No, pa je eno leto naokrog odkar je Kikica pri mami. Ima se super, divja, se dere, obilno papa, skače, je popolna scrkljanka, skratka vse kar paše naročnemu psu, samo, da ona pač ne ve, da ni ravno naročni kaliber.
Kika je pridna, redko še kaj ušpiči, nehala je pulit rožice iz maminega ljubega vrta, tudi skoraj ne koplje več lukenj. Res se rada crklja, tako da vsakič, ko se usedem, že pleza v naročje. Pri temu opravilu je sicer še vedno enako štorasta, uspe pa ji vsakič.
Obožuje Bobija in Bobi njo. Vsakič ko sem pri mami na bledu, me obvezno zbudi ob 8ih, čaka da jo spustim na vrt in potem čaka, da se z Bobijem, obadva še popolnoma zaspana, ukvarjava z njo, se z njo igrava in podiva po vrtu (Bobi je pri temu boljši
, jaz rabim najmanj eno kavo
). Ubistvu je prava upokojenka, zjutraj in čez dan hiperaktivna, zvečer pa pade dol.
Pa še ena zanimiva zgodbica. Po bledu se je nekaj časa sprehajal človek, ki je rad hodil po tujih vrtih. In vsak večer sta Kika in Bobi opravljala svojo dolžnost in lajala na nezaželenega obiskovalca. Ko je to nekaj časa trajalo, se je mami zazdelo čudno in je klicala policijo, če slučajno oni hodijo zvečer na obhode. Oni so to potrdili, obenem pa povedali, da ima Kika tak glas, da se nihče ne upa približati hiši. No, Kika vsekakor ni huda, je cuker, ki kvečejmu miri sprt strani, ampak njen glas pa požene strah v kosti.
Hja, v enem letu smo jo mi vsi popolnoma vzljubili in ona nas. Še vedno je štorasta, še vedno pride in ti razlaga stvari in te čudno gleda, ker je ne razumeš, še vedno miri Bobija, ko je jezen in nas, ko smo jezni, ne uničuje več stvari, uglavnem, je ena super zlata kužica in res sem vesela, da jo imamo.
Slikice upam, da bodo v kratkem. Več bo pa povedala svrka.
lp vsem
tanja