mojpes.net

Najprej lep pozdrav,
s partnerjem imava slabe 6 let starega višavskega terierja. Kuža je zakon, priden, skratka brez kakih problemov. Glede na to, da živiva na dokaj veliko ograjeni parceli pa sva sedaj dobila še psičko švicarskega planšarja, stara je dobrih 8 tednov. Kužika je še malo zbegana, načeloma pa zelo pridna in prilagodljiva. Problem nastane pri Višavcu, ima precej ljubosumne izpade, čeprav je pozornost res enakovredno razdeljena. Še vedno se igrava tudi z njim, še vedno je pohvaljen ipd. Problem je, da psički sploh ne pusti blizu, samo da se mu približa začne renčati, kar umika se ji, kot bi mu šla strašno na živce. Saj razumem, da je nekdo "nov" vdrl v njegov "mir", in ji tudi ne pustim, da preveč rine vanj, da ima on svoj mir.Ok, psička je pri nama je šele tretji dan, mogoče preveč zganjam paniko. Nisem pa čisto prepričan, ali naj našega Westija pustim, da pač renči na njo in ji pokaže, da je šef, ali naj ga okregam in mu dam vedeti, da pač ni več 100% fokus na njemu, ampak je zdaj fokus na obeh. Malo ne vem kako reagirati, ko se mu ona približa, on začne kazati zobe in ji sploh ne pusti, da ga povoha. Ali se bosta to navadila eden na drugega, res upam, da se bosta razumela. Dejstvo je tudi, da bo ona zelo hitro zrastla v ogromnega psa, on pa je kakršen je, čeprav še vedno rečem, da so Westiji veliki psi v  malem telesu.
Torej, tisti ki imate izkušnje s tem, kakšen nasvet bi mi prav prišel, kako jih socializirati, kako kužku dopovedati, da bo pač to zdaj tako, da je dobil družbo, ki jo pač mora sprejeti. Ali naj reagiram na renčanje, na kazanje njegove moči, ali naj pač pustim da se zmenita?
Hvala vam, sem si kar malo olajšal dušo.
Lp, K.

Vi samo poskrbite, da ne bo mladička težila staroselcu. Čas pa bo pokazal ali jo bo sprejel v taki meri, da se bosta nekoč celo igrala, v kolikor se bosta pa samo ignorirala, je pa tudi ok ;).

Naša psica (takrat je imela 6 let) je tudi renčala na novega prišleka, zaprisežena edinka je želela imeti svoj mir in si ga je zagotovila :D. Ni sicer nikoli ugriznila mladičke, ji je pa dala vedeti kje ji je mesto. In ta mlajša ji je potem nehala težiti in tudi sedaj se ve kdo je glavni - nikoli nobenega spora/pretepa.
No, dobro leto in pol nazaj, smo posvojili še eno psičko. Ta starejša (tokrat v devetem letu) jo je po pričakovanjih ignorirala in narenčala po potrebi, ta srednja psica (stara dobra 3 leta) jo je sprejela zelo hitro, sta se lepo igrali (mislim, da jo je tamala imela za mamo ;)) in tudi sedaj sta kot rit in srajca. Se je pa po enem letu zgodil preobrat - ta najlmlajša je uspela najstarejšo prepričati, da mogoče pa ni tako slaba :D. Tako da se sedaj tudi najstarejša poigra z najmlajšo, na naše veliko začudenje (in veselje ;)).

Srečno pri združevanju in ne obupati :).