˝Zelo zabaven sprehod˝

[dogue de bordeaux]

si pomislila, da ti otroci niso imeli interesa metati petarde psu ze preden si to rekla? v prvem stavku pa si povedla, da niti nasilje ni zaleglo.

[dogue de bordeaux]

mislil sem veselje do tega, da bi psu metali petarde. ne veselja do metanja petard.

[dogue de bordeaux]

pravim, da npr. ko sem jaz bil majhen in sem pokal petarde sem nehal ko je prisel pes, tudi ce lastnik ni nic reku in lahk, da so bili oni enaki.

[Mr Mojo]

Kot sem napisala, sem to, kar ti ocitno imenujes poseben prijem, v osmih letih uporabila 5x, kar se mirno lahko steje pod skoraj nikoli. Pri meni je velikokrat zadostoval ze sam pogled (vseh daljsih sprehodov pa je bilo v grobem okrog 5700, ce se nisem kje zmotila, kar pomeni, da je bilo 0,0008% takih, kjer sem uporabila full contact, ja, res nonstop spricam okrog sebe).

Nanook, prebral sem kar nekaj tvojih postov (sem en tistih, ki se jim da). Z vecino tega, kar si napisala se ne strinjam, ampak to niti ni pomembno. Iz napisanega sem sklepal, da si studentka biologije, po zmanju matematike pa sklepam, da si na ekoloski/sistematicni smeri.

Namrec, 5/5700 je (v grobem) 0,09 %. Ni veliko, je pa cca 100x pogosteje, kot si napisala in kasneje veckrat ponovila. Ne rabis bit ravno rocket scientist da od dalec vidis, da je 5 v 5000 cca 1 promil.

Mimogrede, to me spominja na studentko, ki sem jo imel pri biologiji celice, ki je s svetlobnim mikroskopom videla (in zrisala) mitohondrij cez skoraj celo vidno polje. Mitohondrij je bil zrisan cez desetine hepatocitov. Seveda, to, kar je videla ni bil mitohondrij, ampak sledi od maskare na okularju.

If it looks suspiciously large (or small), you probably made a mistake. Velja tudi za racunanje odstotkov.

[nasty99]

Tudi jaz imam s svojima dvema zverinama enih par slabih izkušenj.


Poleti se sprehajam po vasi s Donijem(maltežanom),in je bil lepo na povodcu,da mi ne bi šel v tri krasne.Pa  prileti sosedov NO seveda spuščen in brez lastnikov.Našega malega prime za trebuh in ga trese v gobcu,nato ga pa še enih 4-krat vrže po tleh,tak da si je naš malček zlomil vse rebre.Dony je komaj preživel, še veterinar je rekel,da ima očitno veliko voljo do življenja.Potem pa grema z mamico nasljednji dan k tem lastnikom NO-ja pa mami vse razloži kaj se je zgodilo.Ona dva pa čisto mirno "ja pač.Naš NO ne prenese psov,pa še preveč vleče na povodcu,da bi ga peljali na sprehod zato ga 1-krat na dan spustimo,da se zlaufa".


Oktrobra se pa z 4-mesečnim Lonijem(leoberžan)tudi sprehajam in je bil tudi na povodcu.Pa glej ga zlomka,ko ga isti NO napade,kot je Donija .Na srečo mu ni bilo nič.

Sma šla včeraj z Lonijem na sprehod(na povodcu)pa mi pride nasproti en lastnik NO-ja pa enega črnega mešanca(oba sta bila spuščena)pa se mi zakadita v Lonija pa ga začneta gristi,pa logično,da se je Lony branil(ima več kg kot oba skupaj--70 kg).Pa se začne lastnik na mene dret,da naj tu(ko smo se srečali)nikoli več ne sprehajam psa,da če me še enkrat vidi bo poklical policijo,ker ne smem takega psa na sprehod vozit.Mislim halo,sej sem jaz imela Lonija na povodcu on pa je mel spuščene.Tudi pri tem napadu na srečo ni bilo nič Loniju in tudi onima dvema ne.

[5rca]

jaz močno dvomim, da bi bil kakšen odziv. Dokler se kakšnemu človeku kaj ne naredi. Potem pa se bodo odgovorni izgovarjali eden na drugega. 

Jaz vem, da takemu človeku ne bi ostala dolžna, če bi me tako napadel. Sem se že nekaj časa nazaj odločila, da name se nihče nima pravice dreti in jim enostavno povem nekaj krepkih nazaj, če pride do česa takega. 

[scythe]

No, pa smo tudi mi prvič doživeli besnenje neke babice.
Sva bila z Astorjem (bernski planšar) danes pri veterinarju in ko sem ga izpuščala iz prtljažnika mi je krota ušla iz rok do ene gospe, ki je stala 1 m stran od mene s svojim majhnim kužkom. Ok, sicer mi na naslednjo reakcijo ni bilo jasno zakaj je sploh rinila h mojemu avtu, če se tako boji za svojega psa. No, ko Astor pride do nje in ovohava tla okoli nje, začne ona vreščati ter dvigne svojega psa. Jaz Astorja seveda primem, se opravičim, ker je bila resnično moja napaka, da mi je ušel iz rok, vendar je od "pobega" do mojega "prijetja" minilo 2 sekundi (ne pretiravam). Ona pa še kar vrešči, me nadira ter vpije, da jo je moj pes napadel.    Priznala svojo napako, moj pes se je dotaknil s smrčkom konice njenih čevljev, njen pes se je drl iz naročja.... Ne vem kje je bil napad. V redu, pozabim vso stvar, ker konec koncev sem sama kriva, čeprav se je ona motovilila okoli mojega avta.

In ko z Astorjem čakava na veterinarja, je v isto čakalnico prišla zgoraj omenjena gospa. Stopi v ordinacijo in čez nekaj sekund prileti ven veterinarka, iščoča tehnika, ker je kuža blazno agresiven, čeprav ima 5 kg. Ko je babica s svojim popadljivim ščenetom prišla ven, je imel slednji gor nagobčnik.  In seveda...moja mila jera je napadla njo in njenega psa.  Po moje bi še tisto ščene prej zmlatilo mojega 40kilogramskega psa kakor pa obratno.