Danes ( 6.3.08 ) nas je zapustil naš mali razvajenček Riki. Bil je star komaj 6 let. Imel je epileptične napade v času ko so bile psičke bolane in smo mislili da če ga damo kastirat bo boljše. Obiskali smo veterinarja in mu povedali kakšna je situacija in odločili smo se za njo ( kastacijo ) - bila je usodna za mojega malega Rikija. Pa sem še razmišljala mogoče pa ni to to, da ga pa vseeno nebi dala na kastracijo pa sem mislila mogoče pa bo boljše a nikoli ni bilo. Ko smo ga pripeljali domov je bil še pod narkozo in naj bi začel hodit po peti uri. Sicer se je začel malo premikati a ni blo nič. Danes smo obiskali veterinarja in mu povedlai da ne more hodit da so mu zadnje tačke odpovedle. Dali so mu umetno hrano in 4 inekcije. Veterinar je rekel naj pridemo po njega čez 3 ure. Ko smo se vrnili so še nam samo povedali da se mu je od premočnih krčev po vsej verjetnosti epileptičnega napada ustavilo srce. Še vedno ne morem verjet da ga ni več ob meni. Pogrešam ga
. Imela pa sem zelo slabi občutek glede tega saj me je veterinar opozoril da lahko da nebo pomagalo, da je operacija zelo rizična. Še zdaj sem jezna sama na sebe da sem ga sploh peljala ker če ga nebi bi še zdaj bil ob meni
Vedno boš z nami ( radi te imamo )
- upam da nisi jezen name