Moram napisati kratko zgodbico o reševalni akciji, ki se je zgodila včeraj zvečer.
S prijateljico sva nabirali borovnice in med raznoraznim babjim čvekanjem je omenila, da bi imela rada mačko pri hiši. "Ja kje jo boš pa dobila?" je bilo moje vprašanje. "Bom malo po vasi povprašala kje imajo mlade", je odgovorila in je ostalo pri tem. Ko sva nabrali dovolj borovnic za "borovničke"
, sva se odpravili k njej, padlo je še eno malo pivce in potem sem se počasi odpravila domov. In glej ga zlomka. Na izvozu iz glavne ceste pri Bizoviku do avtoceste sem nekje na sredi klančine za trenutek zagledala malo, skoraj črno mačjo glavico, ki je molela iz odtoka. Roka se mi je sama sprožila do mobija in obvestila sem prijateljico, da lahko reši malega muca in, ker je dobrega srca sta se s prijateljem takoj lotila reševanja. Najprej sta se odpeljala skoraj mimo vendar je prijateljica le zagledala mačjo bučko, ki je med tem iz strahu zlezla še bolj globoko v odtok. Vsa prestrašena se je vseeno pustila prijeti in zdaj ima že topel dom. Meni pa je pripadla čast, da ji izberem ime in tako je postala Čenča. Seveda jo bom šla v kratkem obiskat, da jo vidim v vsej mačji lepoti in potem se bo znašla tu gor še slikica.
Ne morem opisati občutka, ki me je preplavilo, ko sta mi sporočila, da sta jo našla in, da je na varnem. Kakorkoli že, rešeno je bilo mlado mačje življenje, ki se je po bog ve kakšnem grdem naključju znašlo tam, na tako nevarnem mestu.
Jana. Vse pravice pridržane.
