mojpes.net

HELOU!

Zanima me ali ima kdo kakšne izkušnje in nasvete  v  zvezi z vzgojo dveh psov (sta bratca-labradorca) hkrati.Vsak bo imel sicer svojega lastnika, ker pač skupaj živimo.Ker sem do zdaj vedno imela le enega psa, me zanima na kake stvari je potrebno bit pozoren.Torej, napotki in nasveti so dobrodošli.
lp
Tinka ;D

Menisezdi da bo najbolje, da boš do oba pravicna saj lahko hitro postane kasn ljubusumn...Vsaj tako je blo pri moji prijateljici

Dveh bratcev skupaj res nimam, imam pa starejsega in mlajsega setra, tako da je bila tu situacija nekolikanjce drugacna. Ce imata, kljub temu, da zivita skupaj, vsak svojega vodnika, bi predlagala, da se vsaj v zacetni fazi ukvarja vsak s svojim in da gre vsak s svojim tudi v solo, ce to nameravate. Seveda je prirocno, ce ju ucite na iste ukaze in potem pred ukazom poveste samo ime tistega, ki naj to naredi. Vedno naj pa velja pravicnost do obeh. Skratka od obeh zahtevaj enako, oba hvali za isto stvar ipd ipd, saj ves, kenedele. Ce te zanima se kaj konkretnega pa vprasaj, Neza

Oj!

Jaz bi ti rekla, da ne delaj razlik med njima. Ce se le da ravnaj z obema enako in bodi dosledna do obeh hkrati, ceprav, je to vcasih zelo tezko. Pri nas doma so tri kuzice niso sestre so pa v sorodu, pa se med sabo odlicno ujamejo. ;D ;D ;D

              lp erika

Nekaj na to temo je napisano tudi v najnovejsi stevilki revije Moj pes!

Hvala, za nasvete. ;)
Za bolj konkretna vprasanja pa se bom na vas obrnila po avgustu, ko prideta tamaladva k hisi.
Lep pozdrav
Tinka ;D

Zivjo!!

Precej zanimivo vprasanje, glede teh kuzkov, pa ce lahko se jaz povem svoje mnenje:
Jaz bi na tvojem mestu naredila tole. Glede na to, da imata psa različna lastnika, mislim da ne bi smelo biti problem pri vzgoji.Psa ne bi učila skupaj ampak vsakega posebej, da se psu lahko res posvetis.Ceprav sta bratca, je prav da upostevas njun znacaj.Torej razlike bodo, tako ali drugače. Na zacetku, torej v mladosti, pojdi z kuzkom cimveckrat ven, vendar samo ti in kuza-brez bratca.Kajti kaj kmalu bos pogruntala, da ce bosta non-stop skupaj, jima bo tako lusno, da lastnika ne bosta pogrešala, tudi kasneje bo problem pri odpoklicu. Vaje odpoklica delaj ze od majhnega, tudi ko se bo igral z bratcem. Le bolj zanimiva moras biti.
 Jaz imam sicer tudi dva psa, le razlika v letih je vecja(4 leta).
Tako da moram delati razliko med njima, zaradi hierarhije, tako da ni problema.Je pa psu res lazje, da preden kaj zelis poves tudi ime psa, drugace je vcasih velika zmeda.
  Vse se da, le vstrajna in dovolj potrpezljiva moras biti pa bo!!
 
Zelim ti veliko lepih dni z tvojim bodocim stirinozcem!

Hvala Jania, za napotke. ;)
Ravno sem razmišljala kako naj se psa naucita kako je kateremu ime za zacetek.Torej predlagas loceno ucenje, igralni cas pa skupaj. No, bomo videli kako, ko prideta avgusta domov.
lp
Tinka ;D

S fantom imava doma nekoliko drugačno situacijo. Doma imava 10 let staro nemško ovčarko. K družini je prišla mlada landseerka. Čedalje bolj opažava, da poskuša landseerka dobiti prevlado nad našo starejšo damo. Zanima me nekaj :
starejša psička je zaenkrat še "šefica" (mlajša je stara 5 mesecev), a mlajša se vztrajno trudi, da bi bila to ona. Ali naj pustiva, ko mlajša rine v starejšo?? Veva, da si psi sami ustvarijo neko hierarhijo a se nama starejša smili, ker nima več tako močnih zadnjih nog in ji teženje mlajše ni po godu... Bova naredila kaj "hudega", če bova starejšo občasno branila pred mlajšo?? LP

Ce lahko pridam se moje skromno mnenje ;D
Jaz imam doma 5 let staro bokserko,ki je marca dobila druzbo mlade mastinke...Moram priznati,da so mi zelo odsvetovali ti dve pasmi skupaj,sploh,ker sta obe punci,vendar je bila zelja mocnejsa...
Starejsa psica Kala je  Hero sprejela zelo vredu,takoj jo je vzela pod svoje okrilje in jo sedaj prav brani pred drugimi,mislim,da jo je vzela kot svojo...Seveda je sedaj "problem"ker je Hera zeelo zivahna in zeelo tezka kar se precej pozna pri njuni igri...  Morali sta uskladiti Kalino hitrost in Herino tezo-je pa res,da ju vedno opozarjamo,ko postane igra malo groba ;) ;)
Vecinoma se "dogovarjata "sami,do neke meje je igra,ko pa se katera spozabi,druga takoj ve,da je zabave konec...
Tako,da ti svetujem,da sodelujes kot opazovalec,ki pa po potrebi  vskoci s kaksnim ukazom...

sonja,
nekaj me zanima...
ali sta Kala in Hera skupaj( v istem prostoru), ko sta sami doma?
LP
Teja

Ja.seveda sta skupaj,ceprav je tudi res,da skoraj nikoli nista sami,ker sem jaz doma in sta vedno z mano...Ce grem v trgovino ali kam za krajsi cas,sta zunaj ali v stanovanju skupaj,ker sta tako navezani ,da ce ene ni,druga tuli :-/
Tudi kadar gremo s Hero na razstavo(Kala namrec ne prenasa daljse voznje),je Kala pri moji mami(stanujemo skupaj v isti hisi) vedno caka pri ograji,kdaj se bomo vrnili in potem imata taksne pozdrave,da ju je cudovito gledati :D
Tudi spita skupaj,tako da se tiscita ,vendar je zdaj  tezje,ker ima Hera ze 50 kg in jo Kala "malo" tezko drzi,kadar se nasloni nanjo ;D
Vem,da je moja Kala zlata,ker je tako lepo sprejela novo psicko in mislim,da taksno sobivanje obeh dominantnih pasem dokaj redko vidis-popravite me,ce ima kdo isti primer doma,da si malo izmenjamo mnenja :D

sonja, hvala za nasvet. Tako delava zdaj tudi midva s fantom. Dami pustiva, da se igrata, "bezata" druga v drugo, a ko se nama zdi, da je malce pregrobo, poseževa vmes. Je pa enako pri nas doma. Posebej mala se je zelo navezala na starejšo. Če greva le z mlajšo ven, opravi svojo potrebo in pohiti nazaj, ker ni starejše zraven. Prav tako je "hudo", če ostane le mlajša sama doma ("jokca" in potem se trma še cel dan, ker ni šla zraven :) ). V glavnem, zanimivi sta. sonja, če se tvoji dami razumeta (drugačni pasmi), mislim, da se bosta tudi najini sporazumeli glede "šefovske pozicije"! Veliko veselja z damama. LP

Sobivanje in mocna navezanost dveh psic- tudi meni je to znano  ;) , le da sta psici mati in hci. Zato se nikoli ni bilo in tudi mislim da ne bo nobenih problemov. Ve se kdo je visje na rangu in 'hci' ne bi nikoli prevzela vodstva ;D

Sem pa opazila zanimivo stvar: ko se z obema psicama odpravim ven laja mlajsa kot nora od veselja. Ko pa se z mlajso odpraviva sami je laja veliko manj pa se to tisje. :-/ ::)

Teja, ravno prav si omenila "mati - hci". Mi imamo zdajle doma leglo in razmisljamo, da bi ostala ena psicka doma. Zanima me, na kaj moramo paziti in biti pozorni - da se ne bi tepli, da ne bi bila mati ljubosumna... Poleg tega me zanima tudi, a je bolje, da ostane doma dominantna psicka (se z eno sestrico sta sefici) ali tista, ki je v vsem podobna svoji mami in seveda ni sefica legla. Pasma je pa ista, kot v pasjeljubkinem vprasanju - labradorci.

Za nasvete bom zelo hvalezna, ker zaenkrat imamo se cas za premisljevanje in izmisljevanje.

lp, Spela

p.s. Malo sem skrenila iz teme, ampak mislim, da mi pasjeljubka ne bo zamerila

Kljub temu, da sem tudi sama v situaciji, ko mi prav pride vsakršen nasvet, bom dodala moje skromno mnenje ;D k Meggy-nemu vprašanju (mati-hči). Pred kratkim sem brala (zdi se mi, da v Moj pes) ali pa sem slišala po TV, da se lahko tudi mati in hči smrtno sovražita, ker se ne moreta "zmeniti" glede "šefovske pozicije". Jaz bi rekla takole...če je mati zelo dominantna, obdržite tisto hčerkico, ki ni dominantna. Če mati ni dominantna psica, lahko obdržite šefico legla, saj bo znala mamo podrediti in le-ta se ji bo verjetno pustila. Kakorkoli se boste odločili, veliko veselja! LP

Čez dober mesec dobim novega psička oz psičko. Zanjo imam že pripravljen boks, vseeno me skrbi kako bo Brin odreagiral na malo štruco. Sploh zdaj ko bo Bejba mala. Bojim se da ne bo grob z njo. Sicer jih bom imela vedno na vidiku ko bo tamala prosta. Kako ste vi doživljali prve dni?

Mi smo bili od zacetka zelo previdni. Ko smo Kaji predstavili Vini je bila Kaja strasno uzaljena, Vini pa jo je ignorirala. Dokler se nista popolnoma navadili ena na drugo nista bili nikoli sami (iz enega samega razloga...Kaja zna biti neznosna >:(). Danes se prenasata brez tezav, nikoli pa se ne igrata. K sreci jima ni treba ziveti skupaj. Z Donom sploh ni bilo nobenih tezav, pa ceprav je bil ko je spoznal Kajo in Vini  star leto in pol in nevajen drugih psov. Pri njem je edina tezava hrana, zato pac je vedno in samo v pesjaku.
Vse dosedanje izkusnje je postavila na glavo Bagi. Kaja jo prenasa le dokler se jo tamala ne poskusa dotaknit. Ce sili v njo se hitro znajde na hrbtu. Zato nista nikoli sami oz. je Bagi v svoji ograjici, Kaja pa ima celo stanovanje. Don se po zacetnih tezavah (rencanje in scipanje) obnasa kot pravi kavalir.  Na vsak nacin bi se rad igral z Bagi, vendar je pretezak in moramo ves cas pazit, da je ne pohodi. Bagi pa ga gleda kot boga in je najbolj srecna kadar ji nameni ovohavanje in umivanje.
Moj nasvet? Spoznata naj se nekje zunaj, Bejbo naj prinese nekdo drug, ti pa imej Brina. Ce je nor na hrano naj od zacetka ne jesta skupaj (Kaja in Vini lahko jesta skupaj brez tezav sele po nekaj letih). Brinu dovoli vse kar je lahko pocel ze prej, da se ne bo pocutil zapostavljenega. Pazi na igracke, kosti in podobno, da si jih ne bo Bejba poskusala prisvojiti in podobno. Veliko srece in porocaj kako vam bo slo. lp

Pri nas ni (skoraj) nobenih problemov.
Vendar se striktno držim enega pravila, starejši pes je vedno prvi - prvi iz pesjaka, prvi v avto, prvi dobi hrano, prvega pobožam, čeprav sta na koncu oba dobro prečohana, malemu ne dovolim, da bi lezel na ležišče starejšega ipd. Tako dam starejšemu vedeti, da ni izgubil svojega položaja v družini in mu vzamem razlog za zganjanje ljubosumja.

In drugo pravilo: nikoli (razen pri veterinarju) me ne boste videli le z enim psom, vedno vzamem s seboj oba

Mogoče imam srečo, vendar je starejši pes vedno mlajšega vzel pod svoje okrilje, ga učil raznih vragolij, se z njim igral in ga prav po materinsko branil pred drugimi psi, za katere je precenil, da bi malemu lahko kaj naredili.

Problem je bil edino, ko se je mlajši začel rangirati (vedno sem imela par dveh samcev), takrat je prišlo do manjših pretepov in kakšnega obiska pri veterinarju zaradi luknje a je to trajalo je kratko obdobje.

Danes je edini povod za morebiten pretep hrana. Zato jesta sicer istočasno a ločeno.
Poznam pa kar nekaj pasjih parčkov, ki jim niti na kraj pameni ne pade, da bi se grdo gledali zaradi hrane. Nisem pa še pogruntala, kako to doseči.  ;D

Ko smo malo kepico pripeljali domov, smo ga najprej predstavili starejšemu. In ta ga je dobro prevohal, ga obrnil na hrbet in to je bilo to.

Da še to povem. Ko sem imela doma najdenčka Bubkota( ja, pač si izbiramo smešna imena ;)) je Brin vedno prepustil vse njemu. Tamal mu je kradel hrano, vedno je Brin pustil da Bubko prvi pije, vse igračke je njemu prinesel. Mislim da bo vodja kardela kar Bejba, glede na to kako se je obnašal pri Bubkotu. Matra me samo to, kako bo ko bo psička majhna, Brin pa se bo hotel špilat z njo. Si kar predstavljam ko bo tamala v boksu, Brin bo pa pred boksom tulil in prsakal po boksu ::) ::) ::)

Hja, Andi, pri nas je bilo pa tako. Ko smo mi pripeljali Bino domov, je Bero sploh ni sprejel. Danes, po osmih mesecih, je še vedno ne mara. Psico smo izbrali zato, ker samcev Bero sploh ne prenese. In enkrat je bila na obisku psica in ji je Bero vse prepustil-tudi hrano. Danes tega Bini ne bi dovolil. Tudi jaz sem mislila, da bo brez problemov, vendar je Bero Bine sploh ne mara.

Mogoče zato, ker je kot mladič malo vanj skakala, ker se je hotla igrat, on pa je 5 let odraščal sam. Morem pa priznat, da nismo delal razlike med njima (vsaj trudil smo se). Sem pa opazila, da Bero mene sploh ne uboga več. Kot bi mi zameril, ker imam sedaj jaz svojo psico. Opažam pa še to, da psica počasi prevzema vodstvo med njima. No, dokler ne bo pretepov, bo vse OK.

Andi, vsak pes drugače reagira na novega psa. In zato se mi zdi brez veze ugibat, kako bo tvoj Brin sprejel Bejbo (oba na B-tako kot pri meni ;)). Počakaj pa boš sama videla. Jaz sem mislila, da bo Bero vesel Bine, da se bosta skupaj igrala, pa sem se pošteno zmotila. Če sta sama na travniku spuščena (to je bilo včasih), sta se obnašala, kot da se ne poznata-vsak na svoji strani travnika, vsak je nekaj počel zase. Je pa ena dobra stran tega: Bina ne pobere slabi Berotovih navad (in dobrih tudi ne  ;))

Počakaj in boš videla, kako se bosta razumela. Držim pesti, da bo vse OK!

Lp jana

Andi čestitam k novemu članu družine!

Verjamem, da te skrbi, kako bo ko pride mladička v novi dom. Verjetno jo bo prevohal po dolgem in počez, mogoče tudi prekucnil na hrbet.

Ko sem našo najmlajšo prinesla domov, sta jo ostale dve prevohale, da je bilo kar hudo. Nobena ni bila užaljena, ali kaj podobnega.

 Novo bitje jima je bilo zelo interesantno, ne glede na to, da je malčica jedla 4x na dan, onidve sta pa samo sline cedili. Dominantna psica je malo vzela čisto za svojo, kot bi bila njena in jo še sedaj okrega in nabuta, če se ji zdi to potrebno.  Pa tudi v bran se postavi zanjo, če je treba.Drugače pa skupaj jedo, skupaj spijo, včasih ena na drugi, ne moreš verjet, skratka se imajo zelo rade. Se pa vsake toliko zgodi, da dominantna psica pokaže, do kje lahko gresta. hočem reči jih ima pod svojo kontrolo.

Od začetka boš morala malo bedeti nad njima, potem boš pa že videla kako in kaj.

Veliko sreče želim z malčico. Ali bo tudi dobrmanka?

Erika; waw dva dobermana pa ne bi imela. tamalo bo avstralkica ;D
No, jst res komaj čakam na vragolije, ki jih bosta uganjala.
Bina: upam da ne bo tako. Ko je bil Bubko pri nas sem se tako zabavala da sem večinoma preživela na tleh in se krohotala ko zmešana. Ne moreš verjet kaj sta uganjala. Na koncu sta spala zvita eden zraven drugega, oziroma je Bubko spal pri Brinovem trebuhu. Ko smo ga morali oddati je Brin 1 teden čakal na Bubkotovem prostoru in cvilil. Še sedaj nam je malce žal da ga nismo posvojili :'(

Glede na to kar si napisala mislim, da te nima kaj skrbeti. Jaz lahko o taksnem prijateljstvu le sanjam! ::) Se ko jih hocem skupaj slikat se skoraj na glavo postavim, da so par sekund skupaj. Moja najvecja zelja je imeti vse 4 na eni sliki! ;D


Po dveh mesecih se je Bagi naucila od Kaje sleherno neumnost!  ::)

Kaja, tudi jaz imam probleme oba psa spravt na eno sliko, ker Bero sploh noče bit tako blizu Bine, da bi ju lahko slikala   :-\ :-X. In ponavadi ga moram kar na povodev pripet in potem ga držat, da stoji pri miru zraven Bine.

No, kot sem že napisala, Bero zelo dobro sprejema ostale psice, jih je vesel, samo Bine pa res ne prenese. Očitno jo ne bo nikoli maral, ker je sedaj začel lužice delat v kleti   >:( :o ::). Tam kjer pripeljem Bino v hišo. Ona je drugače zunaj, Bero pa v hiši. In očitno se je ustrašil za svojo "hišo" in jo sedaj redno "cahna", da nam ja pove, da je to njegova hiša in ne od Bine  ::) :P. Ah, bo že!

Andi, veliko sreče pri dveh psih. In pa upam da imaš veliko potrpljenja za čakanje na Bejbo :P ;D! Jaz sem odštevala in črtala vsak dan, ko sem čakala na Bino in tudi na Berota!

Lp jana

Andi po mojem te nima kaj skrbeti! Brin bo ze pazil da na zacetku se ne bo grob z malcico. Se mi zdi da sta z mojim starejsim Mixom po karakterju kar podobna. Mix je npr. ful dominanten do drugih psov ampak mlajsemu Khanu pa vse prepusti. Tudi ce jesta skupaj in ker je Khan bolj pozresen in prej poje in gre potem k Mixu se ta umakne od posode in pusti Khanu da poje (zato ju loceno hranim). Tudi mene je bilo na zacetku strah da bo Mix pregrob ampak ne mores verjeti kako so lahko psi nezni! Ko jih gledam sedaj se vcasih ful nezno igrata vcasih pa ful grobo. Tako da andi samo zaupaj Brinu!

Lp

Moj prvi kuža je blazno družaben in ker je tako nor na vse živo, smo se odločili še za enega.Ko je videl malo črno kepico, se mu je od veselja čisto zmešalo.Midva sva bila sicer ves čas v pripravljenosti in ko sva slišala renčanje, sva takoj skočila vmes.Psa sploh ni renčal ta velik, ampak ta mal! Tista mala nebogljena kepica je renčala na našega skoraj odraslega huskija!Že čez pardni, ko sta se oba navadila, sta postala neločljiva prijatelja.Brez težav jih pustiva sam, res pa je, da se drug od drugega naučita veliko vragolij in ker sodelujeta so posledice včasih res grozne.Saj sva tako mislila menjati pohištvo..Razlik med njima ne delava, oba morata ubogati..
Že prvi kuža nama je polepšal življenje, odkar pa sta dva, pa si res želiva kupiti kamero..
Veliko zabave!

Tudi midva sva na začetku zelo pazila na mlajšo psičko, da jo starejša, če ne drugega, ne bi potacala, pregrobo odrinila...Ampak sva kar hitro ugotovila, da se starejša psička mlajši večinoma umika, ko pa že počne kakšne "vragolije" z njo, zelo pazi (še posebej je odskočila, če je mala slučajno zacvilkala ;D). Zdaj, ko mala psička ni več tako "mala", pa je ravno obratno--paziti morava na našo starejšo damo. Probleme ima namreč z zadnjimi nogami, ta "mala" pa bi se seveda z njo igrala... Joj, prejoj, kako se deremo ;D :o! Včasih vsi štirje-posebej kadar je tudi starejša razpoložena za igro  ;D!
Me pa zanima nekaj-tisti, ki imate dva kužata : pri nama je tako, da kadar ena od dam karkoli ušpiči, kar ne bi smela in je kregana, vedno tudi druga beži in se skrije. Zdi se mi kot ne bi točno vedele čemu in kateri je zdaj namenjeno to "kreganje" (posebej kadar okregam katero za početje, ki je že zdavnaj mimo-uničevanje kavča, kakšne obleke, ipd. ;D :-X)... Ima kdo podobne izkušnje?? Naj povem, da vedno najprej poveva ime tiste, kateri je ukaz pač namenjen in potem sledi ukaz. Pa vseeno včasih obe odreagirata . LP

Ja, tudi pri naših dveh je podobno. Včasih, že če povzigneva glas, se gresta preventivno skrit pod mizo.In če je kregan samo en, kar je redko, saj neumnosti ponavadi počneta skupaj, tudi midva najprej poveva ime psa, šele potem ga okregava.Sicer sta kaznovana samo kadar ju zalotiva pri dejanjih, za nazaj pa nikoli. V takem primeru imamo samo kakšen pogovor. ::)

Sem pa prepričana, da oba točno vesta, za kaj gre.
Ker sem nova in imam spomin kot gupy,ne zameri, če vprašam ;Kakšni psički pa imaš?

Lp

Joj, očitno sem tudi slepa, saj sem šele zdajk videla sliko ;D

 :D ;D He, he, he... No, čeprav si že opazila fotko, naj se še vseeno "pohvalim"  ;D : NO-jka je stara skoraj (7.3.) 11 let, landseerka pa bo 11.2. eno leto! Me pa zanima : ali so to kakšni posebni POGOVORI?? :D ;) Ali učinkujejo? LP

Ja, če npr. prideva domov in razgrižen kavč, pokličeva oba razgrajača, se vsedemo zraven kavča na tla in potem jima poveva: To se ne sme!Kavč ni za jest ampak zato, da midva na njem sediva, gledava tv in vaju čmohljava.In naj se ne ponovi več!. Psa gledata malo naju, malo razdejanje in ko se nama zdi, da sta dojela, za kaj se gre, lahko vstaneta in gresta. Če je učinkovito? No ja, kakor kdaj.. Če ne drugega, naju s svojimi grimasami in prepričevanjem, da nista nič kriva, vedno spravita v smeh in pozabiva, da rabiva nov kavč..

  Moj problem je malo drugačen. Imam dve psički; prva je stara 13 let, druga 8 tednov. Ker ta starejši Gini manjka že večina zob ima kar problem umirit tamalo in ji dopovedat, da naj je ne grize za rep in ji vleče ušes. Mala Kira bi se pa samo igrala. In trenutno je kot dojenček - vse vatkne v usta in poskusi zgrizt. Tako da večinoma posredujemo, ker ji Gina fizično ne more dopovedat naj neha, pa mislim da njene grožnje niti niso tako učinkovite, ker ne more pokazat zob. Bojim se da bi zato Kira probala dobit višji položaj v krdelu kot Gina, ki pa je in bo pri nas vedno prva. Kakršenkoli nasvet bi bil dobrodošel.

     LP Mateja

Najin mlajši kuža je precej dominanten , zato bi tudi nama ustrezalo, da bi glaven ostal starejši pes, ki naju priznava za latnika in ne kaže nobenih želja, da bi segel po višjem činu. Ampak žal se bosta o tem kdo bo višje zmenila psa med sabo.Pri nama veljajo ista pravila za oba, noben nima kakšnega privilegija. Oba vesta kaj smeta in kaj ne. In oba imava enako rada. Verjamem, da imaš tudi ti rada obe psički.Ali živita zunaj ali notri? Mislim, da je prav, da braniš starejšo in ji omogočiš malo miru. S tem ji daš vedeti, da se lahko zanese nate.Mogoče poskusi s tem, da ima vsaka psica svoj kotiček.Ampak vedeti moraš. da v naravi velja zakon močnejšega in kadar sta psici skupaj in sami, veljajo posebna pravila. Kaj menite tisti z več izkušnjami?
Javi nam, kako vam gre!

  Gina in Kira živita z nami v hiši. Starejša Gina ima ležišče na hodniku pred bratovo sobo (prostor si je izbrala sama, je res kar dobra strateška točka za nadzorovanje premikov cele družine in vidi se vhod v hišo), Kira pa spi nadstropje niže, v moji sobi (prostor smo izbrali mi, ampak rada spi tam). Čez dan je seveda cela hiša (in terasa in trata in ...) njuna. Še ena stvar : Gina je mešanka med terierjem in jazbečarjem, Kira je labradorka in je pri njenih 8ih tednih tako velika kot Gina. Bojimo se tudi, da bi poškodovala Gino, saj bo kmalu 2x večja in težja, igrala se bo pa še vedno.

  LP Mateja

Pozdravljeni!

Ker imam tudi sama od pred kratkim dva kuzka, sem z zanimanjem brala vse te dogodivscine in izkusnje. Naj povem se svoje. Ocitno sem imela sreco, da je moja Simba (NO, 3 leta) Dingota tako dobro sprejela, saj je silno razvajena in ljubosumna dama, vajena nenehnega posvecanja.

Ocitno je pomagalo, da je on mladicek in moskega spola. Tudi jaz sem morala paziti, da ga pri igri ne potepta ali prevrne, se zlasti, ker je imel poceno medenico. A sta se po zacetnem obojestranskem soku kar hitro ujela. Cez dan sta kolega in na sprehodih se drzita dosti skupaj, tudi ko ju spustim. Le da ni hotela, da bi se je on dotikal, ko lezi. To smo resili tako, da smo se takoj, ko je bil on dovolj zdrav, vsak dan skupaj valjali po tleh in se crkljali. Potem sem objela oba in ju pocasi spravljala vedno bolj skupaj. In dala njen smrcek na njega ali pa njega naslonila nanjo, in smo tako lezali 5 minut ali vec. Zdaj se brez problema ulezeta skupaj na isti kavc, ceprav tega, da bi spala stisnjena skupaj ali en na drugem, najbrz ne bom nikoli dosegla, ker se ona med spanjem ne mara stiskati k nikomur, tudi k meni ne.

Kar zadeva hrano, sem uporabila naslednji trik. (Ona je namrec nora na hrano in tukaj bi bil velik problem, ce bi prihajalo do prepirov). Takoj od zacetka sem blazno povecala stevilo priboljskov, pri tem pa pazila, da sta vedno dobila oba.  Tretman sem ponovila veckrat na dan. Morala sta se usesti, uleci ali pocakati v drugi sobi - s tem sem hkrati tudi ucila skupne poslusnosti, saj Dingo nekaterih ukazov ni poznal, Simba je pa to izkoriscala, da se je se sama naredila gluho.

Tako je bil pa hitro mir. S priboljski sta bila nato tako nasicena, da se potem ona ni vec sekirala, ce je on slucajno pojedel njene brikete (kar je rad pocel, ker so bili seveda 'boljsi' od njegovih). In obratno. Pomagalo je tudi, da so ves cas lezale okoli vse mogoce zadeve za glodanje, tako da v zacetnem obdobju obrok niti ni bil vec tak blazen dogodek. Ko je postalo normalno, da lahko jesta skupaj (vcasih celo hkrati iz iste sklede), sem te priboljske pocasi zmanjsala, da se pesjana ne bi prevec zredila (in da jaz ne bi bankrotirala  ;D )Zdaj pazim le na to, da imata izven obrokov vsaj dve zvecilki, tako da ni ljubosumja, ce gloda samo eden.

Seveda so psi razlicni in morda ne bi pomagalo vsakemu, pri meni se je pa to zelo dobro obneslo. Podobno je bilo tudi s crkljanjem in zdi se mi, da je tudi pomagalo.

Že vrsto let imamo doma vedno par dveh samcev - enega starejšega in enega mlajšega. Vsi ti psi so bili  ali pa so dominantni. Torej je možnost pretepov zaradi rangiranja in še česa, kar precejšnja.

Vse moje pse imam enako rada in jim posvečam enako mero pozornosti in ljubezni.

VENDAR, starejši je vedno prvi! Mlajši se mora na to navaditi pa če mu je prav ali ne.

Pustim, da starejši malega "nadere", če je šel čez mejo. Če pa to ne pomaga, potem posežem vmes jaz in malega enostavno umaknem. Ne boste verjeli kako hvaležno me je starejši pogledal. S tem sem se izognila prezgodnjim konfliktom med psoma.

Ta način se mi je obrestoval tako, da danes nimam problemov z odnosom med njima, razen pri hrani. To pa rešujem tako, da pač ne jesta skupaj.

Sicer pa ne prepuščajte vzgojo mlajšega psa starejšemu in ne delajte iz njega varuško. To je naloga lastnika.
Pri zadnjem paru sem imela problem, ker je starejši hotel biti mlajšemu mama. Saj je bilo simpatično, a če bi zadevo pustila, bi ga starejši vzgojil po svoje, kar pa ni vedno najboljša varianta.


Tejči,
če je Gina ne more umiriti in ji je zoprno, je tvoja naloga, da Kiro odmakneš oziroma jo zamotiš in s tem zavaruješ starejšo. Hvaležna ti bo.

Sej ne vem ce moje vprasanje lih v to rubriko spada, ampak vseeno:
Kaj pa pes in macek?

Pri nas konkretno imamo 9mesecnega Mackona in 8tedensko psicko. Prej je bil on pol leta car, zdej pa se jest ne more v miru, ker ona neprestano za jim lazi. Odkrili smo ze da zna psicka celo lajat  ;D ker samo na njega laja, drugace spusca celo paleto drugih glasov. Macek je se mlad in ni napadalen do nje - jo raje popiha. Prvi teden sta bila v redu - sedaj pa mislim da tamala vzpostavlja svoje mesto in ocitno noce bit "pod" mackom  :D

Kaksen nasvet?

Alenka

  Drejči, se popolnoma strinjam s tabo. Ko gre tamala čez mejo, jo vedno potegnemo stran. Potem pa odvisno od njenega obnašanja: če gre takoj spet nazaj težit Gini, potem jo umaknem v drugo sobo na hladno za kako minuto, če pa neha, se greva midve igrat s kako njeno igračo.

   LP Mateja

 Bluefish šele zdele sem vidla tvoj odgovor. Tamali sta si tolk podobni, da si bolj ne bi morali biti. Tudi mi smo ugotavljali da se oglaša kot opica in kot mačka, da pa zna včasih celo po pasje nekaj povedat. Res, paleta njenih glasov je neverjetna. In dominantni sta obe. Zgleda je bilo tole leglo samih dominantnih in nadvse aktivnih, tuje jezike obvladajočih mladih labijev.  ;D
Glede mačk nimamo izkušenj, bo pa kmalu problem pes-želva, ko se prebudijo iz zimskega spanja.

  LP Mateja

  Z največjim veseljem sporočam da sta se danes naši dve SKUPAJ IGRALI!  ;D :D ;D Kar je neverjeten uspeh. Ko sta šle notri je bilo spet običajno lajanje ( in vlečenje za ušesa in rep - Kira) in renčanje (Gina), ampak imeli smo svetel trenutek! Mala je tudi iz dneva v dan težja. Kot bi se odločila dat na preizkušnjo čisto vsako od naših komand, skratka preverja meje. Recimo tako, da se je zadnje 2 dni večkrat polulala in pokakala notri kot prve 7 dni skupaj. Ven jo dajemo enako pogosto, ona pa ''zanalašč'' (?) pozablja na hišno čistočo. In seveda vsak trenutek izziva Gino.

  LP Mateja

Ja, mi je znano. naš ta mal se zadnje čase vedno kadar je kregan in ga za kazen damo na hladno.. VESELO POLULA! ;D
Dobra novica- tudi to bo minilo!
Me pa veseli za uspeh, poročaj, kako punci napredujeta!
lp

Zdravo!

Kot vas že dosti ve, imamo 4 leta starega dokaj dominantnega beaucerončka. Seveda se še vedno obnaša kot dete. Zdaj smo pa dobili eno zelo zanimivo ponudbo, da bi lahko posvojili mladička čistokrvno črno nemško ovčarko. In nas zanima če je možno, da bi starejši pes, kljub njegovi neizmerni dominanci  ;) sprejel psičko? Nočemo, da bi zaradi njegove dominance potem trpela, potrebuje pa tudi on družbo. Kaj da storimo?

lp

Brez problema lahkjo vzameš psičko, starejši pes jo bo vzel za svojo. Sam imam 2 leti starega zelooo dominantnega samca boxerja in 6 mesecev starega samčka, pa sta kot rit in srajca. Verjetno se bo dogajalo da bo pes v srečanjih s tujimi psi še bolj dominanten, ker bo vzel malo "pod peruti". Še en nasvet, ko bodo  prihajali na obiske znanci kakor tudi ostali družinski člani naj se najprej posvetijo starejšemu psu, šele nato psički. To traja nekaj časa in starejši pes bo hitro povezal da ni zapostavljen in da mu nova prijateljica ni prevzela vseh pozornosti in bonitet,ki jih je bil vajen pred prihodom drugega psa v hišo. Skratka naj občuti da je še vedno No1.
Zvečer bosta spala skupaj v košari, lahko verjameš.

lp Larsson

Tale odgovor me je zelo pomiril. Ker je res zdaj Aik (beauceron) n.1 na dvorišču, s psičko pa bi morala jesti in biti zaprta (če bi že prišlo do tega) v istem pesjaku. Bova pa počakala še na odgovor kakšnega drugega strokovnjaka in upam da bodo tudi drugi odgovori tako optimistični.

Zivjo!

Podobna tema se že odvija  tukaj (http://www.mojpes.net/forum/index.php?board=6;action=display;threadid=281;start=15).

Pri nas Bero še po 8-mih mesecih ni sprejel Bine in je tudi ne mara. Je pa vse odvisno od starejšega psa.

LP Jana

Mi smo dober mesec nazaj pripeljali psicko k dvema samcema (eden od njiju je ze zivel v "paru"). Eden od samcev jo je sprejel takoj, drugi pa je potreboval 14 dni.
Po izkusnjah ki jih imam, v veliki vecini psi sprejmejo drugega psa (pes pa psico najkasneje ob prvi gonitvi).
Edino - starejsi pes postane bolj pokroviteljski.

Kako pa je z vzgojo? Če na sprehodu vzgajamo mlajšo, kam damo starejšega?

Hehe, kar pripravi se na ločene sprehode. Razen če je starejši pes tako zelo vzgojen, da ti bo sedel na mestu, medtem ko delaš z mladičem. Drugače pa ločeni sprehodi (npr. 2x ali 3x na teden) vsaj prvih 6 mesecev.

LP Jana

Mi jih vozimo skupaj, ko se ukvarjamo s tamalo  ta velika dva cakata in gledata. Po izkusnjah tudi ta veliki raje delajo, ce vidijo, da se ukvarjas s tamalim :)
Sem ter tja pa gre samo tamala z nami npr. v trgovino, na kaksen obisk, da se navadi "samote" in drugacnega okolja.

A ja -se fotka nasih dveh

http://www.mojpes.net/galerija/displayimage.php?album=lastup&cat=0&pos=4 (http://www.mojpes.net/galerija/displayimage.php?album=lastup&cat=0&pos=4)

Ločenih sprehov ne bo, ker je pes poln energije in 1 dan ne zdrži brez sprehoda. Verjetno ga bomo zaprli v ograjo v sadovnjak in mu dali nekaj za glodat.

 ;D  ;D  ;D Dobro razmišljaš ni kaj  ;D ;D ;D

Ločeni sprehod pomeni, da boš tisti dan šel  2x na sprehod (najprej z enim, potem pa še z drugim psom), ne pa, da bo en pes ostal brez sprehoda.

Če bo eden ostal brez sprehoda, potem lahko z njegove strani pričakuješ uradno pisno odpoved in prekinitev diplomatskih stikov.  :D :D ;)

Pheh, zdej sem sigurno izpadel zabit kot ampus.  :D No, pa rečmo raj da bo kr 1 sprehod.

OK, vi prevzemate vse odgovornosti, če bo šlo kaj narobe!

Je pes pri 14 tednih še dober za oddajo? Mislim ... je še tak mladiček, da se ga lahko privadi na kaj?

pzorko,
pardon, ker se vtikam, ampak se mi zdi, da malce pretiravaš.
Kot prvo naj ti odgovorim na vprašanje. 14 tednov- to se pravi dobri trije meseci. Kuža je še mlada, s privajanjem ne bi smelo biti problemov, v kolikor ni imela slabih izkušenj že pri trenutnemu lastniku, saj je obdobje vtisnjenja najmočnejše med 4. in 8. oz. 12 tednom. Torej je zelo važno od koga psička vzamemo!!
Če psička nima slabih izkušenj je nadaljna vzgoja najmanjši problem (če je skrbnik ''pameten'' ;D )

Mi pa ne gre v glavo, kako boš svoja kužolinka nadziral na sprehodu...
Če sem prav prebrala v eni od tem, ki si jih odprl, je tvoj 60 kg samec ugriznil neznanca v ramo. Na povodcu, če se ne motim.
Torej, kako nameravaš obvladovati dva velikanska psa?? :o
Ovčarka lahko tudi pobere lastnosti starejšega psa (dominantnost, nezaupljivost, nepredvidljivost (kot si svojega psa sam opisal!!)
Vsaj jaz si dva velika pesjana s takim karakterjem ne bi želela. Imam pač srečo, da imam dva čisto različna karakterja (ali pa tudi ne, ker so čisto drugačnme potrebe :P ::) ::) )

Ampak, saj sploh ne vem, kako si stvari predstavljaš, če bo poleg tebe še kdo skrbel zanju itd...

Je pa velika razlika imeti enega ali dva kužolina. Pa saj to sam veš!

LP

Khm, kaj da ti rečem.

Dva psa bosta itak vodila na sprehod dva človeka, al bo pa psička tako naučena, da bo hodila poleg brez povodca. Drugače pa sploh ne vem, v čem je problem. Mi smo sedaj z našim čisto zadovoljni, psička je pa že nasplošno bolj občutliva in kakšne večje dominantnosti tudi ne bi smelo bit. Sicer pa: "Who cares?" Nas ne bosta dominirala, drugih psov tudi ne, ker se redko srečamo s kakim, na dvorišču pa gazda mora bit.

Sicer je pa to o psički še vedno odprto vprašanje.

Lepo to. Je pa v to potrebno vložiti kar nekaj znanja in časa;
mislim na poleg brez povodca tudi ob motečih dejavnikih kot so muce, ostali psi...
In pa, pozabila sem te opozoriti, da psička ne bo 'bukavo' gledala, če se bo starejši pes obnašal tako, da bo psičko ''vrglo'' v pripadnost kredelu in bo starejšemu psu pri neželjenem dejanju prisostvovala.

Teja

Pzorko, tale zadeva zna trajati kar dolgo. In zahteva vec locenih sprehodov na dan kot samo dva. Psicko bos moral uciti nekajkrat na dan po par minut in vsaj takrat bos moral Aika pustiti doma.

Doma se natancno dogovorite koliko casa bo kdo lahko posvetil staremu in koliko novemu psu. Sele potem se odlocite ali je za vas in za psa primerno, da dobi druzbo. Verjemi, vcasih zna biti kar naporno imeti vec kot enega psa. ;)

Ja, tudi jaz se pridružijem Kaji. Res je, da se bo mala od starejšega naučila tudi kaj pametnega, prepričan pa si lahko, da ko bodo enemu šinile neumnosti v glavo, se mu bo drugi takoj pridružil.  ;D
Je pa vredno vsega truda, sploh ko zvečer ta male dva padeta na tla, kot sta zdaj naša. ;)
Pa še to. Če ima tvoj kuža rad pasjo družbo, potem je verjetnost, da bo sprejel psičko zelo velika. Je pa tudi naš potem postal bolj zaščitniški (beri:renči na druge pse, če misli, da je mali ogrožen)
Veliko veselja! :D

Jaz pa imam se eno vprasanje na to temo. Doma imamo irskega terierja in bi radi domov pripeljali se eno psicko iste pasme. Nas kuza ima dve leti in je t.i. alfa pes. Sicer obozuje psicke in je z mladimi psi zelo potrpezljiv. Upam, da bo mlado kuzico sprejel in da ne bomo imeli tezav.
Zanima pa me, kako bo v casu gonitve ???? Ali ima kdo izkusnje s tem, da bi pes hotel naskociti psicko s katero zivi? Nekje sem sicer zasledila, da se psi, ki zivijo skupaj med seboj ne parijo. Imamo moznost, da psa locimo v dveh nadstropjih, ampak skrbi me, da bi se pes "pregrizel" do gonece se psice.

Vsaka informacija je dobrodosla.
Hvala, Ana :)

Moja izkušnja je bila takšna:
ko se je psica gonila prvič, je pes hotel dobesedno uničiti vsako prepreko, ki ga je ločila od nje in to celo gonitev. Še Rambo bi se lahko kaj naučil od njega. Da o tuljenju in zavijanju sploh ne govorim.  :-[
Imeli smo valentinov mesec.  ::)

Ko pa je prišla druga gonitev, se sploh ni zmenil zanjo. Na vsake toliko je preveril, kako daleč je gonitev. Malce je bil vznemirjen le takrat, ko je bila godna.
In tako je ostalo tudi ob naslednjih gonitvah.

Pestro, pestro :)
Petje, tuljenje, praskanje, NEJEŠČNOST samca, tudi sobno čist je v stanju v takih dnevih označevati notranjost hiše,...da ne govorim o naskakovanju vsega kar se naskočiti da, tudi nas ;D
Naš Mars, pardon Romeo, se je tokrat odločil za popolno gladovno stavko poleg vseh zgoraj omenjenih simptomov.
Poslužili smo se skrajne variante in punco sem včeraj zvečer odpeljala na počitnice k staršem.
Ljubimec se je umiril, požrl dvojno porcijo hrane in po petih dneh izmučen zaspal kot ubit v naši postelji.

Vendar ni nujno, da je tako, lahko pes nima tako močnega nagona, lahko psička tko fajn ne diši,...nikoli ne veš, kako bo. Vseeno pa je fino, če imaš kakšno rezervno varianto za "vroče dni".

No, jaz upam, da pri nas ne bo tako hudo, kot je Mefisto opisala  :P Glede na to, da našega Berota do sedaj (pa ima že krepko preko 5 let) goneče samice niso brigale, se mogoče lahko nadejam malo lažje preživljanje Binine gonitve. Drugače pa še vedno ostane varianta, da bo Bina v garaži, Bero pa nadstropje višje.


to pa nam Bero počne že kakšne 3 mesece. Pa sploh ne ugotovimi vzroka. Ampak verjetno je Bina kriva (ker cahna tista vrata, kjer Bina hodi v hišo).

Lp jana

Hvala lepa vsem za ne prevec spodbudne informacije :-[. Glede na to, da se nasemu psu mesa ze ko se gonijo sosedove psice, bo verjetno res treba najti rezervno lokacijo bivanja v casu gonitve.


to dela pes predvsem, ce je v hisi vec psic, da tako oznaci svoj teritorij, oziroma da bi s tem morebitnim "vsiljivcem" povedal, "da so te psice njegove".

LP, ana

Mi imamo tudi dve psici in me zanima par stvari...

Namreč mlajša, novofundlandka, ki je logično večja in težja od starejše labradorke, jo velikokrat naskakuje. Glede tega sem marsikje zasledila, da je znak dominance.
(če ju vidim, jo spravim dol z labradorke, ker je pol tolko težka kot ona...)
Po drugi strani pa starejša na sprehodih lula vedno za mlajšo, na istem mestu, in pri tem dvigne nogo - in o tem sem tudi brala, da je znak dominance.

Meni se zdi, da je starejša po rangu višja od mlajše, ampak kaj potem, jo mlajša naskakuje zato, ker bi rada zvišala svoj položaj? Skoraj si ne predstavljam, da bi ble v tem kakšne "razmnoževalne" težnje, čeprav je mlajša sterilizirana, starejša pa ne ???

Sej drugače se super razumeta in se ves čas ližeta in ljubčkata, če pa ju peljem na ločen sprehod, je blazna sreča, ko se tadruga vrne domov :D
Samo informativno me zanima... drugače pa domnevam, da se bosta itak samo zmenili med sabo, katera je po rangu višja. 8)

Pri tem naskakovanju je toliko različnih elementov! Eden je res znak dominance, ampak precej je pa tudi odvosno od različnih hormonov. Kolegici imata dve psici in ko se katerakoli od njiju goni, tavelika vedno naskakuje vse pse v bližini, sicer pa tega ne počne  :o

V zacetku julija bomo dobili psa - labradorca.
Razmisljam, da bi istocasno vzeli se enega (iz zavetica - majhnega), da si bosta delala druzbo, ko ne bo nobenega doma, predvsem pa pozimi, ko so dnevi krajsi in ne prezivimo dosti casa zunaj.
Doma imamo veliko zagrajeno dvorisce in bi psa bila spuscena.
Zanima me vase mnenje, predvem pa ali je boljse vzeti psa isti dan ali pocakamo kaksen teden preden vzamemo se enega.
Hvala za odgovore

Ista tema, vendar bom dopolnila kar si napisala na sosednjem forumu:

Pes oziroma psa bosta zivela zunaj!

Sem že napisala, kar sem mislila, vendar dodajam le to, da drugi pes ni nadomestilo za vaso odsotnost! Pes + pes, se posebej ce zivita zunaj, nista (toliko) navezana na cloveka, vendar drug na drugega! Se pravi je vzgoja tezka!!!

Vso sreco!

Lp, Ursa

PS: Sama imam dva psa (vendar v stanovanju), tako da vem kako to izgleda!

Bom malo bolj jasna.
Labradorca bom imela jaz, drugega psa pa moja mama. Vsaka bo vzgajala svojega psa. Na sprehode se bo hodilo istocasno.
Ne bosta skoraj nikoli sama (edino ponoci)..

Moje mnenje pa je, da pes, se posebno velik ni za v stanovanje. Pri nas pa imamo take razmere, da mu pozimi ne bo hudo. Verjemi.

Pardon sem se napacno izrazila.
Nisem  mislila na to, da velik pes ni za v stanovanje, ampak da ga jaz ne bi nikoli imela v stanovanju, ker je prevec omejen prostor za velikega psa.
Pes mora imeti prostor, da se sam sprehodi, ce ima to zeljo in, da ni prisiljen biti v svojem prostoru nekje po stanovanju.

Ko si ze omenila velikega psa, ti povem se to, da je velik pes, pasma nemska doga se posebej za noter!!!
Jaz zivim v garsonjeri z dvema bokserkama, 32 in 26 kg, da si bos lazje predstavljala, se pravi, nista ravno majhni, pa nista nikakor za ven!
Vsak pes potrebuje clovesko blizino in druzbo, glede na to pa da gre za labradorca, ti pa se enkrat povem, da to ni pes za ven! Je kratkodlak in zelooo druzaben (se pravi ne prevec samostojen!).
Pes je druzabno, krdelno bitje, ki bo namesto vasega krdela, za krdelnika izbral drugega psa.

Odlocitev je se vedno vasa, moje mnenje je pa se vedno moje mnenje oziroma prepricanje!!!

Lp, Ursa

No, med tem si ze nekaj napisala ...


Zakaj si pa potem ne kupis majhnega psa?



Kdo je pa rekel, da cez dan ne sme biti zunaj?
Ponoci pa menda spi!


Glede na napisano, vam dveh psov nikakor ne priporocam!


Lp, Ursa

Ni nujno. Saj psi komunicirajo in ti že povedo, kdaj je že skrajni čas za sprehod ;D ;D
Prisiljen biti v svojem prostoru nekje po stanovanju??
Moji sta tudi zunaj- nista niti privezani, niti ograjeni, niti v pesjaku. Prosto bi lahko odpeketali kamor bi jima srce poželelo. Pa tega ne storijo! Sta čisto zadovoljni, poležavata na soncu, včasih gresta malce na vrt (na lulanje, pasenje trave ali pa sosedom na kompost- takrat pa prileti moje jezno opozorilo iz hiše >:( ::) ), ko je čas za sprehod se gre pa zabavat ;) Iz tega sklepam, da psu v stanovanju čisto nič ne manjka, v kolikor ima sprehode, s katerimi je zadovoljen.

Sicer pa tema o vzgoji dveh psov že poteka tukaj ;):
http://www.mojpes.net/forum/index.php?board=6;action=display;threadid=281;start=0

Lp jana

Midva sva pripeljala v naš domek, k 11-letni NO, še mlado landseerko. Moram povedati, da sva bila izredno vesela, da je NO tako ubogljiva, ker jo je mala spremljala povsod (takoj, ko je prišla k naši družinici). Če je kakšen pes nadlegoval ta malo, je NO vedno pazila nanjo. Zdaj pa ima landseerka enkrat več kilogramov kot NO... Zdaj pa mlajša brani starejšo! Osebno si ne bi "dala" takšne naloge in pripeljala k hiši dva mlada psa. Že enega je težko vzgajati! Ko smo z landseerko vadile za izpit A sva vedno hodili ven sami. Tako sva lahko nemoteno delali vaje. Če je bila zraven NO, je bila užaljena, ker se ukvarjam le z mlajšo in je nenehno silila zraven!
Dva psa sta zame raj! Resnično! Nikoli končana zgodba o dogodivščinah, veselju, itd. itd. Starejša psička se je dobesedno pomladila! Igra se z mlajšo, teka za drugimi psi (kolikor ji to dopušča njena častitljiva starost). Pa tudi s fantom sva se začela bolj ukvarjati z njo (da ne bi bila žalostna in ljubosumna). Ja, imeti dva psa je super! Je pa tudi veliko dela-posebej, če si v situaciji, ki zahteva ločene sprehode, saj ti to vzame kar nekaj časa in energije! LP

Čestitke vsem, ki imate dva ali več kužkov.
Pridni ste, saj vse počnete po dvakrat...Meni se zdi, da če bi imela doma dva razigranca, da se resnično nebi imela niti časa umiti- razen:
če bi se vsi kopali skupaj!!! >:( ;D

Kar tako uspešno naprej! :D

Sally!

Naj ti povem, da v bistvu skoraj nic ne delam dvakrat!

Na sprehod hodimo skupaj, jemo skupaj, crkljamo se skupaj, igramo se skupaj, ... vse delamo skupaj, ... no, kopamo se pa res ne ...  skupaj ...

Je pa tako, da ko (slucajno) nimam veliko casa za njiju - se skoraj ne zgodi, se zabavata ena z drugo!
Meni se zdi, da je dva psa skoraj imeti lazje kot enega!

Super je imeti dva psa!!!   ;D

Trije so pa ze krdelo, stirje pa sploh! Sem jih imela kar nekajkrat, pa so ze prave barabe - sploh zato, ker sem imela 4 bokserje, pa se jim zdi, da je vsaka lumparija zabava!

Lp, Ursa

S tem se žal ne bi strinjala.
Kaj je lažje? To, da če slučajno skrbnik nima časa in  se potem psa sama zabavata? :P
Že iz finančnega vidika je imeti dva psa ''težje'' kot enega. Kar se tiče vzgoje;
so prednosti in slabosti. Mlad pes lažje dojema npr. povelje ''sem'', kadar ponavlja za starejšim psom, ki ima povelje že osvojeno.
Kaj pa, če imaš kar precej starejšega in bolj ali manj mladega psa? Res je, da se starejši pes kar pomladi in lahko postane živahnejši, pa vendar ne bo starejši pes nikoli zmogel takšnih sprehodov kot mlajši. V tem primeru? Najprej en kratek sprehod z obema, nato še daljši z mlajšim psom.
Kaj pa, če imaš dva psa in se ukvarjaš s šolanjem? Nemogoče je istočasno delati z obema!
Sprehod z dvema psoma? Če se prosto gibljeta je treba biti veliko bolj pozoren kot pri enem psu. Ni tako?!
Kaj bi lahko še navedla :-\
No, tudi v tujem okolju je lažje ''krotiti'' enega kot dva psa. V mislih imam pasjo radovednost ;)
Se pa definitivno strinjam s tem:
;D ;D

Dva psa ali eden?
Oboje ima svoje prednosti in slabosti.  Enostavneje in lažje je z enim psom, ampak življenje z dvema (pridnima ;D ;D) pa je vredno vsega truda, časa in lumparij ;) Kdor je imel enkrat dva psa, bo imel dva vedno 8)

LP
Teja

Ja, Teja se strinajm s tabo!

S financne strani je to res ogromen strosek - pa ne hrana, vse ostalo (ceprav sem to priznala samo vam - upam, da stara mama tega ne bere  ;D !

Imam dve enako stari bokserki (3 mesece razlike), in je super!
Je pa res, da posvojenka Aika manj uboga! Lina je pa taka afna, da se Aika same lumparije od nje uci! Seveda je tudi obratno.
Pa se take poglede mi "spuscata" - ce ju kregam, da se jima lahko samo smejim, potem pa nic ne zaleze!  ;D

Je pa najlazje, da sta psa nekako enakovredna!

Imam ju skoraj vedno spusceni, oci pa na pecljih - enako je pri enem, dveh ali treh psih - nikoli ne ves!
Aika je na vrvici veckrat, zato, ker ce jo kdo samo pogleda, pa ceprav iz strahu, pa je ze pri njem - prodana dusa!  ;)

Solanje smo dali pa cez samo z Lino, se preden smo dobili Aiko! Afna je vseeno!

Sem pa dobila priporocilo (Aiko sem vseeno vzela), da je najbolje, da je med enim in drugim psom cca. 3 leta razlike!

Lp, Ursa

Se cisto strinjam s Tejo! O financah raje ne bi, ker vsi, ki imate vec psov veste kako se stroski mnozijo! :-\ Med naso najmlajso in najstarejso je vec kot deset let razlike in ceprav je starejsa v se precej dobri kondiciji jo je potrebno obcasno puscati doma, ker mlajsa potrebuje vec gibanja, igre, ukvarjanja, solanja.... Sprehodi skupaj? Ja seveda...midva s fantom greva tudi z vsemi tremi (ali stirimi, ce sva varuski) naenkrat na sprehod, spusceni pa niso nikoli vsi trije naenkrat. Sva poskusila, pa so v nekaj sekundah ugotovili, da so "svobodni" in medtem ko sem enega lovila, da ne bi sel za srnami, se je drugi valjal po svezem gnoju, tretji pa ga je jedel! ;D Kot otroci, ki ugotovijo, da jih starsi nimajo pod kontrolo!

Sicer je pa sally vceraj dozivela skupinski sprehod! ;D In potem me je se vprasala zakaj sem vzela s seboj le psici, Dona pa pustila doma! Haha Sally, kaj pravis kako bi se koncalo srecanje s Pascalom?  :o  ;D Ni bilo ravno videti, da se rad podreja! ;) In Donu bi se zmesalo, ce bi tako velika zverina ovohavala njegovi punci!
lp in veliko veselja s kuzkom ali kuzki ;)

Sama sem pri eni psici manj pozorna kot npr. pri treh psih. Saj imam ''radarje'' vklopljene, pri več psih pa vklopim še dodatne ;)
Pri dveh psih je razlika v letih res priporočljiva. imeti dva psa iste starosti je kar naporna zadeva. Še posebej, če pogledam iz reševalnega vidika ;)
Je le malce lažje socializirati enega, drugi pa je to že dal skozi. Kaj pa socializacija dveh npr. 3 mesečnih pesjanov? ;D  Da znoriš ;) Mogoče še huje kot bi imel dvojčka ::)
LP

V bistvu meni sploh ni težko imeti dva. Res je, da so stroški lahko precejšnji, hrana niti ne pride toliko na mesec. Predvsem je važno, da imaš "zdravo pasmo". 1 sprehod na dan je skupinski ko gremo na polja in tam blodimo 2 uri. Če vidim, da je tamala zmatrana se usedemo v travo in Brinu mečem žogice. No problem. S tamalo delam popoldne kakšne mladičkaste vaje ali se učiva trike, Brin pač takrat kuha mulo. Življenja z enim psom si pravzaprav sploh ne znam več predstavljat. Kako sta smešna ko se igrata na vrtu ali ko pelje Bejbka Brina na povodcu in ga ne spusti za nobeno ceno.

S fantom greva ponavadi vedno oba ven, z obema. Odpravimo se naredit "en krog". Obe imava spuščeni, kjer je dovolj prostora in je stran od ceste ( kjer je varno! ). Starejša hodi lepo zraven, drugi pa ta čas teka okrog z mlajšo. Medtem, ko starejša "bere časopis"  ;D po grmovju, naredi mlajša vmes milijon "krogov", ko ji mečeva palice, žoge in se loviva z njo. Starejša se pa tako vklopi sama zraven, ko čuti, da lahko in je pri volji! Kadar pa mora kdo od naju sam ven, z obema, pa ju peljeva ločeno. V takem primeru je starejša prepočasna za tempo mlajše... Meni se pa tako zdi, da edino dobro, da imava pesike...se vsaj konkretno sprehajava...Bog ve, koliko bi kaj hodila ven, če ne bi bilo najinih "lubic"... ;D ::) LP

Vama lahko, ko sta le dve ;)
Vidva gledata vsak ''svojo'' psičko, pri nama pa še vedno ostane vsakemu dva hudička ;D ;D ;D 8)

Mene pa zanima kako je pri vas, lastnikih dveh kužkov, glede hrane?? Pri nas se razumeta glede vseh stvari, ko gre za igračo se skregata tako "v igri", tudi ko božamo eno, druga tako "v hecu" rine zraven, ko pa gre za hrano, se pa vse konča :-X! Prav paziti morava, da slučajno ne pride ena zraven, ko druga kaj gloda. Večinoma se maksimalno potrudiva, da dobijo VEDNO obe priboljšek, OBE naenkrat hrano, ipd. Drugače sta se že kar "zares" skregali :o ... Dobro, da sva bila zraven in sva ju umirila! Saj v bistvu se mi zdi, ta "boj za hrano" normalen...Če pogledamo volkce, ki ulovijo plen... :o

Tosa, pri nas dajemo hrano strogo ločeno. Za kakšne priboljške ni panike, pri skledi polni briketov je  bolj problematično. Brin recimo mirno pusti da mu tamala krade, umakne se in jo začudeno gleda. Tamala ima svojo posodo v boksu, ker Brinov moto je :"Pri sosedu je vedno bolje kot doma." Boksu se ne sme niti na 2 m približat če je skleda polna. Bejba pomoli glavo ven iz boksa in od tam kaže zobe. Če je Brin razposajen, takrat v igri laja nanjo in jo izziva.
Ko se cartamo je pa itak obeh povsod dovolj. Samo da enega pobožamo že drugi hiti po svoj delež. Ljubosumja nikoli nisem tolerirala in tukaj sedaj nimamo težav. Oba prideta na svoj račun, vendar morata biti potrpežljiva. Sploh pri Brinu je bil to večji problem ker je bolj psihično občutljiv ali po domače rečeno nestabilen. Če teži ga pač dam na ignore.

Pri nas nimamo problemov!

Lina je bila ze od prej (preden sva dobili Aiko!) navajena, da je pri nas (pri njej) dostikrat jedla sestrica ali pa mamica! Tako da, ko je prisla Aika, ni bilo problemov z njene strani! Aiko sem pa mogla dva dni pazit, pa jo opazovati, ampak se Lina ni zmenila zanjo in jedla naprej! Potem se je tudi Aika umirila!

Danes jesta iz skupne sklede!

Aika sploh ne gre jest - no 2x premisli ali bi ali ne bi, ce ni Line zraven!

Malo drugace je pa ko dobimo obiske! Lina ne dela tezav, Aika pa najprej malo cuva - ne pusti zraven, potem pa jaz malo povzdignem glas je pa vse OK - ampak mora biti poznan pes!

Glede igrack je enako kot pri hrani!

Lp, Ursa

Naš Whisky je bil neverjetno potrpežljiv, dokler je bil Bajki majhen. Mali mu je lahko jedel iz sklede, prvi je pil vodo, skratka lahko je delal kar ga je pičilo. Z odraščanjem pa sta se začela oba drugače obnašat, vmes sta se tudi že stepla- za priboljšek. Jesta hkrati, vsak iz svoje sklede in dokler Whisky ne zaključi, Bajki pridno čaka in šele, ko mu Whisky dovoli, poje ostanke. Nama to popolnoma ustreza, saj včasih Whisky je čisto samo zato, da malemu pokaže, kdo je šef. Drugače je blazno neješč kuža. ::)
Tudi priboljške dobita oba hkrati, problem nastane, ko ga en kuža prej pohrusta. Nekajkrat sta se stepla (seveda pod najinim budnim očesom, potem sta bila oba postavljena na hladno vsak v eno sobo), zdaj pa imamo mir. Whisky je šef in to tudi pokaže.  Se pa tako obnašava tudi midva. Whisky je prvi povabljen na kavč, prvi dobi vodo..
Pri igri ni težav, oba dobita dovolj vsega. Problem so le drugi psi, kadar sta oba skupaj. Takrat je Bajki ljubosumen, Whisky pa zaščitniški. :-[ ??? :-\
Takoj ko se rešim gipsa, začnemo delati na tem, nasveti pa so zaželjeni!!
Pa veliko zabave z vašimi zverinicami!

Mi s psicami nimamo nobenih problemov. Brez rencanja ali celo tepeza lahko jedo cisto blizu ena drugi. Kaja ponavadi hoce kaj ukrasti, zato sta se drugi dve naucili, da je bolje gobce tiscati v skledo in jesti, kot gledati naokrog! ;D Isto je pri priboljskih, Kaja ga je sposobna ukrasti tudi drugi psici iz gobca. Do zdaj je le enkrat Vini zaradi kosti zarencala na Kajo, pa se je ta ponizno umaknila malo stran in cakala, da je Vini koncala. Ce se drugi psi obnasajo podobno (torej, ce niso pretirano zascitniski do svoje sklede) obe psici brez tezav jesta z njimi. Bagi pa ni ravno navdusena, ce ji tuj pes gleda v skledo. Posebno poglavje je Don, ki med hranjenjem v svoji blizini ne prenese nobenega psa, tudi domacih psic ne. Zato je izkljucno v pesjaku, priboljske na sprehodih pa dobi takrat ko psice gledajo stran. :) lp

Zgleda da imam jaz res sreco z mojima!  ;D
Pa ostala Linina druzina, kateri tudi jejo skupaj vsi brez problema!  ;D

Si sploh nisem mislila, da imate vecina te probleme!  ;)

Lp, U.

Pri nas je to "kreganje za hrano" prineslo tudi nekaj "dobrega". Kadar so najini starši pri nama, imava zdaj res dober razlog, da ne smejo dajati z mize jedi...Namreč, da se psici takoj skregata za hrano! Prej jim nisva mogla dopovedat niti pod razno (veeeliiikiii napori! >:(), zdaj pa malce bolj premislijo, predno kdo kaj vrže z mize!  ;) LP

Pri nas je tudi tako. Sicer ponavadi jesta različno. Ampak če se kdo prištuli od njiju zraven, ni problema.  :P ;D ;D Še bolj požrešno in slastno jesta.  ;D



Lp

No midva nimava problemov niti pri hranjenju dveh samcev, ki pa ne živita skupaj. Skledi imata lahko v istem prostoru, točno se ve kdo je glavni in kdo bo prvi pri skledi. Šefe ima tudi možnost izbora katera skleda bo njegova. Je pa tako da pojesta vsak pol iz svoje sklede potem pa se lepo zamenjata in pojesta še tisto kar je ostalo v sosednji. Je pa tako da ko sta bila majhna sta se za hrano kregala, pa ju tudi midva nisva preveč kregala zaradi tega, sva pač rekla ok saj sta psa. :-\ Sedaj ko pa sta odrasla pa lahko mirno jesta skupaj.  :)

LP nina

zivjo!!!

jst mam doma kuzka-lhasa apso, starga 7 mescov. ko je sam doma je zaprt v sobi in laja ter praska po vratih. nasploh noce bit sam!!! :(

zdej pa razmislam ce bi blo mogoce bols ce bi bla dva, da mu ne bi blo dolgcas. so mi pa eni tut rekl, da ce bi bla pa dva bi pa oba praskala in lajala.  ???

a ma kdo kaksen nasvet glede tega, res bi bla vesela!!!! :)

Točno tako! Če bosta pa dva bosta pa oba praskala pa razgrajala...Problem je treba rešit drugače...

Pes res ni rad sam sploh pa ne zaprt v kakšno sobo...Ko psa navajaš na to da ostaja sam ga je treba postopno navajat. Najprej greš iz hiše za 10min, potem za 20, potem za eno uro torej postopoma. Pes mora dobiti občutek sigurnosti, da se njegov lastnik sigurno vrne...

Kupi mu kakšno igačko ali kostko za grickat.... ;)

Naj te na zacetku opozorim, da na tem forumu pisemo slovensko - slovnicno pravilno!  ;)

Tema je ze prestavljena! Preberi si celotno!  ;D

Lp, Ursa

Potrebujem en nasvet. Kupujem drugega psa, prvi je border collie ( kastriran ).Novi žuža bo tudi border ampak bo samička. Malo me je strah, ker je moj samec je zelo igriv in ni preveč nežen in da bi psičko poškodoval ali celo trajno prestrašil. Cilj pa je, da bi živela skupaj in se zabavala v moji odsotnosti.Kaj mi svetujete.

Nobenega problema ni.
Le prvi mesec ali dva naj bosta ločena, ko vas ne bo doma oziroma ju ne boste mogli imeti pod kontrolo.
Ko bosta skupaj pa se pripravite, da bo starejši pes kdaj pa kdaj zarenčal na malo, če mu bo preveč najedala. To ni nič nenavadnega, le normalna pasja komunikacija. Seveda pa mu ne pustite, da bi jo vzgajal on.
Ravno tako morate posebno pozornost posvetiti temu, da starejšei pes v nobenem primeru ne bo prikrajšan za svoje že pridobljene privilegije, ker lahko pride do ljubosumja in posledično do zavračanja prišleka. To pomeni, da bo vedno dobil hrano prvi, prvega boste pozdravili in prečohali, itd.
Odrasli psi so ponavadi zelo zaščitniški do mladičev in ga vzamejo pod svoje okrilje.
Toliko na kratko.

Hvala za nasvet,
malo me je strah, ker ko sem prvega dobila sem pazila, da nebi skakal tekel po stopnicah ali karkoli počel, ki bi lahko imelo posledice na sklepih, hrbtenici in seveda v njegovi psihi.
Kaj misliš, da jih raje ločim in ločeno sprehajam.

smart, moj je tudi precej grob in štorast v igri. Morem rečt, da sem bila prav presenečena nad njegovim "čuvanjem" tamale. Ko nas ni bilo doma, sta bila ločena do prbl 5 meseca Bejbine starosti. Na sprehode smo ju večinoma vozili skupaj, vendar sem stalno pazila, da ni tamala dobila prebliska, da je Brin tisti, ki se ga uboga.

Naši znanci so imeli dve dobermanki, sestrici. Črno in rjavo. Od vzreditelja so ju vzeli istočasno pri starosti 2 mesecev. Že pri starosti 5 mesecev je stanje postalo nevzdržno, saj sta se vsak dan dobesedno poklali med seboj. Čez čas so ugotovili, da tako ne bo šlo več in so rjavo psico oddali prijateljem na Gorenjsko, kjer se k sreči psici lepo godi. A odločitev ni bila lahka, saj so se navezali na obe.
 Slišala sem že, da se zlasti molosoidne pasme med sabo dobro prenašajo, pa ne vem, če je kaj na tem. Moj prijatelj je imel vedno težave z dobermani in angleškimi buldogi, saj so dobermani praviloma vedno težili buldogom, ko pa je imel brazilsko filo v kombinaciji z buldogom, je pa bilo brez problemov-pravcato prijateljstvo med psicami.

Jaz imam dve nemški dogi (samici). Sari sta 27 in 15 mesecev. Nikoli nista bili ločeni in se že od malega IZREDNO dobro razumeta!!! Res jih kakšen na začetku kakšen mesec nismo pustili sami (ločevali ju nismo nikoli - bil pa je vedno nekdo doma), od takrat naprej pa jih brez problema puščamo sami doma. Na začetku je mlajša parkrat poizkusila iti starejši v hrano pa se je temu po nekaj neuspešnih poizkusi za vedno odrekla :) - sem ju pustil, da se sami zmenita.

Nikoli se nista še stepli - ne med sabo ne z drugimi psi. Tako, da mi nimamo nikakršnih problemov in zelo uživamo - psi pa tudi!!!

So pa imeli v sosednji ulici dva bandoga (mamo in hči). Ko je bila hči stara kakšno leto - morda malo več - JE UBILA MAMO!!!

Lp
Matic, Era in Dona

psice so nasplošno bolj problematične za "parčkanje" kot samci. Ni pa pri vseh pasmah oz, pri vsakem pasemskem posamezniku enako. Pri meni recimo so sedaj štiri babe in samo ena kaže, da ji gredo druge babe na jetra. Ok dve sta še mladička, ta tretja je pa že pubertetnica in je že začela "odgovarjat nazaj".

Kombinacija pes-psica, se mi je obnesla super. Tudi s petimi ni tak problem. Sploh ko pogledaš na trosedka zvečer in je na njem ter pod njim, na enem in pol kvadratnem metru "zloženo" pet bokserjev. Niti ne zavzamejo toliko prostora, ko takole dremajo, si mislim....Potem pa naslednji dan kaj hitro pozabim, ko jih je v krogu 20 metrov okoli mene, ves čas "polna kapa", haha, kot eni brenčači.

Uh, sam je res noro fajn imet dva psa. Ko zacneta noret,pa se ravsat.. Kot dva najvecja sovraznika med bojem.Ne mores umakniti pogleda ;D
Tudi en pes je zelo zanimiv in zadovoljiv. Preden imas dva, sploh ne ves kaj zamujas (pa nocem zdaj povedati, da si vsi "nabavte" se drugega psa ;)). Sicer se res ogromno naucita drug od drugega, a se splaca. 2x vec vragolij, 2x vec "nič krivih pogledov", 2x vec zabave,a tudi 2x vec stroskov- to se potrpi. :)

Smart,
tudi pri drugem boš morala paziti na enake reči, kot si pri prvem.

Na začetku mladiča niti ne smeš voditi na sprehode, na katere greš z odraslim psom. Mladič mora najprej spoznati svojo ožjo okolico (dom in vrt okoli hiše), za dolge sprehode je itak še premajhen  in pasjih sprehajališč se je zelo pametno izogibati tudi zaradi morebitnih bolezni, ki bi jih kot mladič, ki še nima vzpostavljenega imunskega sistema, lahko pobral na teh mestih.
Razlog več, da si na začetku z njim bolj ti kot pa vaš prvi pes je ta, da se mora mladič predvsem navezati nate. Če bo stalno poleg starejši pes, se bo mladič hitreje navezal nanj kot pa nate. In mislim, da ti ne bo všeč, ko jo boš nekega dne poklicala k sebi, ona pa bo najprej pogledala starejšega psa, kaj bo naredil on in ga seveda posnemala. Torej, če bo prišel on bo tudi ona, drugače ne. Ni nujno da bo tako, se pa takšno neželeno obnašanje velikokrat pojavi v primerih, ko je starejši pes vedno zraven.

Do "klanja", ki ga opisujete pa pride predvsem zaradi tega, ker lastniki ne znajo vsakega od psov postaviti tja kamor paše. Enkrat postavljajo enega na prvo mesto drugič drugega. Pri psih ne obstaja "vsi enaki, vsi različni". Zato so zmedeni in začnejo "začasno" pridobljeno prvo mesto braniti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Seveda je predpogoj za takšen problem ta, da sta oba psa enako karakterno močna ali če hočete dominantna.

Drugače pa, imeti dva psa je nekaj enkratnega, vsaj zame.
Želim ti, da veliko veselja²

Smart ne skrbi. Edino kar bos imela verjetno kar nekaj tezav z, je da bo psickina pozornost usmerjena nate in ne na starejsega psa. Ker je usmerjenost BC na druge pse ze tako ali tako veliko mocnejsa kot pri ostalih pasmah.
Zato ti povsem resno svetujem, da ju prvih nekaj mesecev ne vozis skupaj na sprehod ampak posamezno. Tudi tvoja vzrediteljica je pocela to (pac vem od koga bos vzela  ;)

čau  :D

No še moje izkušnje , ki imam 3 borderke doma  ;D
Kot prvo manj kot dva psa ne bom imela nikoli več, seveda je odvisno to od pasme, pri meni ,ki imam borderje in sem se odločila da verjetno bo to moja doživljenjska pasma ni problema imeti 3 psičke. Med sabo se dobro razumejo , seveda je pa ta najmlajša šefica,  obe poštima ( mamo tudi, čeprav ji ta tudi kdaj pokaže, da je še vedno ona pa le mama   8) !!)

Glede prihoda novega štirinožnega člana v družino, ki že ima enega kuža, in če je stari pasme border pa  novi tudi  border , bi toplo priporočala ločeno ukvarjanje s mlajšim  štirinožnim članom.  Borderji imajo močan pašni nagon, in če se kdo hitreje giba od lastnika takoj njega vzame za interesantnejšo stvar, ker je bolj agilna. Tako, da je priporočljivo, da se  ta mladega posebej vodi in z njim ukvarja, da bo lastnik postal vodja in zanimiv. Ker tale paša med sabo ( med mojimi psicami) lahko postane prov moteča. To ima ta najmlajša šefica zelo v genih in vedno pase Ronco ( mojo srednjo psico ). In na sprehodih sploh ne šmirgla mene samo Ronco, kdaj se bo premaknila , da jo bo lahko popasla  :P, prov nadležno res. Sej pride, če se jo pokliče, sam še vedno ima en uč k Ronci obrnjen pa gleda kam gre. Drugače, ko sem sama z najmlajšo na sprehodu, je čist drugačana, takrat pa sem jest prva na njenem mestu. Se pozna, da sem z njo najmanj delala in nisva šle velikokrat same na sprehod ampak sem šla z vsemi tremi skupaj. Jest sem se navadla na tako onbašanje in me nič ne moti;  nekoga , ki bi pa to motilo bi bil pa lahko velik problem, ker to se ne da kar tako ven izzbit iz glave borderju,ki ima to v nagonu. Pa še kakšno slabo navado lahko pobere od starejšega.
Drugače se je pa lažje sprehajat z večimi psi, ker prej sem mogla skoz žogico metati , da sem eno zgonila, zdaj pa isto delam pa vse tri zgonim  ;), ena laufa po žogico,dve jo paseta :D , res hudo !!

Tako je boljše potrpet par mesecev pa posebej hodit na sprehode in se aktivno z mladičem igrat, ;  to se bo res poplačalo :D  Sej še vedno so lahko kakšni skupni sprehodi z ostalimi kužami, saj to jim je tudi v zabavo.


Tkole, upam da se kej znajdete iz tega, če ne, nardim povzetek: splača se hoditi posebej na sprehode :D  ;)




čau

Zdravo!

Jaz pa imam doma skoraj 5 letnega prinašalca in 6 mesečnega borderja. Odpoklic je pri obeh tema :-[,... no, pri "tastarem" moram pazit le na bližino drugih psov oz. divjadi-drugače kar funkcionira, pri "tamalem" pa predvsem na bližino dveh borderk ???... Ima izrazit pašni nagon, no, vsaj misli tako ;D. Počasi sem se že nehala sekirat, saj ga je resnično zelo težko, ko pa se odloči, nemogoče, motivirat za kakršnokoli delo (beri igro).
Prav zaradi tega sva VEDNO sama na sprehodih, sama sva tudi pri igri in učenju. Edino tako mi ga uspe prepričat, da sem jaz njegova zabava.... Na klubu, kjer treniramo z odraslimi psi, pa moram fejst pazit, da mi ne pobegne k dvema gospodičnama, ker dobi mimogrede tak preblisk.
Torej.... zlatko+border... samca (prvi ljubosumen drugi dominanten) in skupni sprehodi.... jok brate, odpade.

Jaz tudi, ko bom konkretno sedmico na lotu zadela in rekla službi adijo ali če se mi poslabša in poročim tipa, ki ima psa ;D ;D ;D.
Ma, saj ne jamram ;), saj je fajn :D, je pa hudičevo naporno.

Lep pozdrav, Mateja

Hmm....

Princ

Si doslej edina, ki ti dva psa nista (očitno) prav zelo v veselje. Ali si pomislila, da krivda morda ni na psih ampak na tebi? Morda nisi dovolj avtoritativna, pa zaradi tega nista prav poslušna kot si napisala (ali vsaj eden)? Morda je razlog kje drugje....

Ne razumi me narobe. Jaz tvojega odnosa z psi ne poznam in ga ne mislim kritizirati. Na to sem samo pomislil ko sem prebral tvoje sporočilo.

Glede časa pa...jaz sicer ne hodim v službo vendar pa študiram, in moram reči, da mi še vedno ostane VELIKO časa za moji dve psici....vsaj par ur na dan. In ta čas resnično uživam!!!

Lp
Matic, Era in Dona

O ja, naporno je, sploh če imaš oba problematična oz vsaj enega problematičnega. Si sploh ne znam predstavljati kako bi hodila z obema na sprehod če ne bi bila Bejba tako pridna zraven.

Pri nas se je tudi pojavil en problem. Imamo 1 leto staro kavkasko ovcarko, sedaj pa smo k hisi pripeljali mesancka med bernardincem in rotvajlerjem. Psicko smo imeli tudi s sabo ko ga sli iskat, ga je pa bolj ignorirala kot ne. Ko smo prisli pa domov in ji ga pripeljali prednjo se ji je pa kar strgalo. Zacela je kazati zobe, lajati, rencati... Potem ko smo jo malo okregali pa je bila tako uzaljena, da sploh ni hotela vec pogledat v njegovo smer. Zdaj sta locena po nadstropjih, da malo prespita celo stvar, bi bil pa vseeno hvalezen za se kaksen nasvet. Smo se pa ze od zacetka ZELO trudili, da smo starejsi psicki namenjali cimvec pozornosti v primerjavi z njim.
Prebral sem sicer celo temo, ampak nisem videl, da bi imel kaksen probleme z bolj agresivnim obnasanjem starejsega psa.

Binji:
Tvoja psica je po vsej verjetnosti branila svoj teritorij,zato pa je bila tako užaljena,ko ste jo okregali.Svetujem ti,da ko prideš domov najprej k starejši psici potem mlajši,najprej njej hrano potem mlajši...Več jaz ne vem povedati.

Lp

Po moje je predvsem problem ker se mladic noce podrediti psici. Ona renci in laja, on jo pa samo gleda, tacas ko jo drzimo na varni razdalji. Spustit si jo pa tudi ne upamo. Je vseeno precej tezja in vecja.

Ko ste mladica pripeljali domov, bi morali psico tacas odpeljati na primer na sprehod ali pa jo odstraniti "z njenega zemljisca"! Potem pa bi bil pes notri, bi psico spustili k njemu!

Kako se sicer obnasa v pasji druzbi? Je socializirana? Kako se odziva na mladice ... na splosno? Napisi kaj vec!

Ce brani svoj prostor bi bilo mogoce super, ce bi ju spuscali zunaj, ce seveda na mladice ni agresivna!

Sporoci kaj vec, pa ti bomo tudi kaj vec povedali! ;)

Lp, Ursa

PredvsemPazite, da ne bo prišlo do pretirane navezanosti , kot so opisane v spodnjih postih.
Če psa ne bosta bivala v istem protoru, ni problema. Ven hodite za začetek vsak posebaj, ne skupaj.
Vsak psiček se mora razvijati samostojno. Najbolje bo, če bosta od začetka razumela, da nista krdelo ampak da imata vsak svoje krdelo, čeprav sta obe krdeli prijateji.

Zakaj se tako grozno bojite, da bi psa naredila krdelo? Mislim tako, na splošno, v tem konkretnem primeru te "nevarnosti" sploh ne vidim. Ta dva se bosta v najboljšem primeru tolerirala. Nekateri psi so po značaju taki, da nikoli ne delajo pravih krdel z drugimi psi, tudi če so prisiljeni živeti skupaj in si "deliti" lastnika. Jaz bi imela psa ločena vedno, kadar nista pod nadzorom, tudi večino sprehodov, šolanja in vzgoje bi potekalo ločeno. Bi pa že prav kmalu uvedla tudi nekaj skupnih sprehodov, včasih se psi lažje sprijaznijo z "tekmeci", ki smo jim jih vsilili na nevtralnem terenu. Vsaj na začetku bi moral biti vedno vsaj eden od njiju na povodcu.

Nič se ne bojimo krdela :D, saj imamo tudi mi eno številčno krdelo ;). Hotela sem samo poudariti ,da je bolje, da psa osnujeta " primarno krdelo" s svojimi družinami, v smislu, da naj psi ne bi bila eden na drugega bolj navezana kot na člane "človeškega" krdela. Predvsem pri dveh enako starih psih, če sta od malega ves čas skupaj, se lahko zgodi (ni pa nujno seveda), da kasneje eden obstaja bolj kot "senca prvega" in je brez njegove družbe kasneje nesiguren ali celo dpresiven in se v okolju sam vede kot bi bil nesocializiran.
sklepam, da bosta več dovolj skupaj med dnevom , če stanujejo skupaj, tako da, ker bosta veliko skupaj doma, se mi zdi pomembno in smisleno , da se sprehajata čim več ločeno- prav zaradi samostojne socializacije in polnega razvoja obeh osebnosti.
To pa seveda ne pomeni,d an esmejo nikoli skupaj na izlet in da mora to trajati večno....
Poleg tega se mi zdi "nevarno" da nepoučeni lastniki ob skupnem sprehodu dveh psov klepetajo med sabi in zgolj opzjejo psa pri igri, namesto , da bi se ukvarjali s psi. Čas na sprehodu naj bi bil namenjen psom. Sami med sabo se lahko igrajo, kadra nimamo časa in tega je v današjih časih precej :'( .
Zakaj pa Lanabella misliš, da se bosta v najboljšem primeru le tolerirala? Moji psi se imajo med sabo prav radi, ne le da se tolrirajo. Izjema sta bial dv asamca -eden od niju doberman z zateženim značajem , ki sta s eletolerirala- na mojo zahtevo.
Med vsemi ostalimi je vladala velika naklonjenost in prijateljstvo. Eden od psov je bil parv depresiven več tednov ob poginu mlajšega sokrdelnika. Psica npr sploh že kar pretirava- do vseh v krdelu - ne glede na spol, se je vedno vedla prav matreinsko :o.

No zdaj na primer, ko smo spustili oba ven, se je psica ze zacela igrati z njim oziroma ga je najprej prisilila da se je prevalil na hrbet potem je bila pa zgleda zadovoljna in ga je pustila pri miru, ker se ni hotel igrati. Ampak notri je bilo pa spet enako, ceprav ga tolerira v nekem prostoru, na hodnik in na teraso, kjer je "njeno" ga pa ne spusti. Ga pa imamo komaj 2 dni.
Psica je drugace socializirana, imeli smo jo tudi v pasji mali soli, zelo dobro tudi socializirana z ljudmi. Na mladice drugace ne vem kako se odziva, ker nismo imeli se nobenega v njeni blizini. Tega drugace na bolj nevtralnem ozemlju tolerira oz. je sploh ne sekira kaj dosti, v hisi, na "njenem" teritoriju pa ima zelo mocan cuvajski nagon - vedno ga ima pod nadzorom, ce se samo premakne je takoj zraven.

res upam, da se bosta scasoma navadila eden na drugega

Binji, mi imamo doma par, ki se ne razumeta preveč. To sicer ne pomeni, da se tepeta (kar bi bilo zelo čudno, ker sza psica in pes), se tolerirata, se pa ne igrata med seboj.

Psico sem pripeljala domov, ko je imel pes 5 let. Ker je bila psica še mladiček, se je seveda želela igrati s samcem. To pa njemu ni bilo všeč. Bolj je psica silila v njega, bolj mu je šlo na živce. Ugriznil je ni nikoli, je pa začel lajat nanjo. Zunaj je bila (in je še zmeraj) šefica psica in se zato pes umakne, če začne silit v njega. V hiši je pa šef pes (ker je stalno notri). In včasih kar z renčanjem pove psici, da ne sme v kuhinjo. V takem primeru spodimo oba psa iz kuhinje. Ampak če psica pusti samca pri miru, potem je vse OK.

Na sprehodu, na travniku se zamotita vsak sebe. In sta ponavadi vsak na svojem koncu travnika. Ampak, ko je treba pa lajat, pa združita moči ;D Takrat se pa psica počiti močno in tudi ona laja (drugače ne). Jo je pa pes toliko sprejel, da sedaj ona lahko leži na njegovi postelji, pa ji nič ne naredi. Dokler ne rine v njega... ::)

Torej, mi imamo doma par, ki se tolerira (sprva je bilo huje ::)), rada se pa nikoli ne bosta imela. In imam občutek, da pes psice ne bi nič pogrešal (če bi ona odšla). Za obratno pa ne vem...Ampak se mi zdi, da ga tudi ne bi pogrešala...

Lp Jana

Kolikor sem jaz seznanjena s tem je bil pes takrat podrejen psici (ležanje na hrbtu) .Saj meni so tako povedali.
Ko smo šli mi po Rona,smo imeli še vedno šarplaninko in se z njufkom nista nič razumela.Res pa je bilo,da je vedno silil vanjo.Po 3 mesecih pa je sosedovo psica (NO) našega ugriznila :o a takrat pa je bila naša psica takoj pri njem.Po 3 mesecih sta se nekoliko zbližala,a je na žalost psička odšla :'(.

Mislim,da bo najbolje,da malemu ne pustiš siliti v psico,saj se potem res ne bosta razumela ;).

Lp

Se čisto strinjam s tabo, treba je paziti, da ne pride do pretirane odvisnosti. Me pa motita dve stvari, prva je ta, da se nekateri ( ti očitno ne sodiš mednje, jih pa je veliko, zlasti med "klasiki") strašansko bojijo, da bi se psa ali psi, če jih je več, navezali drug na drugega, ker da potem ne bi mogli z njimi več delati. In jih potem strogo ločujejo in preprečujejo skoraj vse stike med njimi.
Po mojih iskušnjah lahko pretirano navezanost na druge pse prepreči že
kakšni trije individualni sprehodi tedensko z socializacijo, navajanjem na  različne okoliščine... torej intentenzivno delo, ne samo hoja ali tek. Ves ostali čas so lahko brez škode skupaj. 
Kadar sta samo dva psa, lahko eden drugega pretirano podreja -  najhujša je mama z mladičem ali pa dva mladiča iz istega legla. Takrat je najbolje,če sta večino časa ločena.
 Druga stvar, ki me moti je to, da večina ljudi misli, da če dajo skupaj dva ali več psov vedno in kar avtomatično dobijo kardelo. Pa to ni res. Obstajata tako v načelu dve skupini psov. Eni so taki, da se radi združujejo v krdela skupaj z drugimi psi, ljudmi in včasih vključijo še kakšne druge živali, recimo mačke. Taki psi so v skupini zelo zadovoljni, se med seboj dobro razumejo, si pomagajo, na sprehodu recimo se vedno držijo skupaj in pazijo kaj delajo drugi pasji in človeški krdelniki...Tako družabni so zlasti polarni in nekateri lovski psi.
Druga skupina psov pa nikoli ne dela pravih krdel z drugimi psi, lahko pa poleg ljudi v svoje krdelo vključijo druge živali. V drugih psih ne vidijo kolegov ampak predvsem tekmece. Če so dobro vzgojeni, lahko drugega psa v družini tolerirajo, psa včasih lahko kakšno stvar tudi naredita skupaj, nikoli pa se drug na drugega v resnici ne navežeta. Na sprehodu počne vsak tisto, kar ga zanima, se zabavata vsak po svoje. Po moje Binjina psica sodi v to kategorijo. Lahko tudi da se motim, nekatere psice samo ne vejo, kaj naj počnejo s tujimi tečnimi mladiči, ki se ne znajo obnašati, ko pa ti zrastejo jih čisto lepo sprejmejo.

Lanabela mislim da si kar zadela. Kavkazarji tako ne slovijo ravno po pretirani odvisnosti od kogarkoli  :)
Sedaj se sicer ze lepo razumeta, psicek pobira ze ogromno stvari od psice (na zalost tudi par neumnosti), tudi igrata se vsake toliko. Je pa zanimivo, da ko ga okaramo, prileti takoj se ona in ga se ona "okara" - povlece za uho. Danes, ko smo imeli obiske in je eden od njih prestrasil psicka, da je zacvilil, pa je takoj priletela, ga pregledala, ce je v redu in temeljito nalajala tistega, ki ga je prestrasil  ;D Nasploh se obnasa kot da je del crede, ki jo mora varovati :)
Ga pa zaenkrat prav uziva komandirat. Malo ga nalaja, vsake toliko poslje proc... Sej da ne boste mislili, da zganja teror - mali prav uziva ko se ji obesa na rep in skace nanjo. Tudi pijeta iz iste sklede, edino hranimo pa ju raje posebej

Jaz sem recimo kupil Skya,ko je bil nero star 10 let.Mali je bil seveda navdušen nad svojim starejšim vzornikom,Nero pa nad njim čisto nič.Prvi teden je vedno,ko je Sky prišel v kakšen prostor,kjer je bil Nero,slednji ta prostor takoj zapustil.Vedno,ko je Sky šel mimo njega je pogledal stran...
Potem pa sem ju začel skupaj voziti v avtu in to je bila prelomnica.Od takrat sta bila kot rit in hlače.

Nisem pa nikoli imel težav pri delu.Velikokrat sem celo delal tako,da sem s Skyem delal poslušnost,medtem ko je Nero odlagal,potem pa sem zamenjal.
Pa ju nisem nikoli sprehajal ločeno.Čisto vse smo počeli skupaj.
Res pa je,da je mali bil obseden z mano in Nerom(na srečo v tem vrstnem redu) in dokler lahko dela z mano ga ostalo ne zanima.
Kadar delava je lahko zraven cela družina pa še kdo,pa ga ne premami.

Tako da tudi jaz resnično ne vidim nobenih ovir pri vzgoji dveh psov.Le pametno je mogoče,da je eden od njiju že malo starejši,da ne začenjamo z obema naenkrat.V tem primeru je naporno predvsem za nas! ;)

LP Zoran

Zoran,zanima me kako zgodaj si začel delati z Skayem,verjetno si imel drugačen pristop in način dela z njim kakor z Nerom.Saj se mi zdi,da potem z drugim psom delaš drugače kot z prvim,seveda več veš in si bolj izkušen.Jaz bi si ravno zaradi tega obdržala eno psičko,ker bi z njo začela drugače delat.
LP.Majda

Priznam, da tudi jaz , kljub veliko letom in kar trem psov v klasiki nisem nikoli uspela doumeti naziranja, zakaj se psi za klasiko ne bi smeli v prostem času normalno igrati in živeti.
Večina verjame v neke zgodbice, da pes ne bo dober za obrambo , če ga bodo podrejali drugi psi. Ja najbrž res ne bi bilo fino , če bi ga ves čas vsi zatirali, a to bi bil bolj patološki primer. Po mojih izkušnjah  celo rang psa v krdelu ne vpliva bistveno na njegovo samozavest pri vajah obrambe, saj psi vendarle niso neumni in točno vedo, kaj je človek in kaj je pes. Da ne omanjamo ,da rang pri psih sploh ni nekaj tako nujnega in fiksnega na vseh področjih kot si nekateri predstavljajo.
A ta fama večinoma še kar ostaja in z njo mnogo psov za IPO discipline, ki so zelo nesocialni.
Še bolj pa se mi z moralnega stališča zdi sporen tak način vzgoje, ker mnogo lastnikov ,ki svoje mladičke "resno" vzgajajo za klasiko potem neresno prekine s treningi, ker se jim pač ne ljubi ali pa ker niso uspešni, ali pa ker nimajo časa ali pa kaj vem zakaj,  psom pa dediščina osame ostane za vse nadaljnje življenje.

deteljica,odlično napisano!

Tudi sam opažam,da je vse to na žalost res!
Veliko klasikov se do psov obnaša kot do orodija za dosego ciljev.Pes gre iz boksa v avto,z avta na poligon,nazaj v avto in nazaj v boks.
Največji problem je pa ravno to kar si napisala-začnejo jih na takšen način "vzgajati" za delovne pse,potem orekinejo,ostanejo pa popolnoma nesocializirani psi,ki so na žalost neprimerni za družinsko življenje.

Ravno zato sem te vedno občudoval,saj si z istimi psmi,s katerimi si bila v klasiki zelo uspešna,zelo uspešno tekmovala tudi v agilityu in dokazovala,da se vse da.
Kapo dol!


Majda,s Skyem sem začel delati zelo zgodaj.Imel sem srečo,da je bil zelo ubogljiv mladič in sem prihranil čas,ker ga ni bilo treba učiti,da mora ven na WC in podobno.Nekako pri 3,5 mesecih je že delal vajo naprej čez celotno nogometno igrišče,da o prostor in podobnih vajah ne govorim.Pri 3 mesecih je bil že na prvem lavinskem tečaju,pri 6 na prvem taboru...

Seveda sem delal popolnoma drugače kot z Nerom.Pred 14 leti je bil čisto drug način šolanja.S Skyem sem vse delal z ogromno igre.On bi za svojo vozel umrl.Saj ga poznaš,s kakšnim veseljem dela.Samo ko mu rečem:"Greva delat!",začne skakat od veselja.In to že pri poslušnosti.

Kot sem napisal že v temi o labradorjih,le zadrži si psičko.Imaš odlično priložnost.Ves čas jih boš opazovala in boš res lahko izbrala najboljšo.Ne pusti se prestrašit,tudi z dvema psoma se da zelo dobro delat,le malo več časa je potrebno.
Pa če boš lahk obdrži črno.So tako lepi v paru! ;)
Pa ko bo leglo sigurno povej,da bom prišel pogledart,prejšnjega sem zamudil.

LP Zoran

Ja če si bom, si bom sigurno obdržala črno.So ful lepe.Ja glede legla te bom obvestila.ZZojo bova v času kotitve in do oddaje mladičev na vikendu na Kozjanskem pol ure od Šentjurja,ti bom poslala zemljevid.Zadnjič 14.5. sem imela srečanje z lanskimi mladiči,prišlo jih je pet,štirje so se opravičili eden se ni javil saj veš kateri.Drugače so vsi zdravi hodijo v šolo, drugače pa si sploh niso podobni kot,da niso bratje in sestre.Imam pa dobro izkušnjo glede mladičev,saj so po videzu ostaji prav takšni kot so bili mladiči.Tako,da bom zdaj znala izbirati za sebe.
LP.Majda

Ma, o tem nima smisla izgubljati besed! >:(
Pa škoda,ker je verjetno eden lepših iz legla.Sicer je tako debel,da težko oceniš postavo,ampak glavo ima čudovito.

Jaz sem izgubil potrpljenje nad njimi,ker se ne bodo spremenili.Če bi takrat upoštevali moje nasvete,bi sedaj počasi šel s tamalim že na izpit.
Itak sem se z njim začel ukvarjat samo zato,ker je bil iz tvojega legla.
Aja,pa vse sem delal zastonj!

Ampak,nekateri so cepci!

Si pa le obdrži črno psičko,boš videla,da ni z dvema toliko težje kot z eno samo.
Časa ne porabiš sloraj nič več,le stane malo več,ampak je več kot vredno.

Mene že pošteno žere,ker imam sedaj že 5 mesecev samo enega.Še vedno mi ena roka hodi viška. ;)

LP Zoran

Zanima nas, če ima kdo izkušje s tem: mešanka Frida je stara leto in pol, dobila bo sostanovalko staro 5 let? V tem forumu podobnega primera nismo zasledili... Bomo pa veseli vsakega nasveta!

Kaja, Boško in Frida

Odločam se za nakup dveh samčkov zlatega prinšalca in labradorca.  ::) Zanima me, če je že kdo vzgajal skupaj ti dve pasmi. Bi bilo bolje, če bi kupila dva psička iste pasme?
Hvala za odgovore! :D
Iren

če imaš pogoje (tudi čas, voljo, pripravljenost za vzgojo in šolanje itd.), potem je vseeno, če vzameš čivavo in dogo skupaj ... v tem primeru bi bila mogoče pod vprašajem velikost, ker bi med igro doga zlahka poškodovala čivavo, ampak goldni pa labi so pa nekje v isti "kategoriji".
se mi pa zdi vse skupaj malo čudno. mislim, nikoli nisem slišala za primer, da bi kdo kupil dva mladiča naenkrat (različni pasmi). ampak zakaj pa ne ...

Najbolje bi bilo,da ne glede na to kaj si nabaviš, narediš to tako,da bo vmes vsaj 2 leti razmaka.

se strinjam z deteljico, zanima pa me še, zakaj? zakaj bi imela naenkrat dva mladiča?

tudi jaz imam 2 psa pasme rottweiler-psičko in psa.tudi mi smo hoteli kupiti 2 moškega spola vendar obstaja verjetnost da se bi grizla...če je mogoče je bolje vzeti par.vsakega posebaj morate voziti na sprehod in jih posamično učiti.veliko zabave z psoma

Pozdravljeni!
Opazila sem, da ima kar nekaj od vas dva psa. Tudi jaz imam in sicer 6 let staro shih tzujko (Mini), ter 7 mesecev staro dalmatinko (Pika), ki jo imamo 3 tedne.
Problem pa je v tem, da se Mini, ki sicer ni napadalna, nikakor ne more navaditi na novinko, ki pa je še otročja in bi se z njo rada igrala, ta pa jo napada, laja kot nora in odganja stran. Zanima me, če ste imeli tudi vi enake težave ob prihodu novega psa in kako ste to rešili!
Predvidevam, da je Mini nanjo ljubosumna in rada bi ji posvetila več časa, da bo videla, da je še vedno naša lubika, a takoj ko jo začnem cartati ali pa se z njo igrati prileti še Pika in se Mini umakne ali pa jo začne grdo napadati!
Naslednja stvar, ki me zanima pa je, kako psa odvaditi lajati? Pri Mini sem probala že vse mogoče (preusmeritev pozornosti, nagrada ko ni zalajala, kreg, pošpricala sem jo z vodo), pa mi tega ni uspelo. Zdaj je cel hudič, ker Pika ponavlja za njo in lajata obe, ob vsakem šumu na hodniku (živimo v bloku) in se sosedje že pritožujejo.
Pika gre v šolo, takoj ko se ta začne,  do takrat pa bi rada že sama kaj postorila z njeno vzgojo, saj je tudi sprehod muka-ona pelje oz. vleče mene!
Prosim vse s podobnimi izkušnjami, da mi svetujete!!!
Hvala
Lp
Maja

Torej, jaz nisem imela tezav, ko sem pripeljala drugega psa, ker je ta starejsa stara komaj leto in pol in se sama relativno otrocja, ceprav ji tamala obcasno gre zelo na zivce. ;)

Predlagam, da das Mini nekaj casa, da se navadi na Piko. Mogoce je smiselno da ju za zacetek locis in sta skupaj samo v dolocenih "termini", seveda pod vaso kontrolo in se tako pocasi navajata druga na drugo. Prav tako je treba Piko naucit, da ne sme bit pregroba do Mini, v koncni fazi je tudi precej vecja, tako da kadar se ti zdi, da ji prevec tezi jo enostavno opomnis oziroma poskusas preusmeriti njeno pozornost nase. Mini se bo tako naPiko pocasi privajala, Pika pa bo tudi razumela, kaj mini pase in kaj ne. Dejstvo pa je, da lahko vcasih prijavajanje starejsega psa na manjsega traja tudi vec mesecev, tako da ne smes izgubiti prevec potrpljenja.

Pozdravljena!

Tudi sama imam šicujko in moram reči, da se zelo nerada igra z večjimi psi, posebno če so mladi. Nikoli ni marala temparamentnih psov z izrazitim lovskim nagonom, med drugim tudi dalmatincev. Naj povem, da sem jo socializirala na vse mogoče pse, vseh velikosti in pasem, vendar se je zelo zgodaj sama odločila, s kom se želi družiti in s kom ne. Umirjeni večji psi ovčarskih in čuvarskih pasem, tudi nemške doge, niso problem. Dosledno pa zavrača vse stike z lovskimi in zelo temperamentnimi psi. Ne mara njihovega načina igre, saj jo večinoma takoj začnejo gnjaviti, kot da je plen. Prav nič ne bi bila presenečena, če bi na primer zavračala stike s tvojo dalmatinko. Seveda ne morem posploševati, vendar po izkušnjah tudi drugih lastnikov šicujev lahko rečem, da si ustvarijo krog pasjih prijateljev, v katerega le izjemoma pozneje vključijo še kakšnega psa. Druge pse preprosto ignorirajo. Si pa seveda tudi predstavljam, da ima Mina zdaj težave, ker svoje pozornost ne posvečaš samo njej. Počasi bi se morali navaditi druga na drugo, predvsem pa se moraš zavedati, da je Mina prva pri hiši in ju tako tudi tretirati, drugače se bodo težave še poglobile.

Glede lajanja... Zdi se mi nenavadno, da Mina tako laja, ker šicuji praviloma niso glasni psi. Lajajo samo, ko pozvoni zvonec, takrat moraš preprosto čimprej odpreti vrata, da vidijo, kdo je prišel, ker lajajo od veselja, ker so dobili obisk. Če misliš to lajanje, se z obiskovalci dogovori, da te raje pokličejo po GSM namesto da zvonijo na vratih.

Če laja tudi v drugih situacijah, je treba najprej odkriti vzrok.

Pika do Mini ni pregroba. V bistvu samo skače okoli nje in ji daje vedeti, da bi se igrala. Čudno mi je, ker Mini na začetku, ko je Pika prišla k nam, ni kazala preveč zanimanja za njo in jo je bolj ignorirala, kot kaj drugega, zdaj je pa vedno hujša.
Na sprehodu z obema pa nimam problemov z tem, da bi se preganjali ali pa hoteli zravsati (to tako ali tako počne samo Mini, ampak na sprehodu pa nikoli). Pika se mi zdi, jemlje Mino nekako kot svojo mamo. Jo pazuje in oponaša.
Mini laja vsakič ko kdo pride, pa če pozvoni, potrka ali pa kar vstopi. Vse sliši in takoj odreagira. Oblaja tudi vsakega, ki ga sreča zunaj, psa ali človeka. Meni se zdi, kot bi jih pozdravljala ali pa opozorila nase, naj jo pogledajo, ogovorijo,... To tudi tem ljudem povem, ker mislijo nekateri, da je huda. Mini se do vseh pasem psov obnaša enako. Vsakega oblaja in povoha (njo ne sme noben, razen ko se goni) in potem gre naprej. S tistim, ki ga bolje pozna, se tudi igra.
Se pa obnaša kot kakšna gospa, vzvišena in fina-vedno.
Mi lahko še svetujete kako naj Piko navadim da ne pelje ona mene na sprehod ampak jaz njo? Pri Mini je bilo to lahko, ker je majhna in se je hitro navadila, pa tudi uboga, ko jo pokličem k sebi. Pri Piki pa ne zaleže tudi če jo imam čisto na kratko, ob nogi. Vleče in vleče. Groza!
Hvala obema za odgovore!
Kalsang, koliko staro psičko pa imaš ti in ali se tudi ona vede kot princeska?

shih tzu pozdravljena na forumu! oglasi se tudi kaj v temi o dalmatincih, da nam predtsavis svojo piko :)
glede lajanja- ce mini tega ni nikoli prej pocela, mogoce je pa vzela piko ze za svojo, ter ko na vse laja, hoce povedati, "bejzte stran ona je moja" ??? .. ce bos pa odvadila lajanja mini, bo tudi pika nehala ;) vidim pri mojih dveh (oba dalmatinca), ce eden zacne lajati, se takoj oglasi se drugi, pa sploh ne ve zakaj ::).. pac zacne lajat, ker drugi laja ::) .. malo prebrskaj na forumu o vzgoiji, mislim da kaka tema - kako prepreciti lajanje- ze obstaja :)
drugace pa daj vedno mini vedeti da je bila ona prva pri hisi- prvi ji dajaj za jest, prvo jo pocartaj, prvo jo spusti skozi vrata,.... vglavnem naj bo ona vedno na prvem mestu, potem cez cas edino vec ne rabis biti tako fejst pozorna.. glede tega ko pa pika gnjavi mini za igro.. ne vem, ce je mini toliko "osebnost" da ji zna povedati da tega ne sme, potem pusti da se sami zmenita.. ce pa je mini samo tiho, pa se ji samo umika, potem pa ze ti malo zaustavi piko, da ne sme tako gnjavit.
aja, glede vlecenja, tega se ne da odpravit cez noc, bos potrebovala se kar precej casa in "zivcev", ker dalmatinci , ki so tako hiperaktivni, tezko hodijo pocasi zraven cloveka ::) tudi o tem je ze dosti napisanega na forumu.vglavnem treba je vztrajati in biti dosleden, ji bo ze kapnilo v glavo, da ne sme vlect ;) .. sicer pa si rekla da grete v pasjo solo, vama bo v veliko pomoč pri nevlečenju in hoji poleg :)

Pozdravljena JasminaJ!
Hvala tudi tebi za odgovor. Mini  je že prej lajala, se pravi tudi preden je k nam prišla Pika. Ta pa ne laja, razen če da Mini! To se najbolje opazi, kadar Mine ni zraven, če peljem le Piko ven npr.
O lajanju sem na forumu tudi jaz že zasledila temo in sem vse našteto pri Mini probala že ko je bila majhna, pa ni zaleglo. Na to sem se navadila, je pa zdaj to veliko bolj moteče, ker lajata obe in sosede moti.
Drugače se pa trudim, da bi Mini vedela, da je še vedno šef in No.1, a za enkrat še ni nič bolje. Pika je vedno takoj zraven, če pokličem Mini, priteče Pika in Mini me velikokrat zdaj kar zignorira!
V pasjo šolo gre pa Pika na srečo že v soboto, a dokler se tam kaj nauči in vsaj vlekla več ne bo na sprehodu, bo pa kriza. Me že zelo noge bolijo od "bremzanja".
Na forumu o dalmatincih smo pa že, Dalmatinec 832. Tam se razpiše Pikin pravi lastnik. Pika je njegova, a zaradi službene odsotnosti sem z jo večinoma jaz. Morda je tudi to razlog, da je Mini vedno bolj jezna na Piko?

To, da Mina laja na Piko in se repenči, ko Pika po dalmatinsko igrivo skače okrog nje je normalna reakcija majhnega kužka na vihravost večjega psa. Tudi moja Tara bi Piko takoj nadrla v taki situaciji. To razumem kot "takoj nehaj divjati ti kljuse štorasto, me boš še pohodila, kako se pa obnašaš, ti smrklja nevzgojena". Problem nastane, ko večjega psa ta reakcija začne zabavati in jo namenoma izziva. Jaz bi na tvojem mestu tako kot je rekla JasminaJ Piko umirila in jo naučila, naj ne bo tako vihrava v bližini Mine. Skratka, morala se bo naučiti manir in divjati s sebi primernimi.

Minino lajanje je pa zelo netipično za shih-tzuje. Ne poznam nobenega shih-tzuja, ki bi toliko lajal kot tvoja Mina, saj so zelo slabi čuvaji. Vlomilca bi navdušeno pozdravili, ga polubčkali, ga odvlekli do hladilnika po klobaso in mu nato pokazali, kje je družinska zlatnina...
Glede lajanja ti ne morem svetovati nič drugega kot preusmerjanje pozornosti in dosledno nagrajevanje vsakega trenutka tišine. Tu moraš biti zelo natančna. Ko se dere, ji ne posvečajo nobene pozornosti, ne kregaj jo, ne reci nobene besede. Ko umolkne vsaj za trenutek, izdatno pohvali in nagradi. Pazi, da ji res ne boš posvečala nobene pozornosti, ko laja. Tu bi ti zelo pomagal kliker, ker lahko z njim zelo natančno označiš, kaj ti je všeč. Tudi o klikerju je na forumu že obsežna tema. V katero šolo pa greš s Piko? Mogoče te lahko tam naučijo uporabljati kliker.

Ja, shih-tzuji se res visoko nosijo. Aroganca je zaželena lastnost pasme, vendar v tistem pozitivnem, družabnem smislu. Kot vse azijske pasme gledajo na človeka kot na sebi enakega, na pse drugih pasem pa pogosto kot na drhal. Tudi moja Tara ni izjema, stara je pa 3 leta in pol. Če te še kaj zanima o shih-tzujih, si lahko prebereš na moji spletni strani (ikonca spdaj levo).

Mogoce samo malo v tolazbo, da pri nas tudi ni ne duha ne sluha o prijateljstvu, pa je mladicek pri hisi dobra 2 meseca...imamo kitajca (Ganya) in 15 let starega civavkota (Olija)...

Oli tudi na vse pretege renci in laja  na Ganya, ko bi se le-ta bi igral z njim...v vsem navdusenju pri igri bi ga verjetno dobesedno "povaljal" pod sabo...sicer v tistem trenutku se ne glede na Olijevo rencanje Gany zeli igrati z njim, samo lajanje pa mu je se toliko bolj zanimivo in ga zace oponasati in lajati nazaj...v takih trenutkih posezem vmes, ker mu Oli enostavno ni kos, in Ganya primem, da se oba umirita in se nato v miru povohata, potem pa se sama zacne igrati z Ganyem...
Kak teden nazaj se je zacelo dogajati, da ob vecerih Oli pride sam do Ganya, ko je le ta prevec utrujen za igro, in ga zacne ovohavati...tako da dolgorocno upam, vsaj na kolegialnost, ce ze ne prijateljsvto...

Do tega trenutka, ju se nikoli nisem pustila same, ker ne upam, da slucajno ne bi prislo do takih ali drugacnih poskodb...

Mogoče sem se napačno izrazila: Mina ne laja na Piko kot na druge pse, tako kot si Kalsang opisala je zelo dober primer (tudi ostalo o shih tzujih). Ona je besna nanjo. Po mojem je dober primer če rečem, da je iz našega stanovanja slišati, kot bi prirejali pasje fajte. Pa to tudi ne stalno, ampak le, če bi se Pika igrala z njo ali če se preveč mota okoli mene (me potem Mini "brani"). Laja pa res vsakič Mini kadar kdo pride k nam. Takrat je pa vesela in miga z celo ritko, ne samo z repom. To je čisto drugačen lajež. Takrat jo moramo/jo vsi pobožati in ogovoriti, potem je pa uredu in se umiri. Ko je bila mlajša, se je od veselja včasih kar polulala!
Skratka, vaše nasvete sem upoštevala in zdaj vadimo. Upajmo, da bo zaleglo in se bosta punci pomirili.
Hvala!

king-roy, dober dan  ;D.

A lahko prosim nehaš  :P

špijonka  ;D

To je že na pol nadlegovanje ljudi  ;)

Katerega pa posvajaš king-roy? ;)

Radovednost je pogosta človeška lastnost (in mačja). :P

Pri nas je tako:

-imata se rada, ampak pes ne bi nič naredil za njo, oz. bolj malo

Primer: na sprehodu pes nalaja in se spušča v mojega psa - psica ga nalaja nazaj, oz. ga brani
            na sprehodu psica nalaja mojo psico, in se celo spusti v njo, jo rahlo napade - moj pes je ne brani prav nič

Oba sta mešanca.

Delamo pa tudi mi tako, da pes najprej dobi za jest, ima vedno prednost. Se pa drugače lepo razumeta od prvega dneva naprej.  :)
            

Jaz se samo zanimam in izobražujem.

 (http://www.cosgan.de/images/midi/frech/a015.gif)

Lep pozdrav, imam dva psa, oba samca, eden je star dobrih 5 let, drugi marca dopolnil eno leto. Do pred kaksnih 2 tednov nazaj ni bilo nobenih problemov, starejsi je sprejel malega z veliko mero potrpezljivosti in nikoli ni kazal agresije. Mlajsi je pred dvema tednoma zacel razkazovati svojo nadvlado (omeniti velja tudi, da imamo okrog gonece samice), s tem, da v vsakem trenutku zacne rencati in se spusti v tepez s starejsim, starejsi pa mu ne pusti ostati dolzan, tako da imamo en kup rencanja in nakazovanja na ugriz, ceprav do ugriza nikoli ni pride. Sicer sta ze cez pol ure lahko normalno skupaj, ter se obnasata, kot prej, torej lezita skupaj, se lizeta, skupaj lajata na sosedovo macko...
Tamali je ob tem zacel tudi z markiranjem, markira vse kar obleze, kar je precej zoprno ze zaradi tega, ker oba zivita v hisi in imamo poscano od dek do kavca do cele terase. Spet je tako, da kaksen dan ne pocne tega, kdaj pa je poscano vse.
Zanima me kaj tocno predlagate, ga bo ta najstnisko upornistvo minilo ali so potrebne vecje sankcije?

Kastracija obeh in dobra pasja sola (kamor boste vozili oba psa - morda tudi ne hkrati in bo zato potrebno 4-krat na teden v pasjo solo in to vec mesecev - odvisno, kaj si zelite od psov), kjer lahko za posteno placilo zahtevate znanje in pomoc pri resevanju problemov. Prav tako kaksna dobra knjiga za lahko noc (o psih) ne bo skodovala.

Psa sta plemenjaka, tako da kastracija ne pride v postev, nisem laik v kinologiji kot tudi nisem strokovnjak, prav tako pasma ni posebno problematicna, sta predvsem druzna psa, brez lovskega nagona in posledicno tud nagona do varovanja hrane nimata (zaradi hrane se nismo imeli problemov), solo smo dali skozi, in sem preskusil dve in bil pri obeh razocaran, ceprav smo veliko delali s psoma. Je pa res, da je pasma izjemno nagnjenja k trmi in neposlusnosti, ter predvsem ni delovna. Gre za dva tibetanska spanjela. 

Yago, katere pasme pa sta?

Sej sem napisal  :) tibetanska spanjela sta oba. Fotr in sin.

Aja, očitno sem spregledala. ;) To se mi ne zdi problematična pasma in tudi če mal renčita eden na drugega po mojem ne bo večje škode..

Jaz imam samojeda in kavalirja, pa se tudi spreta včasih zaradi hrane in renčita eden na drugega, pa jima ostro rečem 'fuj' in tistega ki je prepir začel postavim na hodnik za pet minut tako da se ohladi. Pol sta pa spet best frenda. ;)

Problem je ker to se zdaj vlece ze dva tedna, jst sem mislil da bo minilo, se pa kr fajn zakadita drug v drugega kadar tamali tezi (tavelki se sicer bolj brani, ker kot kaze noce biti podrejen), bolj me skrbi ker tamali vse markira. Sta pa OBA opozorjena in nahruljena, po drugi strani ju pa zelo pohvalim, kadar se normalno igrata ali vohata, ampak tamali se kar ne umiri. Jst se zmeri misli, da je to najstniski problem, ampak po drugi strani ne bi rad cesarkoli prepuscal nakljucju. 

Potem ti svetujem, da se obrneš na kakšnega strokovnjaka, ki se dobro spozna na tak problem. Jaz sem tudi bila v eni pasji šoli zelo razočarana, vem pa za društvo Krim da je super. Jaz od tam poznam Katarino (Xena), morda ti lahko ona kaj svetuje.

Yago, pri meni je 5 psov in če hirearhije ne morejo/nočejo vzpostaviti sami, jo vzpostavim jaz ::)
z markiranjem pa s svojimi psi nisem nikoli imela težav, izjemoma z drugimi v varstvu. rešila sem tako da sem npr. tepih popolnoma umaknila... Med markiranjem ga nikoli ne zalotiš?

yago,
mislim, da bo treba aktivirati tvojo avtoriteto  ;)
Imela sem dva polnojajcna samca s katerima ni bilo prav nobenih problemov, dokler mlajsi ni dopolnil 4 leta. Takrat je bila cista sreca, da sem dopoldne prisla domov ravno v trenutku, ko se je mlajsi (a 20 kg tezji) odlocil, da bo starejsega eliminiral. Naredila sem namrec kapitalno napako, ker sta bila psa skupaj tudi, ko nas ni bilo doma. In zgolj sreca je prevladala nad mojo neumnostjo... No, od takrat dalje sta bila v nasi odsotnosti strogo locena brez izjeme.
V nasi prisotnosti je sicer obcasno prislo do nakazovanja nadvlade, ko je mlajsi dozorel, a sem to takoj zaustavila in potem je bil mir.
Drugace pa jima na pamet ni padlo, da bi se kaj repencila, ker sem jima takoj pokazala kdo je v nasi hisi tisti, ki se lahko repenci.  ;D

Xena, upam da nisem naredila narobe ker sem yagotu priporočila tebe.. :-[
Ne zamerit..

Hvala za nasvete ;)
Pri nas je problem, ker sem sam sicer dosleden, vendar sem odsoten 9 ur na dan. Mati, ki tudi skrbi za njiju niti podrazno ne zna vzpostaviti take avtoritete, ceprav odkar vidi, da je resno, malo bolj uposteva, da naj ju loci in predvsem povzrocitelja, ga da na hrbet in nahruli. Potem je pa tu se kapitalni problem, fotr, ki niti podrazno ne uposteva kaj sele uboga moja navodila.
Zaenkrat ju locujemo, tamali je spodaj na velikem vrtu, tavelki zgoraj na veliki terasi, ne dobivata nobenih bonitet, hrano imata na razpolago, ko jo prinesem in prav tako tudi odnesem, ko vidim, da sta pojedla, tamali se bo preselil k meni v stuk visje, vecji pa bo spodaj, kar je ravno obratno (upam da je to ok, da ne bo ravno obratnega ucinka), predvsem pa upamo, da se kmalu une dve psice nehata gonit. Testosteron je huda zadeva ja.

Kadar te ni doma naj bosta ločena. Kaj je v vašem "krdelu" dovoljeno in kaj ne, določa šef, torej ti. Pri nas je recimo rangiranje z renčanjem buljenjem, šavsanjem v prazno... in grobo igro dovoljeno, grizenje, klofutanje in lasanje pa ne. Če pride do prekrška, so vedno kaznovani vsi udeleženci enako, ne glede na to, kdo je začel in kdo jo je najbolj skupil. ker se ti sicer zelo hitro zgodi, da ostane izzivalec nekaznovan ali celo za svoje vedenje nagrajen (in mu močno zraste grebenček), tisti, ki je samo odreagiral na nesramnost pa pokasira.
Sicer je v konkretnem primeru lažje, ker sta psa samo dva (če jih je več, vedno gredo vsi na enega in zna biti nevarno), ker nista velika (in torej ne tvegaš nekih hudih poškodb, ko ju pravljaš narazen) in ker sta približno enako močna (kar pomeni, da ti ne more večji z enim ugrizom sesuti drugega). Se pa znajo majhni psi "neproblematičnih" pasem medsebojno enako grdo sklati kot kakšni večji sorodniki.

Zaenkrat ni izboljsanja, samo da prideta na vec kot nekaj metrov blizu se mali zacne repenciti. Nekaj dni nazaj je bilo bolje, ker je to pocel samo dopoldne enkrat pa potem popoldne in proti veceru.
Gon se zelo, na sprehodu vlece, kot da ne bi vec vedel kaj je poleg, poleg tega ima lulcka vseskozi zunaj, tako upam, da se gona res cimprej poleze, da vidim, ce gre res za prenapihnjenega potrebnega najstnika.
Se naprej sta locena in bosta do nadaljnega ostala, opozorjen in 'oblajan' je ob prvem renču, poleg tega bo dobil kazenski kot, veliko skatlo, kjer se bo lahko hladil. Zaenkrat teli postopki, glede na to, da za vzrejanje se nismo cisto prepricani, sem zacel razmisljati celo o kastraciji. Ampak bomo prej se vseeno zelo potrpezljivi, avtoritativni in dosledni. Porocam.

Je za vas "ko se stepeta, primeš vsakega za kravatljc in butneš v tla" pregrob prijem?

Pazimo da ne pride do pretepa, ampak ker tavelki noce biti podrejen, se zaganja vanj, tako da tudi ni cisto nedolzen. Tamali pa zacne izzivati. Oba polozimo na tla, damo na hrbet in ju naderemo. Je tako, da je malo bolj grobo, ampak ni pa hitrih gibov in ni udarcev. Samo moja jeza, da se ve, kdo zna bolj lajat v bajti. Delamo na izboljsanju, ce so moje metode kakorkoli napacne, me prosim opozorite, jst sem samouk, sicer dal solo cez, veliko prebral, ampak se nimam za nobenega strokovnjaka. Vsak nasvet je dobrodosel.

Zoia: odvisno od psa. Pri nas se zgodi točno to, če se ne nehajo repenčiti ob prvem povelju. Potem pa sledi hlajenje na prostoru - grešniki morajo ležat (vsaj klečat jim ni treba) en zraven drugega brez mrdanja, dokler se meni zdi potrebno. Potem pa je prekršek pozabljen kot da ga ni bilo.

Yago: ne obupaj prehitro, tamladega dajejo hormoni, puberteta je huda reč. Ampak prej ali slej mine.

Lep pozdrav vsem skupaj.
Sama imam doma dva nekastrirana samca, od katerih je eden bolj dominanten. Stara sta 4 leta.
Med prvim in drugim letom starosti so se tudi pri nas pojavljali podobni izgredi.
Do dolgotrajnega premirja med zvercama pa je pripeljalo ravnanje, kot ga opisuje Lanabela.
Največ, kar sta si psa lahko dovolila, je dvig repa oz. postavljanje ali repenčenje =)
Sledil je moj preteč znak za prekinitev vedenja: FUJ TO DELAT.
Čim se je začelo zamolklo renčanje ali če je slučajno prišlo do pretepa,
so sledile sankcije (ukrepal je tisti, ki je bil priča: jaz, oče ali brat):
oba pribit na tla in držat dol, dokler se nista popolnoma umirila,
nato pa prostorovat (ležat) en zraven drugega nekaj minut,
dokler nismo dovolili, da vstaneta. Skratka, vedno sta šla "v kot sedet" oba.
Tako sta se oba naučila dve lekciji: ni dobro niti izzivati, niti reagirati na izzivanje z agresijo ali napadom.

V začetku smo morali velikokrat posegati vmes, zadnji dve leti pa večinoma zadostuje glasen FUJ TO DELAT ali VOZI, da postavljač povesi rep in se pospravi stran. Če se ob povelju slučajno kdaj zgodi, da kateri od njiju samo čisto majčkeno negoduje in godrnja, ga čaka ista usoda, kot če bi prišlo do pretepa: na tla in mirovanje.

Kako ravnati v takšnih primerih, je sicer zelo odvisno od tega,
kakšna psa imaš. Bistvo je, da vsem udeležencem pokažeš, da je najboljši mir
in da se je treba fizičnim obračunom izogniti.
Ker če bo prišel red delat alfa, bodo vedno sledile iste sankcije, ki pa za nikogar niso nagrada.

Veliko sreče!

Ne. Pa psi niso iz vatke in ne bojo travmirali, če bo lastnik kdaj pa kdaj po potrebi tudi grob z njimi.

Moje izkušnje so malce drugačne. Pri dveh ali več psih nisem nikoli posegala v njihovo hierarhično lestvico. Celo nasprotno, tudi sama sem jo vedno upoštevala. Se pravi, ko pridem domov, vedno najprej pozdravim najstarejšo "alfa" samico, potem alfa samca, nato pa še vse ostale po rangu. Ravno tako pri hranjenju, najprej dobi za jest alfa samica, potem alfa samec in zopet isti vrstni red. Tudi pri tem, kdo sme na kavč, je isti vrstni red, skratka psi vseh opravilih. Od tega komu najprej nataknem ovratnico okoli vratu, ko gremo na sprehod, pa do tega, kdo bo prvi skočil v avto.
Lahko rečem, da stvar odlično funkcionira, tudi razna rangiranja med starejšim in mlajšim samcem vedno ignoriram in sta zmenjena samo z dvigom grebena starejšega samca. Tako imam lahko vedno na kupu 6 + odraslih psov, tudi sama peljem na sprehod običajno vsaj 4 in nikoli nobenih problemov. Do sedaj mi ni bilo treba še nobenega "metat po tleh" ;)

Stvar seveda funkcionira. Če se držiš njihovega reda ali pa če se ga ne. Toliko časa, dokler imaš stabilno krdelo, v katerem je vsakemu članu jasno, kam sodi. In ima sposobnega šefa (šefico).  Ko pa se to poruši (recimo takrat, ko šef opeša ali pogine, ali pa ko postane breja kakšna nižje rangirana psica, ali ko pripelješ k hiši prepotentnega mladostnika, ki bi najraje vse postavil na glavo) pa moraš včasih poseči tudi po kakšnem bolj konkretnem sredstvu. Dokler ne vidiš, kako grdo se znajo sklati psi, ki so bili vedno prej kot bubice, ne moreš verjeti. Najgrše je pa to, da gredo ponavadi vsi na enega.

Uf jst si sploh ne predstavljam, kako grozno mora zgledati, ko gre vec psov na enega. Mojedva mata skupaj 15 kil, pa se ju vsak opazovalec ustrasi, kadar sta razpistolana, kaj sele vec vecjih psov.
Zaenkrat stanje nic kaj boljse, tamali renci takoj ko vidi tavelkiga. Tavelki pa tud takoj nazaj odreagira. Dejansko bi se vedno oba bila alfa samca. Se trudimo naprej  :)

Javljam, da smo končno rešili probleme, se je pa vleklo kar nekaj mesecev, potem pa smo dobili hvalevreden nasvet. Začeli smo tako, da ga je mami kakšen teden ignorirala (tamali je čisto nor nanjo), potem pa smo počasi šli v bolj aktivno fazo, in sicer smo kupili nagobčnik. Ko je imel nagobčnik, je bil užaljen, gledal v tla, se ni odzival, se pravi imel neprijeten občutek. Potem smo pripeljali starejšega, tamali je takoj začel renčati, vendar smo v tem trenutku uporabili vodo in ga zalili, prav tako velikega, če je zarenčal nazaj. Po nekaj tretmanih se je tamali umiril, tako da smo dali nagobčnik dol, v posodici pa imeli hrenovko, tako da sta dobila hrenovko takoj, ko sta sedel drug poleg drugega brez renčanja. Po nekaj dnevih je tamali prvič spremenil odnos, in pozval drugega za igro, ki se je lepo odzval, od takrat se igrata, ližeta, in nasploh ni nobenega incidenta več, ne le da se tolerirata, celo vseskozi drug drugega vzpodbujata k igri.
Puberteta je kot kaže res huda reč  :)

Ja, lahko je problem in nas preseneti. Mi smo k starejšemu psu (5 let) pripeljali njegovega sina - mladiča. Pasma - španski mastif. Zanimivo je bilo gledati, še, ko je bil mali mladiček, se mu je starejši ves čas umikal, ni mu pustil so sebe, ni se hotel igrat z njim. Pustil ga je kvečjemu na razdaljo 2 m, če pa je mali tiščal bližje, se mu je umaknil na drugo stran parcele. Ker med njima ni bilo ljubezni, je bil mlajši v naši odsotnosti vedno in je še, zaprt v pesjaku. Napako smo naredili samo 2x. Prvič sem starejšemu skozi okno dala priboljšek in nisem vedela, da je mali tudi spuščen. Ta je seveda pritekel zraven in rinil v starega. Takrat pa se je zgodilo... takšno renčanje, da me je bilo groza in starejši je mlajšega dobesedno skotalil po stopnicah pred hišo in pri tem grozeče renčal in ga malo tudi ugriznil v uhelj. Šola je bila dobra za par mesecev, potem pa je naš pubertetnik enkrat odkorakal do pesjaka starejšega in skušal iz njegove posode pojesti brikete, ki jih je pustil v posodi.. podobno kot prej - grozovito renčanje in ugriz v uhelj. priznam, da se nisem preveč mešala, ker se mi je zdelo prav, da mali ve, do kod sme in kaj je prepovedano. Zdaj, ko sta oba odrasla, je med njima neko spoštovanje - mlajši ne rine v starega, še vedno imata "varnostno razdaljo", samih jih ne puščam skupaj, ker ne vem, kdaj bo mogoče mlajši poskušal nadvladati starega. Markira pretežno samo starejši, mlajši pa bolj prikrito - ne dviguje noge, kar je tudi znak podrejenosti.
Torej zaenkrat se ve, kdo je šef in to tudi funkcionira. Seveda pa razlik ne delamo niti pri hrani, niti pri pozornosti, za katero pa se mlajši veliko bolj aktivno trudi, kot starejši.

Lep pozdrav!

Maja

Živjo! sem nova tukaj in foruma ne poznam preveč dobro zato se opravičujem če vprašanje ponavljam.
Torej doma imamo psičko tibetansko terierko. Naša Tala je naš prvi pes in, ker se njeni vzgoji nismo pretirano posvečali(bili smo v pasji šoli in to dvakrat-pa je bila na končnih preizkusih vedno zadnja) zato ni ravno primerek najpridnejšega psa. Stara je 9 let in zadnje čase imam občutek, da se malo dolgočasi in bi ji prav prišla pasja družba. Z drugimi psi se razume tako tako-s sosedovo psičko, ki nam dela družbo skoraj na vsakem sprehodu se ignorira, kdaj pa kdaj tudi igra.
No zdaj pa k vprašanju: Slišala sem, da maljši psi (posvojili bi mladička) radi ponvaljajo za starejšimi.mi pa si pri kosilu res ne želimo dveh pasjih glasov, ki nas nenehno prosita za hrano in dveh lajajočih psov,ki ob obisku prijateljev opozarjata nase. Torej ali je mogoče novega psa vzgojiti drugače kot starejšega?
Kako je s sprehodi? Je dva psa težko obvladati?

Hvala za odgovore!
Tara

Tarchyca saj vidimo, ko se v stari temi pojavi nekaj novega, nič ne skrbi :)

Če boste pri vzgoji mladička dosledni, bo verjetno poskšal ponavljati za starejšo članico, če pa se mu ne bo obneslo verjetno ne bo nadaljeval. Vse je odvisno predvsem od vas.

Pozdravljeni!

Kako je z dvema psoma, ki sta enako stara in začneta živeti skupaj v cvetu pubertete (8 mesecev) ?
Ima kdo tako izkušnjo?

Najbrž je odgovorov toliko kot pasjih parov ... torej je veliko odvisno predvsem od značaja prvega psa in seveda potem tudi drugega.

Če se bom odločila za drugega psa, se bom definitivno zato, ker bi imela 2, zelo velik faktor pa je ta, da moj prvi zelo trpi samoto. Za tiste, ki ga ne poznate je moj Pritlehni opisan tukaj http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,44802.0.html (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,44802.0.html).

Neustrezno vedenje, ki bi ga drugi pes lahko pobral od prvega, je predvsem vezano na ločitveno tesnobo (ki pa je že veliko manjša kot je bila, ker pes ne da glasu od sebe, se pa še vedno občasno pokaka ali polula, predvsem pa grizlja copate, igrače ... cunje ... časopise).
Problem bi nastal, če mu drugi pes ne bi potolažil strahu pred samoto in bi npr oba uničevala ...  >:D Moja usoda, če bo sreča, je še 30 let delovne dobe - to pomeni odsotnosti 8 ur na dan. Je pa res, da bosta čez dve leti že otroka tako velika, da bosta prišla po pouku domov in se bo čas samote znatno zmanjšal.  :)
Problem bi nastal tudi, če bi se tepla, čeprav je moj prvi zelo miroljuben in podredljiv, se pa zna postavit zase, če se jih več spravi nanj ali pa, če je kateri pes malo bolj grob in vsiljiv ( v pasji šoli sem ga slišala celo zarenčat na sošolca ;D). Sicer je prijazen in se razume z večino psov in psic tako v našem naselju kot tudi v šoli.
Je zelo poslušen in vodljiv ter bolj umirjene sorte, čeprav se zelo rad razigra, ko mi to od njega pričakujemo ali ko je v pasji družbi.

Drugi pes, o katerem razmišljam, je približno enako star, prilagodljiv in oba sta kastrirana.

Prosim za mnenja  :)!

Hmm, zdele tuhtam, če sem že imela kdaj tako kombinacijo ;). Ampak tudi če se ne poglabljam konkretno v starost, velikost, karakter ... so se moji pari, trojčki, občasno četvorčki in peterke obnesli čisto vsi. Tisti, ki je najtežje prenašal samoto in temu primerno tulil, je bil OK, če je bil v družbi z mojima psoma. Dokler nisem bila prepričana, da nihče nikomur ne bo težil, bognedaj resno skočil v drugega, je bil novoprišlek pač ločeno v boksu, ko so bili sami.

Nimam nekega boljšega nasveta okrog tega, kaj pa če, kot da probate (seveda s psom, za katerega se že dobro ve, kako pa kaj in vsaj zelo dobro kaže, da bi ustrezal) ...

Jaz bi bila danes vsekakor najbolj pozorna na to;

- da sta psa fizično vsaj približno enakovredna, mislim predvsem na njune gibalne sposobnosti.
Delat dnevno vsakič 2 ločena sprehoda, je na dolgi rok sila naporno

- najverjetneje bi samčku iskala partnerko.
Vidim kako drugače se Bindi igra s psi in psicami, četudi je fašistična vzgoja stalno prisotna   >:(

- zavedati se moraš, da bo potrebno delati še z obema in to tudi ločeno
Vprašanje časa, ki si ga namenila psom in ki lahko postanejo predmet očitkov ostalih družinskih članov

- obvezno bi bila v času odsotnosti ločena, vendar seveda v skupnem prostoru
Ni ga čez sobni boks  >3

- računati moraš, da bo tudi pridni Jack, vsaj v začetku kazal znake neposlušnosti in večje trme
Rivalstvo, enako človeškemu

- težja logistika pri iskanju varstva v nujnih primerih
Enako kot pri otrocih, po mojih iskušnjah  :( Enega bi vsi, dveh pa najraje nihče  :-[

- stroški, ki pri zdravih psih sicer niso 2x višji, so pa vsekakor višji
Mi futramo 2 zelo dragi dieti in ene dobre, a vedno akcijsko najugodnejše brikete

Za Jacka pa vsekakor neprecenljiva in najboljša odločitev šefice  ;)

Sej sem vedela, da moram tukaj vprašat za mnenje in da bom dobila veliko treznih in pravih nasvetov, predvsem pa izkušenj.
Sem še vedno v fazi odločanja ali sploh it v to.

Me zelo zelo zelo mika, predvsem zato, ker bolj, ko poznam Jacka, bolj se mi zdi, da ne bo nikoli prebolel samote :'(.
Sem od vedno pasja in jutranja in uživam v pasjih ritualih. Zelo me skrbi zdravje in najbrž sem preveč zaščitniška "mama" ampak ... naj mi bo  :-[ ::) ;D.

Vsekakor so to odločitve, ki jih je treba prespat in predvsem sklicat družinski sestanek in si zagotovit podporo. Vsaj trije so na moji strani (Jacko, Tamala in Tavelika) ... no čeprav, mi je ob tipanju v tem smislu med sprehodom v trtah Tavelika rekla:" Veš mama, meni se zdi posvojitev psa velika odgovornost, če pa posvojiš dva, je še večja! Kaj pa če bo drugi pes tudi uničeval in kakal po kavču? Bomo imeli dovolj časa za oba??" :o :o :o Tamalo pa je skrbelo, če bi Jacko bil ljubosumen in še bolj žalosten, ko bi se jaz mogla ukvarjati z novim kužkom  :o :o :o.
Sta me presenetili, zelo. Njima je ful lepo imeti živali, ampak zdej res vidita kaj pomeni pes in ne jemljeta tega več tako na lahko, pa čeprav imata komaj 5 in še ne 7 let.  :)

Torej projekt na čakanju pravega oziroma prave  ;) in pravega trenutka.  :)

Jackinmi, vi ste ena prav fajn familija. :-* 

Joj ko bi ljudje pri nekajkrat sedmih in petih letih tako odgovorno razmisljali :o :o <:] <:] O0 >3
Bravo, Tamala in Tavelika, da o mami, ki ju vzgaja v taki fejst punci, ne govorim. Super ste! :-*

Če sta psa kompatibilna in partnerja pri igri, imaš lahko z dvema celo manj dela, ker se igrata in zabavata tudi med sabo in ne samo s tabo ;) (tako kot pri otrocih, ane ;)).

Tole zelo opažam. :D Včasih tako paše, ko si v največji komi, komaj sproduciraš tiste obvezne sprehode in se lahko povsem mirno uležeš v posteljo, kužki pa imajo svoj žur. (ok, v morem primeru pokasiraš kakšen skok na hrbet, zaradi ponesrečenega napada na soborca... se vse pač dogaja na postelji  :-# )
 >3

Jackinmi, se pa ubadam z enakimi vprašanji kot vi. Le, da je mogoče še težje, ker sem prepričana, da sem povsem naključno našla pravi par.  :-* Mogoče so se takrat zvezde usode poravnale, ali ne vem kaj, da sem rekla ja tej popolnoma neznani kužici. Prej sem pa samo gledala, razmišljala, gledala, nikakor ni bilo tistega pravega občutka "to je to".
Saj vem, prav nič ti nisem v pomoč.  :-[

Ja sej to tudi mene zanima - kako pa veš, da je pasja družba tista, ki bi ali lahko (vsaj delno) nadomestila tvojo družbo oz. ali bi bil zaradi nove pasje družbe pes res bolj zadovoljen?
Psi so si različni in itak vem, da ni univerzalnega pravila. Če ne bi bila v že kroničnem finančnem primanjkljaju, bi me dodatno pasje bitje še bolj matralo, kot me trenutno. Pa ne vem, bi bila moja res bolj zadovoljna? Si trenutno ne predstavljam, da bi ljubkovala drugega zraven nje, ki bi morala le čakati, da pride na vrsto - ni sicer agresivno ljubosumna, se pa zelo trudi, da zamenja mesto  ::). Tudi popoldanska igra z mano ji je vrhunec dneva, rutina, ki ni nadomestljiva - v tem elementu postane zelo agresivna do drugih, tudi do pasjih prijateljev. Da bi pa naletela na takega, v katerega bi se moja "zatreskala" (celo obstaja nekaj takih srečnežev oz. nesrečnežev, kakor vzameš  >:D ), je pa tudi cela loterija (pa tudi takih ne trpi v bližini, ko se igrava). Do večine je namreč ravnodušna in tu potem nastopi moj dvom, da bi ji s tako družbo izboljšala vsakdan.

Psi so na splošno zelo družabna bitja. Moj je bil, odkar je odrasel, do tujih psov popolnoma ravnodušen, ignorantski. Povohat in prečekirat ja, da bi se s kom igral, ni bilo šans. Mladiči so mu šli na živce. In potem popolno presenečenje: tamalo je po 13 letih egocentrizma sprejel popolnoma ravnodušno, celo malo zaščitniško. Ne izkazuje ji sicer nobene izjemne naklonjenosti, vendar ni ljubosumen, tudi ne agresiven. Če je ni doma, se ne more umiriti in neprestano hodi k vratom. Je pač postala del njegovega tropa, ki mu ne sma manjkati nobena ovca - s tem je bil pa že od nekdaj obseden.

Če mi dovolite malo egocentrizma ;D ...  lahko mene nadomesti le redkokdo ali pa trenutno nihče, predvsem zato, ker sem dejansko center vesolja za mojega Pritlehnega. Kljub 4 članski družini, sem zaenkrat jaz tista, ki 99% skrbi zanj. Tisti 1% se zgodi takrat, ko tako zbolim, da ne morem iz postelje. Ostali družinski člani ga bolj ljubkujejo, se z njim družijo, igrajo.
Pasja družba bi Jacko sigurno pomenila veliko, ker dejansko je tak pes. On ima resnično rad druge pse, (razen če so 5x večji od njega (kot sošolec Miško - irski volčji hrt  ;D) in se hočejo preveč grobo igrat). On se veseli skoraj vsakega psa na obzorju, ni pa vsiljiv in spoštuje, ko mu nekdo nakaže, da si igre ne želi. Res mi je zanimivo tudi to, da ima zelo rad tudi samčke in se pravzaprav nikoli posebej ne trudi za prevlado. Dokler je demokracija, uživa, če pa kdo začne težit, se umakne.
Res ne vem, kako bi on delil svoj center vesolja še z enim psom oziroma psico ... najbrž bi trajalo nekaj časa, po drugi strani pa mislim, da bi morda kar obema koristilo, ker sem čisto preveč  >3 v mojega svaljkeca  ::) ;D.

Sama bi se sigurno zelo težko odločila, da bi Čari kdaj kupila brata ali sestro, ker je odlično funkcionirala kot edinka.
Takorekoč sploh nismo vedeli, da imamo psa  :o, bila je naša senca, ki nikoli ni naredila prekrška v kontaktu z drugimi
psi, si pa pasje družbe, odkar je postala zrela dama, tudi ni iskala. Njej je vedno zadoščal prijazen "snif-snif" s psom,
potem pa Ciao Baby  ;)

Ampak to začasništvo je pa  >:D :P  Sigurno sem se zanj odločila predvsem zaradi Čarine tolerance, res pa je, da se za
nobenega začasnika sploh ne zmeni, jih totalno ignorira ampak v celoti tolerira  :-* In če je kakšen pasji baby preveč
vsiljiv, ji moramo red delati mi, ker ona samo nesrečno gleda in nas prosi za pomoč  :-#

Začasništvo je idealna rešitev za vse dvome v smislu: bi-ne bi, bo-ne bo. Če ne gre imaš sicer več dela, ampak iščeš
psu in njegovemu karakterju ustrezne posvojitelje, če pa gre, pa je odločitev na dlani  ;d

Zato sem prepričana, če najdeš svojemu psu njegov soul mate si zmagal in profitirate vsi, ne samo pes  O0 ;D

O začasnikih sem prav zato tudi sama začela poleti razmišljat, ampak sem spet že vnaprej izločila take, do katerih moja ne kaže "razumevanja" (mladički, res skrušeni - ala Ruby), ker agnorance od nje res ne morem pričakovati. Bi moral biti mlad/odrasel samček, priporočljivo s kančkom samozavesti  :P Recimo, pri Akeli je imela že rep "na anteno" (migajočo, seveda)  ::)  Se strinjam, definitivno so začasniki odlična priložnost, za vse tri!! Ko bo vsaj normalna služba, vsaj pri enem, da začnemo tudi kaj početi v te tej smeri, ne le razmišljat.. fotke pasjih dvojic so me itak že skoz preganjale, a mislim, da so bile prav fotke bežigrajskega Buksla kaplja čez rob..  :P   

Sicer pa, kot pravi Sančo.. bi me lahko tudi pozitivno presenetila, v kar tudi ne dvomim.

Všeč mi je, da se razvija debata  :) in veidim, da nas je veliko s podobnimi željami, da ne rečem plani  ;).

Kar se tiče izbire "naslednjega" psa, bi ta naj bil med drugim mini mini ... ker tudi pri prvem je to bil pomemben pogoj, takoj za karakterjem!!!

(http://s5.mojalbum.com/17384895_17584913_20275582/jack/moja-pasja-sreca.jpg) ;b

 <:] O0

Jackinmi, naj še povem, da je moj Binki enak "prilepek" na mene in nikogar ne spusti zraven, tako kužka kot človeka. ;) Pa sem sicer malo pomislila na to, ampak sem imela vedno občutek, da to ne bo problem (samo mogoče na začetku) in se bo navadil. Ker je le zelooo družaben.
No in je bilo res tako, na začetku več ljubosumnosti, zdaj pa bistveno manj, nikoli pa nisem imela občutka, da bi bil zaradi tega nesrečen. Eno sekundo je mogoče ljubosumen, ko me Zarja pride poljubčkati, naslednjo sekundo se že igrata.  >3
Itak nikoli ne zapostavljaš enega in se hitro navadijo, da ne bojo za nič prikrajšani.

Še moja izkušnja s pasjim parom  :P
Sonny in Miži sta k meni prišla že kot dobro uigran par. Med množico horjulskih kužkov sta se našla, čeprav karakterno popolnoma različna, in postala nerazdružljiva  hu:g.
http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,39494.0.html (http://www.mojpes.net/forum/index.php/topic,39494.0.html)
http://www.zavetisce-horjul.net/pes_meseca/feb11.php (http://www.zavetisce-horjul.net/pes_meseca/feb11.php)
Sonny je živahen, a negotov, vsaka nova situacija in psi, ki niso Miži, mu povzročijo hud stres. Miži je miren, popolnoma skuliran pes, ki ima rad družbo, predvsem pa se zna dokaj lepo obnašati pri srečanjih s tujimi kužki. Kljub temu, da Sonny pri Mižiju vsak dan vidi, kako se je treba vesti pri takšnih srečanjih, še vedno, po dveh letih, ne zmore spremeniti vzorca svojega divjega nastopa, ko se pred njim pojavi tuj pes  :'[.
Zanimivo pa je, da Sonny zelo pomirjujoče vpliva na Mižija. Miži namreč, tako kot Jack, ne prenese samote. Če ne bi videla na lastne oči, ne bi verjela, kaj je ta pes sposoben narediti iz kletke in potem še iz kuhinje, ko se poln adrenalina hudinijevsko reši iz ječe  :'[ :'). Ko je zraven Sonny, ni kletka noben problem  :).

Mislim podobno kot so že napisale predhodnice. Treba je poskusiti. Pa ne preveč gledat na enake značaje – mogoče je prav različnost tista, ki ju bo držala skupaj. In glede ljubosumnosti – pri nas je tega zelo malo. Se pa zavestno trudim, da se nobeden od njiju ne čuti zapostavljenega. Vse delimo zelo pravično. Od hrane do čohanja  :).

Hvala vsem za odgovore. Tudi zaradi njih sem se odločila in sedaj Jacko ni več sam  :) ...

(http://s5.mojalbum.com/17384895_17633272_20294026/oto/mali-oto.jpg)

Z njim bo Oto  hu:g

Kje ste zdej vsi? Mi smo tu s foto - updejtom  :)

Naš pasji parček:

(http://s5.mojalbum.com/17384895_17584913_20502583/jack/najboljsi-par.jpg)

 :)