim, da imamo poleg nje še eno psičko, ki je mrtvo hladna v vseh situacijah... ampak mlajše to ne gane... Mi vsi umirjeni, ona na polno diha in se trese.  :-\
Zanima me, samo v primeru, ko ni druge rešitve, ko smo v drugem okolju-npr. v šotoru in pač grmi/dežuje... Obstaja kakšno zdravilo, za pse, za umiritev?? Midva ji dava zaenkrat baldrijanove kapljice, ki ji pomagajo, a v omenjenem primeru premalo... Sama ne dajem rada neke kemije non stop, a v takem primeru me je resnično strah, da bi jo vrglo... Predlagali so mi že vse mogoče "pametne variante", kot npr. "Daj ji apavrin!" ... :( ...ampak jaz nisem za te stvari... Najraje bi dala kaj "naravnega" oz. pomagala z "vzgojnimi prijemi", a v stanju velike vznemirjenosti/strahu ni dojemljiva za popolnoma ničesar... Za "umik v njen kotiček", v primeru grmenja, smo rabili kar veliko, veliko, veliko časa, da nam je kolikor tolikor uspelo (pa še ni popolnoma uredu)...
Kakšne izkušnje?? Ideja?? In že vnaprej iz srca HVALA!

Pri moji prvi posvojeni psici, smo rešili praktično vse fobije razen grmenja in pokanja. Se je pač šla skrit v kopalnico in tam počakala do konca. Kap je ni zadela...

Napisano je, da ima svoj kotiček. Je ta kotiček izključno pod posteljo ali je to tudi boks? Sama bi spodbujala boks, ga (če se pokaže, da ji je všeč) pokrila z odejami, da še dodatno ublaži zvok in da občutek brloga. In seveda ko se gre taborit, boks obvezno vzela zraven.
Žal pri izjemno močnih strahovih marsikdaj ni za pričakovat čudeža. Kolikor sem pred leti brala celo po možganih potujejo impulzi drugače kot sicer... Če bi bila sposobna jest v času grmenja bi lahko sčasoma pomagalo, ampak naša ni niti pod razno hotela jest takrat.
Tudi mi nismo dajali kemije in smo zvozili. Najbolj umirjeno in verjetno njej tudi zelo ljubo, je je bilo zadnji dve leti, ko je popolnoma oglušela in skoraj povsem izgubila vid. Takrat je pa ni motilo čisto nič in je vedno uživala na sprehodih in doma brez prekinitev :P
Skoraj vsem se je smilila, a ona se je imela perfektno  :-*
Sicer vam ne želim, gluhosti in slepote, ampak hočem povedat le to, da se velikokrat ne glede na vložen trud in voljo, ne da priti do želenega cilja in samo lajšamo posledice. Vam pa želim veliko sreče   hu:g

Hja... tudi jaz sem razmišljala, da določenih stvari najverjetneje ne bomo rešili.
Ogromno se jo sicer da naučit s hrano AMPAK kot si rekla tudi ti, tudi naša ne vzame niti najboljše, najbolj dišeče salame, ko je v stanju "strahu" (npr. ko grmi/poka...).
Zaenkrat gre večkrat pod posteljo... Bomo poskusili bolj spodbujat boks, ker se večkrat, čez dan, sama uleže vanj in zaspi (kadar ne poka/grmi...). Res je bolj praktična rešitev, ker gre dejansko lahko z nami na morje oz. kamorkoli...

Ena stvar, ki jo lahko poskusite, saj ne škodi je povezovanje (po metodi TTouch), nekateri raje uporabijo tesno oprijeto majico (pritisk psa pomiri)
Kar se tiče kemije, je pa zadeva taka: če je strah zelo močan in ne pomaga nič, potem je edino smiselno pomagati živali tudi na ta način. Apaurin konkretno je ok, vendar je uporaben bolj za tiste, ki se bojijo pokanja. Za tiste, ki se bojijo nevihte pa bistveno manj. Poanta je v tem, da deluje samo, če ga žival dobi preden je vznemirjena. S pomočjo apaurina sem uspela povsem odpraviti (pridobljen) strah pred petardami pri moji pokojni Lani. Ker ga je dobivala samo par dni v letu ni bilo nobenih stranskih učinkov.

Lanabela... z apaurinom si odpravila strah? Se potem ni več bala ali si ji pač do konca dajala apaurin okrog nov. praznikov? Ker naša ima TUDI s tem težave... Ko pride čas ognjemeta, je vsaj eden z njo notri in jo miri oz. je zaprta v njej ljubem prostoru, kamor se sama zateče... Zanima me, če je bil strah s tem odpravljen al je pač dobivala potem apaurin tisto... enkrat letno?

Najprej je rabila apaurin cel teden pred novim letom (pa še par kritičnih dni, za miklavža recimo), potem pa vsako leto manj. Strah se je manjšal postopoma, najprej je niso več motili oddaljeni poki, potem je prenesla tudi močnejše poke, če se niso predolgo ponavljali. Zadnja leta se pokanja ni več bala, je pa še dobivala po eno tableto za silvestrovo. Za vsak slučaj, da se strah ne bi obnovil. Da sva prišli do te stopnje je trajalo nekaj let. Enako kot je bilo potrebno več let, da se je strah razvil do te stopnje, da cel december po sončnem zahodu ni hotela ven niti  lulat. Zelo mi je žal, ker sem dopustila, da  je bila zaradi mojega odpora do tablet psica toliko časa pod hudim stresom.

Lanabela... zdaj si mi pa dala za mislit...  :-\ Tudi jaz sem proti, proti, proti kemiji... Ampak letos, ko smo bili v kampu in je en dan grmelo kot za stavo, je boga revčka tko dihala in čist pri miru sedela, da sem mislila, da jo bo sam vrglo. Ne reagira na hrano, ne na crkljanje, ne na kreganje..... Nič!! In taka je bla PO baldrijanovih kapljicah... Tko, da res ne vem... In seveda je enako (ali celo huje) tudi okrog novoletnih praznikov... Mislim, da se bom malce posvetovala z veterinarko... Ker res nočem, da jo vrže zarad tega...  :-\

Ja samo problem je v tem, da bi morala vedeti za nevihto vsaj dobro uro prej. Jaz sem imela to srečo, da se je psica bala samo pokov povezanih s smodnikom, drugega nič. Bo verjetno treba najti kaj bolj sofisticiranega kot je apaurin. Veterinarji, ki se ukvarjajo z vedenjskimi motnjami pri anksioznih psih uporabljajo tudi kemijo (zato da toliko umirijo prestrašenega pa, da se je sploh sposoben učiti, potem se zdravila postopno ukine), samo ne vem, kdo pri nas se ukvarja s tem. Mogoče Sabina Stariha Pipan?