RAK NA PLJUČIH

[Primavera]

Vsakič se razveselim, ko kdo pove, da ima njegov pes tako lepo starost. In vaš jo ima zares. Škoda, ker ga niste že kdaj prej peljali na preventivni rentgen, bi bilo metastaz manj in bi večji del pljuč ostal čist. V tem primeru bi bilo smiselno izrezati oboleli del. Prognoza je res slaba. Posvetuj se s kirurgom na kliniki, s kako kemoterapijo ga jaz nebi maltretirala, sploh pa ne v tej starosti. Poznala sem afganistansko hrtico, ki so ji pri 9 letih izrezali del rakastega tkiva na pljučih, pri 13 letih pa se je spet pojavila ista vrsta tumorja na preostanku pljuč. Do takrat je psica živela normalno. Ko so se pojavili znaki:kašelj,hropenje, otpelost, izguba apetita..., je bila lastnica toliko prisebna, da jo je dala evtanazirat, da se nebi mučila. Tudi psica od prijatelja je imela pri 13 letih raka na pljučih in enako prognozo. Ko je neke noči začela kašljati in je le še hropla, so jo peljali na evtanazijo. Seveda se boste odločili sami, najboljše odločitev pa je vedno takšna, da z njo psu ne povzročimo nepotrebnih muk. Lahko ste srečni zaradi njene visoke starosti-danes mnogo psov umre že pri 5 ali 6 letih zaradi raka.

Psa pa imejte na toplem, sicer bo dobil pljučnico.
 

[nikitta]

Hvala vam za odgovore. Kaj naj rečem...vse mi je že zdavnaj jasno, le bojim se, da mu ne bom mogla pomagat ko bova sama.
Sicer...kar bo obema namenjeno, tako bo!

[nikitta]

ne, nisem imela tega v mislih...Nikakor si ne želim, da bi ostala z njim sama, saj sem ravno z njim imela hudo izkušnjo in ga rešila ko se je davil z kosom mesa (svinjska tačka!). Ravno zaradi tega me je strah, in upam le na prisebnost.
 To, da bi ga pustila, da se duši....kaj misliš, kako mu lahko pomagam??? Ravno to sem prosila, če mi kdo svetuje oz. ali ima kdo izkušnje.
Zelo slab občutek imam ko ga gledam, a mož je namreč tisti, ki upa na njegovo ozdravitev. Jaz sem na žalost izgubila upanje, saj psa že nekaj časa spremljam in do sedaj sem imala (na žalost) pravilne občutke.
Skratka, najmanj kar si lahko želim je da mi v mukah umira doma...ko sva sama.

Kaj lahko naredim če se začne dušit ali kaj podobnega? Ali so kakšni stadiji oz. smernice po katerih naj se ravnam ob kužku, ki ima raka na pljučih?

Rada bi mu olajšala, vendar ne odločam jaz. Upam, da bo obema naklonjeno ne-trpljenje.

PS: Glede, da sem noseča...je razumljivo, da želim in upam na najmanj stresno situacijo....ZA VSE

[P5ra]

Se opravičujem, proti sredini je bilo sporočilo
http://www.mojpes.net/forum/index.php?board=7;action=display;threadid=382;start=30

[Primavera]

Vprašaj moža, KAKO LAHKO DOVOLI, DA SE NJEGOVA LJUBLJENA ŽIVAL MUČI IN NITI Z REPOM NE MAHA VEČ?! Vsako živo bitje mora enkrat umreti. On je imel srečo, da je bil pes kar 14 let ob njem, vsi ostali moramo že prej premišljevati o morečih stvareh kot je evtanazija. Omogočite mu vsaj dostojno smrt brez mučenja, saj bo itak sam v mukah in bolečinah umrl. Tega pa noben normalen lastnik ne privošči svoji živali. Raka v takem stadiju se pa sploh ne zdravi, še sploh ne pri tej starosti, kaj šele, da bi pes ozdravel sam od sebe....

[Yo]

nikitta, pozdravljena!

Z rakom pri psih nimam nobenih izkušenj, imam pa jih žal z umiranjem "na obroke" in odlašanjem neizogibnega.
Svetujem ti lahko le to, da se z možem pogovorita kot dva odrasla človeka.
Omogočita psu dostojanstven odhod. Z besedami ti ne morem opisati kako je, ko se dan za dnem obtožuješ, ker si nekomu, ki te je tako zelo ljubil, iz lastnega egoizma povzročil toliko nepotrebnega trpljenja.

Lp, Yo

[Desobediencia]

No, sicer bom pa jutri veterinarko poklicala.