mojpes.net

Spis
Kako sem dobila tibetanca Tarija... ;D

Ok, začelo se je tako. Najprej smo klicali na Društvo za tibetanske pasme, kjer so nam povedali, da je v Mariboru leglo tibetanskih terierjev (tt) in nam dali njihovo številko. Takoj smo jih klicali in se dogovorili za obisk in ogled legla (ne spomnim se točne starosti mladičkov, okrog 3 tedne se mi zdi). Končno je prišel težko pričakovani dan obiska. Tisti dve uri v avtu sem komaj prestala in končno smo le bili v Mb.
Zabojček z mladički (pravzaprav je bil kar zaboj) je stal v kotu spalnice, kjer je podnevi mir, ponoči pa lahko takoj priskoči kdo na pomoč, če bi bilo slučajno kaj narobe. Izredno čisti mladički so dišali (vsaj meni se je tako zdelo) po medu. Mamica nas je lepo sprejela, nič ni renčala, ampak se je samo božala. Na vrsto je prišla izbira psa. Vse po vrsti sem vzela v naročje in izbirala. Na koncu je mama izbrala belega mladička. Vzreditelji so nas prej tudi opozorili, da ima bel mladiček "napačen" ugriz-obrnjen škarjast. Bilo je prezgodaj za 100% napoved, kako se bo ugriz razvil-ali bo ostal tak kot je, morda postal škarjast, ali se poslabšal. Ampak to zdaj ni pomembno, pomembno je, da smo bili opozorjeni na eventuelno napako-vzreditelji niso ničesar skrivali.
Sledil je še krajši klepet (jasno o psih), kavica, rezervacija in božanje pesjanov, pokazali so nam pripomočke za nego dlake in svetovali, kaj naj kupimo,...
Ko smo prišli kužija iskat, so nam vzreditelji dali vrečko hrane, ovratnico (so ga že navadili), skripta o skrbi za kužka s specialnim poglavjem o negi dlake pri tt-ju, kužije smo nato še slikali in se odpeljali proti domu. Aja pa še to. Kužki so bili že napol sobno čisti, navajeni na muce, pse in druge ljudi. Veliko časa so prebili zunaj, saj so imeli na voljo velik ograjen vrt in so šibali not in ven kot kakšni torpedki. ;D
Čez kakšen mesec smo po pošti dobili rodovnik in pa slikce legla (posneli so jih vzreditelji preden smo prišli po kužija).
In kdo so ti vzreditelji? [izbris; Jana] Vsakič ko grem na kakšno razstavo, vzamem s sabo najnovejše slike. Srečali smo se tudi na srečanju tib.pasem, kjer s(m)o predstavili leglo.
To so zame idealni, ta pravi vzreditelji.

Že več kot pol leta smo srečni lastniki naše nove psičke nemše doge-harlekin. Ta pasma ni tako pogosta v Sloveniji, zato smo že pred kakim letom in več začeli poizvedovati kje, kako in kdaj dobiti mladička. Takrat še ni obstajal mojpes.net, zato smo si pomagali preko telefona.Ko smo dobili naslov slovenskih vzrediteljev, smo seveda takoj leteli pogledati psarno in bodočo mamo. Vzrediteljica nam je vse razkazala in kar smo videli, smo bili več kot navdušeni. Psi imajo jih šest, so vsi po vrsti čudoviti in z eno besedo krasni. Tako se je začelo čakanje, na našega novega člana družine, medtem pa smo pridno hodili k našim vzrediteljem in bodoči pasji mami.
Pišem pa zato, da pohvalim psarno [izbris; Jana]
in se zahvalim vzrediteljici [izbris; Jana], za vse nasvete, ki nam jih je dala in katere še vedno nesebično deli komurkoli in kadarkoli.

Začetek moje pravljice sega šest let nazaj. Takrat so se mi izpolnile dolgoletne sanje. Že kot otrok sem si tako želela landseerja, da sem o njem napisala zgodbo, pravzaprav že kar sago (šest majhnih zvezkov, od šestega do osmega razreda OŠ). A takrat sem bila prepričana, da takšnih psov pri nas še zlepa ne bo ... poznala sem jih le iz knjig. In nato sem varčevala dve leti, da bi si kupila lepega in zdravega bernskega planšarja. A ker takšnega pri nas nisem našla, sem mislila, da bom pač šla ponj v tujino. A potem se je zgodil preobrat. Od prijateljev sem izvedela, da je v Ljubljani leglo beločrnih novofundladcev. Pa tudi to, da naj preveč ne upam, da so verjetno že vsi oddani. In sem klicala, najprej na kinološko zvezo za številko, nato pa vzreditelja. In od tu naprej je šlo lahko. Ko se je prepričal o moji želji, mi je obljubil samčka. Kasneje sem izvedela, da je imel kupca že v tujini, a je raje videl, da ostane pes v Sloveniji. Najlepši dan se je zgodil, ko sem šla pogledat leglo. Zaljubila sem se ... za vse življenje. Takrat smo se dokončno dogovorili, izbrala sem psa (največjega umazančka) in prišla ponj, ko je dopolnil osem tednov. Videla sem mamo, se z njo in mladiči igrala, jih gledala, ko so jedli. Bila sem polna vprašanj in na vsa sem dobila prijazne odgovore in ob prevzemu napotke. Čakala me je mapa z rodovnikom in izredno dobro sestavljeno pogodbo. Na listu so bili vsi podatki o psu. Izvedela sem na kaj moram biti pozorna in kaj kuža potrebuje. Izmenjala sva si telefonski in naslednje mesece je bila to najpogosteje klicana številka iz našega doma. Oton mi je vselej pozorno prisluhnil in svetoval. In zdaj sva že šest let v stiku. Moj pes je zrav, a če se pojavi kakšna težavica, ga vedno pokličem. Tudi zato, da malce poklepetava, saj je postal že pravi prijatelj, moj in od mojega psa.
Nadvse sem mu hvaležna, saj brez njega moj pes ne bi bil to kar je, izredno živahen, vesel, zdrav, negovan in vzgojen šestletni novofundlandec. In v celoti je zaslužen tudi za to, da je dosegel mednarodni šampionat.
To je predsednik sekcije za novofudlandce [izbris; Jana], psarna [izbris; Jana].
Imela sem veliiiiiiko srečo, vem. A tudi ogromno željo in polno ljubezni. In tudi... veliko sem odštela zanj. A kako nepomemben se zdaj zdi tisti denar... varčevala sem dve leti, tako da si niti sladoleda nisem privoščila. In sem vedela zakaj. Da imam sedaj zdravega psa, ki je srečen z mano ... da ni potrebno grenkih solz... Upam da bodo moje izkušnje koga prepričale, da ni vredno tvegati. Vprašajte me, karkoli. Z veseljem bom odgovorila.

Živjo!

Danes sem postala lastnica čudovitega majhnega prinašalca. Bon je res čudovit. V avtu mu je bilo melo slabo, zdaj pa se že navja na nov dom.
Rada bi se zahvalila [izbris; Jana], ki mi je prijazno svetoval in prodal ljubkega mladiča.
Hvala pa tudi vam za vso pomoč pri raznih dilemah.

LP

Nikar ; :)

ojla
težko bi rekel da se da v sloveniji živeti od vzrejanja mis e z vzrejo dobermanov ukvarjamo že 18 let vendar ob enem do dveh leglih letno in tremi psicami vseeno ni takega zaslužka da bi se stem preživel ker so mladiči in kvaliteta v sloveniji podcenjeni in ker država ne naredi nič proti divjem uvažnaju psov. Vedeti moraš da lahko useh in kvaliteto dokazuješ uglavnem samo na rzstavah in če se wsako leto udeležiš vsaj dveh razstav ki sta recimo kakih 600-1000 km od slovenije si lahko hitro iračunaš koliko stroškow imaš s tem pozabiti pa nesmeš tudi vložen čas v vzgojo mladičev v leglu in nega psice v času brejosti.

torej malo jih je ki se stem ukvarjajo da si zagotovijo preživetje.

lp miran

Miran, pa imate poleg službe še dosti časa za ukvarjanje s psi? Malo sem o tem premišljevala in če si recimo 8 ur v službi, nekaj časa porabiš za pot domov, pa za kosilo še. Pa če so pri hiši še mladički ki se moraš kar veliko ukvarjati z njimi. A znese? Moram pa rečt, da so mi dobermani krasni psi. Preden sem kupila zdajšnjega, sem hotela imeti dobermana vendar mi ga starši niso pustili imeti ker nisem imela veliko izkušenj s psi in še takrat sem bila 6. razred. Od kod pa ste? A bi mogoče lahko jih kdaj prišla malo pogledat?

                            lp  ;)

Nanook!

Vesela sem ko spoznam nekoga, ki ima TT-ja. Mislim, da je za to pasmo v Sloveniji dobro poskrbljeno, saj tudi vzrediteljev ni veliko.  Drustvo ta tibetanske pasme ima ocitno vse pod kontrolo. Sama imam doma 3 mesecno psicko Thopyhi (Tofi), ki sem jo dobila v Sezani, pri vzrediteljici [izbris; Jana]. Odlicna vzrediteljica, res. Nekje decembra sem poklicala gospoda [izbris; Jana], ki mi je povedal, da verjetno konec aprila pricakuje Nanda mladicke. (Takrat Nanda se sploh ni bila breja).Takoj sem poklicala Nataso, ki mi je poslala veliko informacij o pasmi, slike mamice in ocka itd. Ima tudi odlicno stran na internetu. Sproti je obvescala kako in kaj se dogaja z bodoco mamico. Ko je bila Tofi stara 2 tedna, smo jo sli obiskat.  Do trenutka, ko smo jo lahko odpeljali domov (pri 2 mesecih), pa je Natasa posiljala fotke, ki smo jih bili zelo veseli. Poskrbela je, da so se kuzki navadili lulati na papir, da se pustijo krtaciti, cistiti zobke, postavljati v razstavno pozo itd. Prav zaradi tega nimamo s Tofi nobenih tezav - za svojo starost je izredno lepo socializirana, saj se tudi mi dnevno ogromno ukvarjamo z njo. Se zdaj smo v kontaktu in vedno je pripravljena pomagati.  
Taksni bi morali biti vsi vzreditelji, da jim ne gre le za zasluzek temvec se v vzrejo ukvarjajo strokovno in z ljubeznijo.  

Lep pozdrav vsem.
CIAO

Tudi midva imava izredno pozitivne izkušnje z vzrediteljem najinega BC-ja Drima. [izbris; Jana] je bil vseskozi izredno prijazen in ustrežljiv (kljub poškodbam), tako da sva bila z vsakim obiskom bolj nestrpna. Resnično sva komaj čakala, da se konča dopust (prvič v življenju ;)), da lahko greva po malo kepico, ki je takrat sicer že bil kar divji hudiček :D!
Seveda sva ga prvič zasula s vprašanji-no, ja, tudi drugič pa tretjič, v bistvu zmeraj, ko se vidimo ali slišimo! Ker sva začetnika, nama je zelo pomembno, da dobiva res tiste informacije, ki jih potrebujeva, ne pa same reklame, kot ponekod. "Dodatna oprema" Drima je bil tudi rodovnik, knjižica z vpisanimi cepljenji in hrana.
Ja, Drim je zdaj star 11 tednov, ravno v ponedeljek smo bili na obisku pri Kramerjevih, kjer je "ludnica"!!!  ;) Takšnega navdušenja nad psom samim in pasmo kot tako še res nisem doživel. Najlepša hvala g. Kramerju in njegovi psarni Pastirska za vse informacije in pomoč!!!

Živjo! :)
Pravi vzreditelji so zame tisti ko imajo vzrejno dovoljenje, zdrave pse, delajo s srcem, ne z denardnico. Hodijo na vse pomembne razsatave, delajo za najboljši videz in karakter ene posebne pasme. Vprašajo zakaj se je človek odličil glih za to pasmo, in ne prodajo psa tistim ko niso primerni za tisto pasmo ali za psa splošno. Tisti ko imajo pogodbo za nakup psa in vzamejo psa nazaj če vidijo da ne gre, in da se pes nima dobro v novem domu. Tisti ko pomagajo z raznim oprašanjem ki ima novi lasnik. Tisti ko sledijo psa in lastnika od začetka do konca življenske dobe psa. Ko pes umre je pravi vzreditelj tisti ki tolaži in govori z lasnikom o psu in o vseh dobrih in slabih trenutkih. itd itd.
lp ;) ;)

Bravo Hunden! Si zelo lepo povedal in se absolutno strinjam s tabo. Sama imam natančno takšne izkušnje, kot si jih opisal, s psarno [izbris; Jana]. Moram pohvalit in se zahvalit Slavi, ker mi vedno pomaga, ko imava s Flokijem kakšen problem.

Vidim,  da je tale tema ze dolgo neobiskana  ;D pa jo bom jaz malo "pretresla"!
Torej ne vem koliko izmed vas tukaj gor je kupilo svojega psa (terierja) v psarni [izbris; Jana] v Zagrebu, ampak jaz sem od tam dobila svojo Lakeland terierko, zato bom malo pohvalila  :D [izbris; Jana] je res super.... njeni psi so neverjetno lepo vzgojeni in ocitno uspesni na vsaki razstavi na kateri se pojavijo! To mi je bilo vodilo, da sem izbrala njenega psa.
G. Ratko, vzreditelj moje Lakeland terierke, je krasen. Poleg vseh informacij, ki sem jih od njega dobila, izkazuje se neverjetno ljubezen do svojih psov. In prav vesela sem, da sem psa kupila ravno pri njemu!

Priporocam  ;)

Ponovno jaz!  ;D ;D ;D ;D
Ob prebiranju drugih tem na forumu sem dobila obcutek, da je zatajil odnos "vzreditelj"-novi lastnik  >:( >:( >:( >:( Takoj se opravicujem vsem vestnim vzrediteljem!!!!!! Ne mislim njih, ko sem napisala "vzreditelj". In zdaj moja zgodba!
Ko sem se odlocila za psa in po obisku vzreditelja [izbris; Jana]
sem vedela, da sem nasla "ta pravega". Nekaj dni po mojem obisku me je klical in me vprasal, ce ze imam kaj pripravljenega za psa. Kaj? Saj ga dobim sele cez 3 mesece! je bil moj odgovor. On pa je odvrnil, da mi je mislil pripeljati eno svojo psicko za nekaj ur, da bom videla, kaj pomeni imeti svicarja (beri: velikega svicarskega plansarskega psa)  ;) ;) ;)
Ostala sem brez besed  :-X :-X
Bila sem ze nekajkrat na obisku (sedaj cakam, da bo Gala dovolj velika za moj prvi obisk), spoznala njegove pse, jih cohala, spoznala njihove "muhe". Da o nasvetih niti ne govorim.........

Po debatah na forumu sodec vidim, da vsi niste imeli te srece..
Skoda!!!

Vzreditelj si mora zasluziti biti VZREDITELJ!

LP

Oj!
Rada bi samo rekla, da si želim da bi bilo v Sloveniji več takih vzrediteljev kot so nekateri forumci, ki dokazujete da imate pse radi in ste PRAVI vzreditelji, ki to počnejo zato ker imajo svoje pse radi.
Takim vzrediteljem lahko rečem samo : HVALA!!!!
Lp
Nikar

Res spodbudno da imate takodobre izkušnje.
Ali obstaja kakšna stran na kateri bi bil naslovi vzrediteljev v sloveniji?

Tudi jaz imam zelo pozitivno izkušnjo z vzrediteljem iz Hrvaške. Zgodba pa se je začela takole; ko sem bila v 5 razredu oš sem prvič videla pasmo Whippet, ki si jo je kupila soseda in na prvi pogled sem se zaljubila vanjo, vendar so bili moji starši strogo proti sem mislila da tega psa ne bom imela nikoli. No pa se je zgodil čudež. Moj fant, ki je vedel za mojo skrito željo, me je en dan presenetil in mi rekel da mi bo za valentinovo kupil  Whippeta in naj se pozanimam, če je trenutno kako leglo. Seveda sem najprej klicala Slo Klub za Hrte in tam so me napotili k Slo vzreditelju [izbris; Jana], vendar ker sem si močno želela psičko [izbris; Jana] pa jo je že oddal, mi je predlagal vzreditelja ([izbris; Jana]) ki je imel isti čas mladičke kot on. Poklicala sem vzreditelja se zanimala o psičkih ter se o sami pasmi pogovarjala kako uro po telefonu. Ker pa je imel edino psičko in jo je hotel obdržati zase sem rabila zelo dolgo da sem ga prepričala, in na koncu mi je le ratalo. Ker je bila edina psička mi je rekel da mi jo lahko pripelje na slo mejo- seveda mi je dal njegovo spletno stran da sem vsaj videla mamo in mladičke. Ko mi jo je pripeljal  ;D mi je še vse znova povedal kako in kaj. Všeč mi je bilo ker je bila že naučena lulati in kakati na papir. Všeč mi je tudi bilo ker je fantu zmanjkalo 10,000 sit za mojo kužiko pa je vzreditelj znižal ceno. Moram reči da sem imela izredno srečo da sem naletela na tako dobrega vzreditelja in še vedno se dobim z njim ali na razstavah, ali greva (jaz in moja psička)  k njemu na Hrvaško ali pa se on najavi in pride k nam na obisk pogledati kako je z njo. ::)

Biby

No, pa se bom še jaz pridružila tej "top listi" s svojo zgodbico..

Ko sem z družino skrbno načrtovala novega štirinožnega prijatelja, so prišle v ožji izbor 4 pasme. Nato pa sem se na razstavi zaljubila v belo-črnega novofundlandca, ki je predstavljal točno to, o čemer sem sanjala.
Vzreditelj mi je po tistih znanih nujnih vpr. že v prvem tel.pogovoru povedal, da je na voljo le še en samček, ki pa ni optimalno obarvan in zato z njim ne bom mogla doseči kakih večjih razstavnih uspehov. Povedal je tudi, da bo čez nekaj dni celo leglo peljal na testiranje srca in oči in da moramo pred odločitvijo počakati na rezultate testov.

S testi je bilo vse OK in ljubek bel medvedek je že zdavnaj odrasel v velikega prijaznega psa, ki z veseljem prenaša moje  kliker-poskuse.

Kljub barvni "pomanjkljivosti" sva s pomočjo vzreditelja dosegla SLO šampionat, kar je bilo več kot uspeh.

Predvsem pa je to krasen družinski član in vse to, kar sem si pri psu želela. Da o tisočih vprašanj vzreditelju pri njegovem odraščanju sploh ne govorim...

Ta vzreditelj je [izbris; Jana].

A Breeder (with a capital B) is one who thirsts for knowledge and never really knows it all, one who wrestles with decisions of conscience, convenience, and commitment.

A Breeder is one who sacrifices personal interests, finances, time, friendships, fancy furniture, and deep pile carpeting! She gives up the dreams of a long, luxurious cruise in favor of turning that all important show into this years "vacation."

A Breeder goes without sleep (but never without coffee!) in hours spent planning a breeding or watching anxiously over the birth process, and afterwards, over every little sneeze, wiggle or cry.

A Breeder skips dinner parties because that litter is due or the babies have to be fed at eight. She disregards birth fluids and puts mouth to mouth to save a gasping newborn, literally blowing life into a tiny, helpless creature that may be the culmination of a lifetime of dreams.

A Breeder's lap is a marvelous place where generations of proud and noble champions once snoozed.

A Breeder's hands are strong and firm and often soiled, but ever so gentle and sensitive to the thrusts of a puppy's wet nose.

A Breeder's back and knees are usually arthritic from stooping, bending, and sitting in the birthing
box, but are strong enough to enable the Breeder to show the next choice pup to a Championship.

A Breeder's shoulders are stooped and often heaped with abuse from competitors, but they're wide enough to support the weight of a thousand defeats and frustrations.

A Breeder's arms are always able to wield a mop, support an armful of puppies, or lend a helping hand to a newcomer.

A Breeder's ears are wondrous things, sometimes red (from being talked about) or strangely shaped (from being pressed against a phone receiver), often deaf to criticism, yet always fine-tuned to the whimper of a sick puppy.

A Breeder's eyes are blurred from pedigree research and sometimes blind to her own dog's faults, but they are ever so keen to the competitions faults and are always searching for the perfect specimen.

A Breeder's brain is foggy on faces, but it can recall pedigrees faster than an IBM computer. It's so full of knowledge that sometimes it blows a fuse: it catalogues thousands of good bonings, fine ears, and perfect heads...  and buries in the soul the failures and the ones that didn't turn out. A Breeder's heart is often broken, but it beats strongly with hope everlasting... and it's always in the right place!

Oh, yes, there are breeders, and then, there are BREEDERS!!


*Author unknown*

Pibie, to bi si mogla tudi "moja" vzrediteljica malo prebrat  :-X

pa se mogoče malo zamislit nad svojim konološkim znanjem... ::)

Pa da še jaz zaupam mojo zgodbo. ;D ;D

Nekega dne sem srečala gospo, ki je imela maltežana. Takoj sem se zaljubila vanj. Vprašala sem jo osnovne stvari(pasma, starost...). Takrat sem začela brskati po internetu o maltežanih.
Najprej sem hotela maltežana kupiti pri [izbris; Jana] (  >:( :-X ), a so me člani ter članki tega in sosednjih forumov odvrnili od tega. Ok. Kje pa naj potem dobim maltežana. Cena pri vzrediteljih je bila
100 000 SIT in več. Mislila sem si, da mi starši pa že ne bodo kupili psa za 100 000.
Potem sem zvedela za psarno SNEŽNA KEPICA- vzreditelja [izbris; Jana].
Kužka smo načrtovali med poletnimi počitnicami a se ni izšlo. Vzreditelji niso imeli namena imeti legla med počitnicami ampak že prej(jeseni).
Starše sem prepričala v nakup. Z očetom sva šla pogledat mladičke in izbrati našega samčka. Izbrali smo tistega, ki je bil bolj bel.  ;)

Ko smo prišli naslednjič so kužki že bili skopani. Na urejanje in doziranje zdravil so počakali nas, da nam bodo to pokazali. Nato so jih počesali, postriglli krempeljčke, razglistili...
Vzreditelja sta mi veliko povedala o negi, zdravju, razstavah.
Sama nisem imela namena hoditi na razstave, a sem se zdaj premislila.  ;D

Vzreditelja sta nam dala mapa, na kateri je bila prilepljena vizitka od psarne(s številko, naslovom...). V njej pa je bil rodovnik( tudi rodove so nam razložili in kaj pomeni cac prvak...), knjižica o cepljenju, ter list, na katerem je bila napisana osnovna nega.
Zraven pa smo dobili še paket hrane Eukanuba.

To sta zame prava vzreditelja. Hvala vama.  ;)


LP, jessy

MI LAHKO NEKDO NAVEDE PRAVA PODJETJA :

prodajalcev psov?

Prosim vas če mi napisete tel.Št. KRAJ IN MESTO(naslov)


Hvala za vnaprej !!!



Prosim čimprej  upam d ne zahtevam prevec  pa pa



                                  lp ancy ;D :D ;D

Oj,

Lady-fox, sem na drugem forumu videla, da pravzaprav iščeš vzreditelje. No, najbolje je da si prebereš temo o Cavalier King Charles španjelu (http://www.mojpes.net/forum/index.php?board=5;action=display;threadid=1604)  in tam postaviš kakšno vprašanja ;)

lp

Slučajno sem brskal in prebral to temo, kar ne morem verjet.
Sej vem boste rekli spet en neinformirani nevednež. Res je.
Moja zgodba
Po dolgo letih se mi uresničijo sanje in dobim prvega šarota direkt iz Makedonije pvovrsten vsi papirji bla bla bla...
Uboga živalica hira 7 mesecev in nakoncu umre ko ji odpove srćek. Šok v družini, kaj naredit?
Odločim se in začnem iskat šarote v slo. najdem le enega, ki ima leglo in samičko na razpolago. Mi v avto gas pogledat se zmenimo in po dveh tednih gremo po psino.

Vzreditelj?? je imel pse na gmajni v lesenih zabojih umazane...
Mi nevedneži pa vsi srečni in smo imeli srečo, ker je pes lep in zdrav.
Od kar smo jo odpeljali se sploh nikoli ni pozanimal zanjo, razen ko sem ga klical zaradi cepljenj me je vprašal če že grize in napada in s tem sva končala.
Sedaj veste zakaj se čudim...vrečka hrane,navodila,čist pes...

lepo to!!!
ampak jast še zmeraj ne najdem vzrediteljev za pomeranca

lol  :)

No, da ti jaz svetujem. Tujina.... ?

Kako pa lahko tujini zaupaš????? Glede na Robijev post!

Robi žal mi je, ker ste imeli tako smolo.... :'(

Ja mislim, da tujina ni kriva, ampak posamezniki za to, kar se je zgodilo Robi-Yucci.

Če v Sloveniji ni legla ali pa ni vzrediteljev, ti drugega ne preostane kot, da stike navežeš s tujimi vzreditelji, morda na kakšni razstavi, tam je najlažje.

Lp

Ne trdim, da so vsi tuji rejci takšni. V veliki meri sem sam kriv, ampak sem prepričan da je veliko takih nevednežev kot sem sam.
Živalica je prišla s kupom papirjev, ki jih še vedno hranim. Poskušal sem vzreditelja prijaviti a še Makedonske kinološke zveze nisem uspel dobit.
Če bo moje pisanje preprečilo vsaj en tak primer bo že nekaj.

In še enkrat:   NE OBSOJAM VSE POVPREK

    Ojla!

   Sploh nima veze, ali je tujina ali pa doma. Povsod so tapravi vzreditelji in pa tudi tisti pokvarjeni.  Precej je tudi odvisno , kaj in kako ti isces , oz. kaj od vzreditelja pricakujes.
  Se moras pa zavedati, da tudi vzreditelji v tebi iscejo "tapravega" lastnika za svojega psa. Zaupanje mora biti obojestransko.
 
   Cao-Slavi

Živjo !


Jaz sem z  vzrediteljem mojega kuzka zadovoljen. Nevem kolkrat smo sli pogledat mladičke, in bli tam z njimi tudi po kakšno urico. Lahko smo jih prišli pogledati brez predhodne najave obiska, itd. Ob nakupu smo dobili igracko, paketek Eukanube, posodico itd.
Parkrat smo se še slišali po telefonu, ker nam je še neko hrano ceneje zrihtal in to je to.

Sedaj kakšnih posebnih stikov nimamo, in niti jih ne pričakujem.
Vem pa, da kadarkoli se bomo srečali nas bo z veseljem pozdravil pogledal kakšna mrcina je že Tai, itd.

Moja pričakovanja, kakšen naj bi pravi vzreditelj bil, mi je vzreditelj mojega kuzata IZPOLNIL. :D

Več deset let stara zelja se mi je izpolnila neko nedeljo, po več neuspelih ogledih, telefonskih klicih, ze obupam in zeljo postavim začasno na stran, potem pa klic, boksarček je rumen samček, dogovorimo se samo za ogled, ker sem trenutno brez keša, ko pa drugi dan zagledam malega cukra sem resnično takoj na kolenih, tolk, da se ne razjokam, lastnica nam razlozi o hranjenju negovanju , lulanju, ogledamo si njena psa, jaz pa brez denarja, potem pa moram z besedo na dan, obljubi mi kredit, od veselja me skoraj kap, na zadnjih sedezih avta je bilo vse pripravljeno za malega boksija, čeprav je bil le ogled, dobili smo lepega čistega boksija, hrano, posodico, ovratnico vse nasvete, za nasvete morimo še danes čeprav našega Rema ni več, in jih tudi dobimo.
Za drugega boksija smo izvedeli preko kinologa
v leglu smo ga obiskali dvakrat, vzreditelji so bili prijazni, ker je bilo več rezervacij, kot mladičev smo čakali ali ga bomo dobili,odločili so se tudi za nas, povedali so nam o hranjenju,
igranju, negi, dali so nam vrečko hrane, še vedno nas pokličejo in vprašajo kakšen je mali
razgrajač, obiskali so nas na razstavi,vseeno, pa lahko rečem, da z malim ravnamo po navodilih prve vzrediteljice,ker izgleda kar enkrat osvojiš potem tezko spreminjaš ;) ;D,

Bilo je pred petimi leti za moj 12. rojstni dan. Doma je bila zbrana ze cela druzina, manjkal je le oce, ki je sel po moje darilo. Zamujal je..10min..15min..30min..
Jaz ze cela zivcna, malce jezna (le kako si upa zamujati na moj rojstni dan!) in nato se pripelje. Vidim ga, ko iz avta vzame skatlo in jo nese proti meni. V trenutku ko se oče ustavi pred menoj, iz skatle pokuka kokeršpanjelska glavica in glasno zabevska. Ulile so se mi solze srece, ki sem jih komaj sproti brisala. Popolno bitjece :) Psa sem si zelela odkar se spomnim. Sicer smo doma vedno imeli psa, a nobeden ni bil resnicno samo moj. Zdaj je ;)

Psicke nismo kupili pri vzreditelju, ampak pri starejsem gospodu, ki pac ima ljubiteljska legla. Tisa je brez rodovnika, a nima nikakrsnih problemov s cimerkoli ;D

Vem, da se je mladim kuzkom godilo bolje kot pri kaksnem vzreditelju. Imeli so jih grozno radi, cel dan so lahko delali kar so hoteli (lovili kure, polezavali, se igrali..). Ce bi sedaj izbirala, bi seveda izbrala psicka z rodovnikom (pac varnostni ukrepi), vem pa tudi, da se nikoli nisem videla lepsega kokerspanjela. In ponosna sem, da sem lastnica taksne srcice :)

Ola!

Mene zanima kakšna je psarne [izbris; Jana], kjer vzrejajo pse Rottwailerje. Sicer me pa zanima njihov odnos do kuškov, saj sem se odločil za enga iz med njih.
Lepo bi prosim za čimprejšni odgovor.

Že vnaprej hvala in Lep Pozdrav!

Jaz imam rottweilerja iz psarne [izbris; Jana]in mislim, da si se pravilno odločil, saj ne boš razočaran. Menim, da sta najboljša vzreditelja, vsaj kar se rottweilerjev tiče, saj boš dobil super psa in pa na voljo ti bodo kadarkoli boš imel kakšen problem. Brez problema jih lahko pokličeš in vedno ti bosta svetovala. Tako da uživaj z novim kosmatincem.

Odnos do kužkov? Super. Jaz sem svojega psa čakal pol leta in ko sem ga končno dočakal, sem ga lahko videl vsak teden od takrat ko so se skotili in vem, da imajo za pse in mladiče super poskrbljeno. Tako da nič ne skrbi.

 :) Ola!

 :D Kužija že imam in sem res vesel, ker sem ga dobil od njiju. Vse sta mi razložila, tudi povedala sta mi da lahko pokličem kadar koli želim, pa če prav za najmanjšo stvar. Prav zares sta mi bila oba vzreditelja všeč, tudi o njih dosežkih sem nekaj izvedel, tako da vem da sta res profesionalca :).
Kužiju ime Schwarc ;), in se zaenkrat še privaja na naše okolje, se mi zdi če prav nič ne joka ponoči da ga daje domotožje. Ross tebi pa hvala ker si odgovoril na moje vprašanje in podtrdil še moje mišljenje.

Lep pozdrav prav vsem!

Hej!  :)

Za casopis Vecer pisem clanek o nakupu psa. Obdelala bom problematiko cistokrvnih psov brez rodovnika, pomen rodovnika, " vraze" kot so, da so mesanci bolj zdravi, da je za psicko nujno eno leglo in da nadstevilni kuzki v leglu ne dobijo rodovnika. V sklopu tega me zanima, ce je kdo izmed vas pripravljen za casopis povedati svojo zgodbo o nakupu psa pri pravem vzreditelju (objava imena in priimka ni nujna), ki bo bralcem sluzila kot neke vrste vzor, kako se pravilno lotiti nakupa. Bi kdo od vas  na tak nacin pomagal pri delovanju v dobro psom? Informiranje je konec koncev kljucno  :)

Kontaktirate me lahko na [izbris; Jana].

Lep pozdrav!

Mi lahko kdo svetuje glede psarne [izbris; Jana]. Sicer je ta temu ze tudi v toku pod poglavjem Labrador retriever, ampak me vseeno zanima ce ima kdo kaksne izkusnje iz te psarne. V nedeljo grem namrec po cokoladno labiko, pa me zanima kaj naredim!

Hvala in lep pozdrav,
Marko

Ali ni gospod [izbris; Jana] vzreditelj Zlatih Prinašalcev in Višavskih Terierjev?  :-\ Zdaj sem pa malo zmedena.....koliko pasem vzreja?

lp

Ja saj boš še presenečena...

LP,
Diana

Zlatih Prinašalcev in Višavskih Terierjev in Labradorcev.

Prosim svetujte :(

Žena še shitzuje...

LP,
Diana

Popo, mislim da ti vsak lahko poda le osebno mnenje. Moje mnenje je, da ne bi tam nikoli kupila psa! Če ne zaradi drugega že zaradi tega, ker želim, da mi vzreditelj mojega psa stoji ob strani celo življenje psa in mi priskoči na pomoč, ko se kaj zalomi :), predvsem pa na začetku.

lp

Ali ima kdo dobre izkušnje s kakšnim vzrediteljem nemških bokserjev v Sloveniji? Tako, da lahko reče, da je dober vzreditelj in da se lahko nanj vedno obrne? kakršnekoli izkušnje so dobrodošle, da se bomo prav odločili, kje ga kupiti. Hvala!
LP

[izbris; Jana]

to so psarne ki jih dobro poznam in ne glede na različne (al pa podobne) poglede na to kaj je "pravi bokser", ti lahko garantiram, da so vzreditelji od katerih boš vedno dobila pomoč in informacije, ter zdravega psa (čeprav ti tega, roko na srce ne more noben 100% zagotovit, ker narava včasih ubere svojo pot, neglede na to kolko si za to prizadevajo vzreditelji ob tem, ko izberejo zdrave starše)

Alti, hvala!!!!
Meni je to važno, da bi boksija dobila od zanesljivega vzreditelja (v vseh pogledih-tudi glede zdravja psa), na katerega se lahko zmeraj obrnem z vprašanji, ki jih bom sigurno imela cel kup, saj bo to najin prvi bokser. Saj drugače se nama še ne mudi toliko, ker nekako načrtujeva nakup za drugo leto, ampak vseeno iščeva razne informacije že zdaj (forum, razstave...).

LP

Živjo!
Ker se že nekaj časa navdušujem nad belimi višavskimi terierji :D, me zanima kdo ima kakšne dobre pa tudi slabe izkušnje z vzreditelji oz. tistimi, ki so psa prodali (če lahko konkretno imenujete). Zanima me tudi, kaj si mislite o [izbris; Jana]?

bodite v rožicah
s.

Sorodniki so kupili visavca pri [izbris; Jana]. Kuza je star sedaj leto in pol, zelo lep predstavnik pasme. Z to psarno se res zelo zadovoljni.

Lp, Eva

Preberi par postov nazaj...

LP,
Diana

Joj, saj mi je nerodno, ker težim že skoraj v vsaki temi... :-[

najpraj moram povedati malo daljši uvod, pardon!  :D  ;D

v glavnem, iskala sem kavalir king charles španjela in ker imajo problem s srcem, sem se pač predvsem posvečala zdravju staršem.
se je našla vzrediteljica, ki je trdila, da to sploh ni res ( in veselo pari z bratom iz istega legla od psičke, ki je hudo bolana na srcu) potem sem našla vzreditelje, ki testirajo samčka, samičke ne. potem pa sem zasledila psičko na madžarskem, bila je ljubezen na prvi pogled.
vzreditelj mi je zadrdil, da na celem madžarskem ni bolnega kavalirja, da kavalirji sploh nimajo problemov, da ima on zdrave pse, da pa jih ne pregleda veterinar.
potem pa sem rekla, kako je to super, pa če je morda bil kak prednik s težavami, kako skrbi za mladičke, če jih loči od mame, kakšen karakter imata oče in mati, kakšen karakter ima psička. hotel je tudi, da mu vnaprej pošljem 20000 sit, tu sem ga prosila za kako potrdilo ali pa, če zmanjšava to cifro, ker ga vseeno ne poznam, da pa razumem, da on mene ne pozna in da potrebuje zagotovilo.
no, bistvo je, da je odgovoril, da nimam pojma o kavalirjih, da ima on zdrave pse, da ga hočem okrog prenest z denarjem in da sem slab človek in lastnik in da ga naj ne nadlegujem več. prej mi je pa pisal 8 mailov v enem dnevu.
kaj sem preveč spraševala? koliko lahko sprašujem, da ni preveč?
aja, sem opazila, da ful v sorodstvu pari. sem vprašala, če je to ok in zakaj, ker se ne spoznam ( so me potem na forumu podučili, da je to dobra stvar) in če bi mi prosim razložil. zdaj se pa grozno sekiram in mi gre kar na jok, kljub mojim odraslim letom  :'(....

Obrni se na pasemski klub (predvidevam, da kavalirčki so pod okriljem kakšnega) in se pozanimaj o vzrediteljih in morebitnih leglih. Glede na to, da praviš, da nimaš pojma o pasmi, ti bodo pa znali tudi kaj povedati in dati nasvete, kako in kaj.

Aja, Varja, še to - sprašuj, sprašuj, vedi pa, da mora dober vzreditelj tudi tebi zastaviti cel kup vprašanj, včasih morda tudi precej osebnih, ker mu ni in mu ne sme biti vseeno, kam bo dal mladiča.

Moja vzrediteljica je bila zelo zadovoljna, da veliko sprašujem. Pravzaprav mi je ravno zaradi tega rekla, da mi zaupa in sploh ni zahtevala denarja za rezervacijo. Čeprav sem ji parkrat ponudila, da ji pošljem. Spraševala sem jo pa res veliko....... še sedaj ji pošiljam maile  ;). Mislim, da bo pravi vzreditelj vesel, da si resen potencialni lastnik in se pozanimaš o pasmi....

lp

Sama sem tudi veliko spraševala našo vzrediteljico, ki ji sploh ni bil problem odgovoriti na vsa moja vprašanja. Rezervacije tudi ni zahtevala (Češka), vendar mi je povedala, da je že imela slabe izkušnje s "potencialnimi kupci".  :-[
Po skoraj štirih mesecih smo še vedno veliko "na mailih". Jaz jo sproti povprašama o čem, ona me sprašuje kako pes napreduje, itd.. :)

Mislim, da če je vzreditelj resen in odgovoren, do takšnih zapletov, kot si jih imela ti Varja, ne bi smelo prihajati.

Ne obupat ;), niso vsi vzreditelji takšni. Ta pravi pa sploh ne. Problem je pri tistih, ki dobesedno služijo s količino mladičev! Od takšnih je pa najbolje iti takoj stran, da potem ni prepozno.

Varja, ne skrbi. Ko iščeš psa, naletiš na vse mogoče. Ko sem jaz iskala mojo psičko in sem kontaktirala nekega ful znanega vzreditelja iz Italije, ki ima kar nekaj super šampionov, je bil najprej ful prijazen z eno samo pomanjkljivostjo. Na moja vprašanja po mailu mi je odgovarjal vse drugo, razen tistega, kar sem ga spraševala. So pa bili vsi njegovi maili ful prijazni, pošiljal mi je vse mogoče slike njegovih psov, ponujal različna legla... Ker pa odgovorov na moja vprašanja ni in ni bilo, sem ga poklicala po telefonu. In takrat doživim šok. V pol minute me je odpravil. Potem pa sem začela razmišljati, da mogoče ne razume dobro angleško in sem si našla prevajalca. Ampak spet je bilo enako. Na koncu je celo prišlo tako daleč, da je tega mojega prevajalca nadrl, da kaj se te sploh grem, da on mesečno proda tudi 30 psov, da so vsi super in da nima časa za vsakega kupca, da ga bo gnjavil do nezavesti. Da mora poleg prodaje mladičev hoditi še na razstave, pa skrbeti za pse itd.

Lahko si misliš, da pri njemu ne bi v življenju kupila nobenega psa...

Ko sem iskala psa  V Italiji  sem naletela na  podobnega vzreditelja kot Bonie.  4  maile na dan, en kup   nakladancije  o lepoti in dosežkih njegovih psov  cele strani slik  in da ne naštevam kaj še.
Ko sem ga poklicala  in mu zopet zastavila, njemu seveda  laična in nestrokovna  vprašanja  me je nazijal  naj mu ne kradem časa.
Vzrediteljica na Madžarskem me je vprašala  , če sem  takega  psa  že imela... in po  odgovoru , da ne  ,  mi je prav lepo flegma povedala,  da ona  svojih psov ne daje začetnikom.

Drug  vzreditelj v Nemčiji(  ta je bila  resnično najbolj  fer  od vseh)  Mi je  po mailu napisala svojo  telefonsko  in  uro kdaj naj jo pokličem,  in si je res  vzela čas.  Odgovorila in obrazložila mi je vsa  vprašanja  vse možne probleme...  čeprav  sva na koncu  prišle do tega da trenutno leglo , (katerega je imela ) zame  ne bi bil primeren ker so  bili  resnično  linija  za  lovsko-delavno rabo.  Tako , da mi je  dala naslove telefonske  še drugih  vzrediteljev( kateri   so bili po njenem  mnenju  zanesljivi)  in  tako sem  prišla  do mojega  Damsterja ;)....
Me je pa ta  ista  vzrediteljica iz  Nemčije  zaslišala v nulo...  še celo slike  vrta  in cele vasi  in reke    in vsega sem ji mogla poslati,  da ne omenjam  kakšno  pogodbo je imela....  ena izmed alinej je bila tudi , da  v primeru,  da  se  izve , da se za psa neustrezno skrbi  ga ima pravico  vzeti nazaj  brez vračila kupnine.  ...  Kljub  vsemu  mi je bila  v največjo  pomoč  in najbolj  všeč  od  vseh...  samo leglo primerno  zame je imela šele  avgusta, jaz sem pa že    marca  šibala po  psa.
Naj pa še  omenim , da je moj  pes  vnuk,  tistega psa  iz  Mađarske ;D(  ...  kolk je svet majhen)

Vidim, da nisem edina, ki ima poslikano celo hiso od znotraj in od zunaj, cel vrt in okolico. Vzrediteljica je bila res zahtevna, ampak meni je bilo to vsec. Tudi jaz ne bi psa poslala 1000 km proc k tujim ljudem kar na lepe oci.

Varja, ti kar sprasuj. In ce ti vzreditelj rece, da kavalirji nimajo tezav s srcem, mu reci adijo. Si pomislila, da bi kavalircka poiskala v Nemciji?

TAG TU, vzreditelj je trdil, da nimam pojma o pasmi, zato ker pravim, da imajo probleme. jaz mislim, da sem se že precej pozanimala, seveda pa se bom še bolj.  :D
sem včlanjena na en nemški zelo dober forum prav o kavalirjih, kjer jim težim in mi odgovarjajo. pa knjige o kavalirjih sem si naročila v knjigarni ( prenašajo moje muhe in mi dobavljajo knjige), pa kar meša se mi že... včasih se mi zdi, da pretiravam, res!!!

KAJA, sem gledala v nemčiji, celo na finsko sem pisala eni ( no, to je morda malo utopično) in čakam na odgovor.
predvsem pa me moti, da zaenkrat še nihče ni mene vprašal, kaj sem, kdo sem, kako živim, kaj želim od psa in polno drugih stvari. kot da bi prodali psa vsakemu, ki jim mail napiše....

kavalirjev je bolj malo pri nas. en je iz avstrije, par iz češke, nekaj iz slovaške, vzreditelj je samo en ( ki pa je katastrofa), pa en je z nerodovniškimi, pa verjetno še kdo, ki ima pač psico doma.

eh,....  :-\

Tudi jaz iščem prave vzreditelje - saj se mi ne mudi, psa bom kupovala šele čez leto, dve.


Mene tudi. Le eden (!) je od mene zahteval, da povem tudi kaj o sebi. In še nekaj mi gre na živce: v zadnjih dveh mesecih sem poslala 13 mailov, od tega sem dobila le 5 (!) odgovorov. Res se že sprašujem, kaj delam narobe. Če ponudijo mail, potem naj nanj odgovarjajo.

Varja oprosti, sem še enkrat prebrala tvoj post in vidim, da je on tebi rekel, da nimaš pojma :-[

Varja, potrpljenje ;) Ko je meni kdo iz tujine pisal mail za mladička, tudi jaz nisem takoj "navalila" z vprašanji: kdo, kaj, zakaj, kako.... Počasi se daleč pride? V vsakem mailu 2 ali 3 vprašanja, pa sem vse izvedela :P Lahko pa res, da jih ne zanima, kam gre mladiček :-\

TAG TU; sploh ni problema.
saj verjetno ga res nimam in bi me hitro lahko kdo nat.., če bi hotel  ;D

BINA, ne dobim ponavadi sploh nobenega vprašanja! Nič, njente, nada...

hehe, ena cvetka mi je celo kar hotela rezervirati, ko sem le vprašala, če planira leglo. ja,ja, planiram, vam takoj rezerviram...

sem pa pisala eni finki, mi je celo odpisala. cena me je sicer prilepla na stol za 2 uri, ampak je pa hotela vedeti VSE!!!! da ne more kar nekomu prodati psa, sploh v tujino, in naj ji vse povem, načrte s psom, svoje načrte, vse... in mi je to všeč... hehe, razen, če ugotovi, da sem neprimeren lstnik...

                     Ojla!

     Jaz imam pa kontra probleme. Ko me kdo poklice, povem, da je treba pse prit pogledat ( da asploh vidijo ce so jim moji psi vsec vizuelno in karakterno) in se malo vec pogovorit. Pa da moram jaz videt potencialne kupce in jih malo povprasat.  Ce pa sprasujejo na mail, jim pa vse napisem- potem pa recem, da je sigurno treba priti na obisk, potem bomo pa videli, ce lahko dobijo mojega psa. Pa ne boste verjeli, veliko jih je slo drugam, zato, ker sem jaz  "fuuul zoprna." in "arogantna"

     Cao-Slavi

Hja,Slavi,nekateri smo taki-arogantni in nesramni ::) ;)
Jaz vsakemu po telefonu povem,da je Slovenija tako majhna,da si v dveh,treh urah kjerkoli in se bomo o podrobnostih pogovarjali,ko se osebno spoznamo-ni hudič,da  jih včasih ne slišim na ta račun ;D ;D

Jps, vedno sem tudi jaz imela enake probleme kot jih opisuje Slavi :P

ko sem sam nabavljal pse in sem kontakte navezoval prek maila, sem se tudi predstavil. kdo sem, kaj sem, kje in kako živim, za kaj želim nabavit psa, kaj mislim z njim počet, itd...če nekemu neznancu piše nek neznanec, je stvar bontona, da se na kratko predstaviš, ne?
so pa tudi vzreditelji, ki ti v odgovor pošljejo detajlen vprašalnik in taki, ki jih te osnove zadovoljijo, da si neko mentalno slikco ustverijo glede tega, kam in komu imajo možnost oddat mladiča. Sploh pri oddaljenih kontaktih, je ta moment pomemben. Pri domačih je pa izi, kot slavi pravi: pridite pogledat in se pogovort, pa bomo vidli.

to pa ja niso problemi. vzreditelj ima nalogo, da najde za svoje mladiče čimboljšega kennelboya in sužnja. Tisti ki niso pripravljeni it čez to "torturo", sigurno niso pripravljeni na služenje psu in torej za malega princa ali princeso, niso dost dobri, hehe

Prav prijetno presenecenje. Cel dan sem posvetila eni spletni strani o rodezijcih, linkov malo morje, slike, dosezki, opisi.. In ce hoces psa iz tiste psarne, moras izpolniti en dokaj obsezen vprasalnik, ki ga poslje na njihov naslov. Na kaj takega se nisem naletela.

Pozabila napisati.. Odgovor na moj email je prisel v roku parih ur, vseboval je se dosti uporabnih linkov in vzrediteljica me je na koncu prosila, naj ji posljem kako sliko mojega malcka, ko ga dobim.

ni drugega reci, kot Vau :)

Altervita, sem na začetku povedala stvari o sebi. že kar v prvem mailu, tako da poznam osnove bontona. samo verjetno ne morem povedati vsega, kar nekoga zanima. ni pa skoraj nikogar nič več zanimalo.

Ko sem prebrala tale forum, sem se zavedla, da sem imela res srečo z vzreditelji. Ko smo šli pogledat Atosa, je bila gospa zelo prijazna. Povedala nam je vse o pasmi  (tudi "negativne stvari- problemi s kolki, kratka življenjska doba..) in mladički so bili zdravi, veseli, živahni. Ko smo se nato odločili, da bomo Atosda vzeli, nam je vse spet povedal njen mož. Oba sta bila izredno pirjazna in jima ni bilo vseeno, kam kužki grejo. Res pa je, da so to edini vzreditelji, ki sem jih spoznala.

Lp, Urša

hm, še eno vprašanje. ko ste kupovali svoje pse, ste pisali večim vzrediteljem, ali ste kar enemu in pri temu ostali?

jaz sem bila namreč zelo skregana od ene čehinje, ki je za psa hotela nenormalon ceno in sem rekla, da tega ne zmorem. potem pa je bila užaljena in je odgovorila, da je dobila od ogromno ljudi po evropi moje maile, v katerih jih isto sprašujem. in da to ni način, s katerim bom prišla do dobrega psa. sicer nisem pisala milijonim, ampak eni švedinji, ki je hotela 2000 EUR za psa + prevozni stroški. tega pa res ne zmorem. in je rekla, da ni problema in da ve, kake grozne cene imajo, samo da pač tak je pri njih. potem pa mi je čehinjo predlagala, ki pa sem ji že pred tem pisala. aja, pa enemu nemcu še, ki pa je imel na voljo le samčka barve, ki je nočem.

v  glavnem, kako naj drugače kaj izvem o vzrediteljih, kot pa da jim pišem? če jih ne poznam....
res ne vem..... kaj je pravi postopek?
zdaj mi je pa že kar nekaj ljudi reklo, kako sem grozna... enega sem preveč spraševala, ena ne razume, da bi psico dala sterilizirati, če ne bi imela mladičkov,  to je motilo, da ji ne bom trenutno toliko plačala in da še drugim pišem... sploh več ne vem, kaj lahko pa kaj ne....  :'(  :-[

Jaz mislim, da je prav, da sprašuješ. Če te pa kdo zaradi tega nahruli, ker poizveduješ tudi drugje za določeno pasmo, potem pa pomojem ni ravno v redu oseba.  >:(

Nismo pravi vzreditelji - le eno leglo smo dali skozi, zdaj te dni pa čakamo na novega.

Vem, da smo bili morda pri prvem leglu zoprni - smo si očitno lahko privoščili, da katerega od psov tudi ne damo od sebe. Pa smo vseeno naleteli na kupca, ki  nas je fajn "odpikal". Nobenega glasu od njega, sploh ne vemo kaj je s psom, kje je, verjamemo samo to, da mu je dobro. In ta pes je bil po strokovnih mnenjih najlepši v leglu. Težko rečem, da lepši od Ciklona, ki je sploh moj ljubljenec, saj sem pri tem morda preveč subjektiven - pa še nazadnje sem Cezarja (to je ta pes) videl, ko je bil star tri mesece. Ne, te zgodbe ne želim še enkrat podoživljati.

Zdaj, po tej izkušnji vem. Prodal,   (morda bi bil izraz oddal primernejši, samo če daš nekaj od sebe in zato zaračunaš, je to pač prodaja)  bom zgolj tistemu, ki mi bo vzbujal zaupanje in za katerega resnično vem, da bo s psom ravnal v skladu z mojimi hotenji, željami in pričakovanji.

Nekaj mladičev naj bi odšlo v Nemčijo /oče je eden najbolj željenih samcev v Nemčiji, psarna je dala tri ATIBOX zmagovalce, šest njegovih otrok  je potrjeno iz šampionskega testa, cena pa uf/, k čemur se nagibata tudi lastnika psa.  Če bi šlo za denar, sploh ne bi razmišljal. Zakaj bi moral tu pri nas dokazovati vrednost legla, če mi lastnika psa garantirata  super ceno. A mi ta zgodba nekako "ne špila!" Rad bi jih imel v bližini. Prav lepo je bilo, ko smo se zbrali za prvi rojstni dan - ata, mama in vsi mladiči razen Cezarja.  Iz nakupa so se stkale tesne vezi, stkali so jih mladiči. To pa tudi nekaj šteje.

Aja, morda še dodatek - zadnje čase Rusi kupujejo kot nori in sploh ne sprašujejo za ceno.
Imeti psa atibox zigerja je malce snobovsko, snobi imajo denar, psi pa jim po večini dol visijo.
Zdaj je morda jasno, zakaj  tej štoriji o prodaji za "fine pare" nisem naklonjen.

in smo spet pri pogodbi.....

Ja, res je. Se bom pustil podučiti. Mislim, da je to res vse bolj nuja!

Ali ima kdo dobre izkusnje z kaksnim vzrediteljem zlatih prinasalcev v Sloveniji? Tako da lahko rece, da je dober vzreditelj in da se lahko nanj obrne tudi kasneje.Prosim samo ne mi priporocat  preprodajalca [izbris; Jana], ker imamo z njim zelo slabe izkusnje.

Ja, niste edini...

LP,
Diana

Ups, sem mislila, da iščeš višavca. Oprosti!  :P :)

Prebrala sem vse teme o vzrediteljih in vidim da je tukaj kar nekaj odličnih vzrediteljev, ki upam da mi bojo znali svetovati.

Imam izkušnjo z vzrediteljico, ki verjamem da bi jo bilo vredno deliti z ostalimi in ker vem da nekaj malega sodeluje na temu forumu upam da bo to tudi ona prebrala ter mi mogoče odgovorila na nekaj neznank. Če malo pobrskate med mojimi starejšimi prispevki boste verjetno vedeli za koga gre, ne želim pa jo imenovati. 

Celo življenje sem preživela v družbi psov doma in kar nekaj časa načrtovala nakup svojega, ki se je zgodil lani oktobra. Vzrediteljica je objavila oglas ko so bili mladiči stari 4 mesece in takrat sem bila prvič pri njej. Name je naredila super vtis, kot poštena in dobra. Čez 2 tedna sem prišla po mladiča, ki sem ga izbrala.
Življenje pa ne gre vedno po poteh, ki jih želimo in po nekaj dneh z novim kužkom sem pričela najprej kihati in potem se je samo še stopnjevalo z napadi ko nisem mogla dihati itd. Zdravniki so potrdili mojo alergijo in mi svetovali naj psa ne obdržim, ker lahko zelo resno zbolim. Za alergijo prej nisem vedela, očitno je ta pes prožil neko kombinacijo na katero moje telo tako reagira, saj smo doma imeli 3 različne pse in je bilo vedno vse v redu. Čeprav je bil 'moj' samo kakšnih 10 dni, mi je bilo grozno hudo in mogoče se smešno sliši, ampak me je res prizadelo. Sproti sem seveda obveščala vzrediteljico kaj se dogaja in ker psa nisem mogla obdržati sem jo prosila če ga lahko pripeljem nazaj. Bila je za in tam smo se dogovorili da mi ga bo pomagala prodati oz. mu najti nov dom, jaz pa ji bom povrnila stroške (predvsem za hrano), ki jih bo imela z njim med tem ko bo pri njej.

Do tukaj vse lepo in prav. Ona je svoje mladiče prodala, moj pes pa nikakor ni našel novih lastnikov. Tudi npr. nek gospod, ki se je zanimal zanj ter ga šel pogledati je na koncu odpeljal enega od njenih mladičev. Ampak takrat sem si pač mislila da mu je bil bolj všeč, nič posebnega.
No enkrat pa me pokliče gospa (ki je sedaj kužkova nova lastnica) in me sprašuje o psu, pasmi, itd. Ko sva se dogovarjali za ogled psa, sem ji povedala da je trenutno pri vzrediteljici zaradi moje alergije in ji rečem naj se z njo dogovori kdaj bi lahko prišla. Potem pa šok. Gospa mi začudena razlaga, da je že govorilo z vzrediteljico in da ona pravi da trenutno nima nobenega mladiča, ampak lahko pa rezervira enega v naslednjem leglu. Ne vem, mogoče sem jaz preveč pričakovala, ampak kako lahko nekdo, ki trdi da psu hoče samo dobro, naredi kaj takega. Kuža je bil takrat star že 6 mesecev in meni se ni šlo zaradi denarja, ampak sem hotela da bo čim prej dobil dom! Mislisla sem da je tudi vzrediteljica takega mnenja, ampak po tem nisem več prepričana. Kasneje sem izvedela da je mela tisti čas rezervirane že 3 mladiče za naslednje leglo.

Kuža je že nekaj časa pri novih lastnikih in če že ne more biti moj, sem vesela da je pri taki družini. No kakorkoli že, ko smo psa peljali k njim, sva bili z vzrediteljico dogovorjeni da pridemo po psa ter dokumente (rodovnik in pogodbo) in gre v nov dom. No dan prej me je poklicala da ga bo ona pripeljala do Ljubljane. Ni problema, tako se je tudi zgodilo, prinesla je pa samo rodovnik ter pogodbo pozabila. To se mi ni zdela posebna stvar, zato smo se dogovorili da jo naknadno pošlje po pošti. No in od takrat je minilo nekaj več kot 3 mesece. Kličem jo po telefonu in že kakšen mesec se niti ne oglasi. Včeraj sem prijatelju rekla naj on pokliče iz svojega mobilnega telefona in lahko uganete.. ja, oglasila se je. Takoj za tem sem jo poklicala še jaz in meni se spet ni.

Verjamem da sem tudi sama pri vsej stvari naredila kakšno napako, ampak ne razumem zakaj se mi ne oglasi, ne pokliče nazaj, itd. Očitno je to zanjo zaključeno poglavje in upa da se me bo rešila po takem postopku? Napaka je bila definitino vera v njeno poštenost.

Moje vprašanje pa je takšno:
Z vzrediteljico sem podpisala pogodbo. Ko sem psa peljala nazaj k njej, sem (neumnica!!) tam pustila tudi originalni izvod pogodbe. Jaz bi sedaj z novimi lastniki verjetno mogla podpisati novo pogodbo ali kako? Naj jo sama sestavim, glede na to da vzrediteljica OČITNO noče sodelovati?

Naj povem še, da se z njo nisem pogovarjala o tem (kako je delala rezervacije za naslednje leglo), ker takrat ko nam je pripeljala psa, da je šel v nov dom, nisem hotela delati konflikta (sedaj bi naredila drugače). Rada bi slišala tudi njeno plat in jo pozivam naj napiše, v vsakem primeru pa bom vesela njenega klica.
Upam da sem razumljivo napisala in verjamem da je veliko takih, ki imajo z njo dobre izkušnje, to je samo moja izkušnja.


Kapo dol pred nekaterimi vzreditelji tukaj (posebno Altervita). Upam da imate kakšen nasvet zame.

Živjo, ne vem, če je to prava tema, a bom vseeno poskusila. Je kakšen standard, so kakšna pravila pri rezervaciji mladičev pred rojstvom. V smislu, ali je običajno, da vzreditelju poveš, kakšen je tvoj življenjski slog, za kaj bi ga rad imel (družabnika na pohodih, za delo, za agility, za razstavljanje, za vzrejo - saj vem, najprej hišni ljubljenček) kaj "pričakuješ" od psa (- da si želiš recimo bolj mirnega psa v leglu, ne največjega razgrajača  ;)), da se dogovoriš za spol, celo barvo dlake, če se pričakuje več kombinacij. Samo firbcam, ker res nimam prave predstave, kako stvar deluje. Sploh ker niti vzreditelj verjetno ne more zagotovo vedeti, kakšnega spola bodo psički, pa še kakšni zapleti pri kotitvi, zapleti v prvem mesecu itd.
Verjetno se da neka ara, ali kako. Ampak ali pri rezervaciji sploh gre za to, da kupec pove, kakšnega psa bi imel raje recimo.
Super vam hvala.

Eva84, vsak odgovoren vzreditelj bo vesel takšnih vprašanj. Če imaš že ogledano določeno paritveno kombinacijo, oz. če je leglo že na poti, kar kontaktiraj vzreditelja. Sprva se boste verjetno pogovorili ravno o tistem, kar sprašuješ v postu. In ko se bodo mladički skotili (ali pa so se že), jih boš lahko spremljala in kasneje se boš tudi s pomočjo vzrediteljevega mnenja lažje odločila za primernega mladička. Glede rezervacije-stvar dogovora.

Nam zaupaš za katero pasmo gre? Pa srečno.

Hvala za odgovor ren. Ne vem, zakaj sem se bala, da bi bilo takšno povpraševanje že teženje.

Kar se pasme tiče pa: huh, sem še v predfazi izbire. :-[ Saj to je problem, ker berem, gledam, spoznavam lastnike in me potem vsakič znova kakšna pasma navduši. Ampak gotovo pasma iz 8. FCI skupine. Ker bi bil to najin prvi pes, imam nekako željo po mirnejši psički. Sem že gledala, kje v bližini je kakšna pasja šola, čeprav je po moje čisto prezgodaj za take stvari. Kot da bi otroka prijavljal v vrtec, preden se ti rodi :). Res bi bilo super, če bi imela sopotnico za jogging, rolanje, kolesarjenje, zmerno gorsko pohodništvo ... . In psi iz te skupine, če prav sledim, naj bi bili na splošno manj težavni, seveda dokler imajo zaposlitev, fizično in umsko. Plus pike so gotovo tudi to, če je pasma na splošno nežna, dobra z otroki. Pri enemu od tujih vzrediteljev sem videla, da imajo doma dva majhna otroka (1 leto in 3). Ki sta vključena v "oskrbo" psov. In to je res enkratno, da nekdo psa že od malega izpostavi temu.

Heh sem malo zašla. Pri vzreditelju se mi zdi super, ker s psi res preživi noč dan prve tedne. Plus izkušnje. Tako da zna verjetno dobro oceniti, kateri mladiči so bolj razgrajaški, živahni in kateri ne. In ti zna potem svetovati pri izbiri. Nekje na forumu sem prebrala, da se ljudje pri izbiri pogosto nagibajo k bolj živahnim psom (se sliši razumljivo  :)), ki so potem lahko bolj problematični. Sploh pa če gre za večje leglo in se moraš odločiti med devetimi smrčki recimo, zna biti kriza  ;D :D

In je fino, da ta čas, ko urejam druge življenjsko bivanjske (uf kako filozofsko se to sliši) stvari, berem in pregledujem možnosti. In zbiram podatke o vzrediteljih. Čeprav ja, stvar bi bila lažje obvladljiva, če bi vsaj zožila izbor pasem. Potem pa lahko kakšen telefonski klic pade. Pa kakšen ogled v okviru razstavljanja, da se prepričaš, če imaš pravo sliko o pasmi in psih, starših.

Super, kar tako naprej, počasi se daleč pride. Ko se boš odločila za določeno pasmo/e pa kar vprašaj v temi pasme; sama se ne spoznam na FCI 8 skupino.

Ko se boš pa osredotočila na posamezno pasmo, bo pa še bolj veselo ;): iskanje paritvene kombinacije (ter ostali psi v rodovniku) rezultati genetskih testov, delovne sposobnosti, karakter... In ostale zadeve: prehrana, nega, oskrba, šolanje, zdravje...