Moj Roki...hvala, ker si me rešil iz tega sveta :-*

[Royalty]

Sožalje tudi od nas. Jaz sem dobra tri leta nazaj izgubila mojega prvega psa, ki je bil z mano 12 prekratkih let in sva tudi dala čez del osnovne šole, srednjo šolo, faliran faks, potem sem šla pa itak delat... Vem kako se počutiš in povem ti lahko samo to, da čas celi rane in nič drugega. Meni se je svet tako zelo podrl takrat, da nisem mogla en teden normalno funkcionirat, nisem mogla delat, jest, spat...nič. Če sem že zaspala, pa sem ga ves čas sanjala in podoživljanja zadnje trenutke in se spraševala zakaj je moral že oditi. Sanjam ga še zdaj. Mojega prvega, nemogočega psa. Ki me je neštetokrat usekal brez razloga, beštija pudljeva mala. P

[moonbeam]

Ni šlo drugače...pospravila sem Rokijeve stvari. Preveč me boli, če me na vsakem koraku spominja kaj nanj. Vsaj zaenkrat je tako. Ko sem v dnevni si govorim, saj je v kuhni in bo vsak čas prišel. A ga ni. Ko sem zunaj, gledam na uro, ker ga moram ven peljat. Koga že? Ta vikend bi ga morala skopat. Njegov šampon čaka.
Popoldan sem preživela z Rokijem. Je na varnem. Kmalu ga zakrije sneg. Je tam, kamor si je vedno želel priti. Nekam visoko, na vrh. Roki, čudovit travnik imaš. Razgled na tvojo dolino. Spomladi zasadim kakšno rožico. Da jo boš zalival, tako kot si moral zaliti vsak grm    Smreka ti bo dajala senco, ko bo poleti vroče. Vidiš, na vse sem mislila. Kmalu te spet obiščem, Moj Roki 

[nezzek]

Pri sončnem zahodu so se pa ulile solze..
Roki uživaj z našimi tam zgoraj!

[Yo]

Moonbeam, moje iskreno sožalje. 

[Oxer]

  Irina moje sožalje.
Roki, daj Irini signal, da bo vedela, da si še tukaj. 

[Alba]

Irina spomini so za vedno, jaz še zdaj po 3 letih, ko pridem k staršem na obisk slišim zvonček od pokojne Pikice. Kar nekaj mi manjka.
Prelepe pozdrave ti je poslal Roki. Bolečina mine, ostali bodo le pelepi spomini. Verjemi, da te opazuje od tam gor.

[branka]

To pa zagotovo. Lepo se ima, Irina, saj veš...