Nasvet glede psa manjše rasti

[teycha]

In kaj bo potem na vzrejnem? Rekli bodo da je pes prevelik, da nima dobro postavljenih ušes (če bo sodnik kakšen ki se vsaj približno spozna). Napisali bodo da ne naredi vzrejnega pregleda in to je to. Ali se potem še kaj naprej raziskuje, gleda itd? Če pa naletiš na sodnika, ki ne pozna pasme pa itak narediš. Lahko prosim poveš kaj več o tej temi McKruster, Jana? Če bi se recimo zbralo 10 psov iz te linije in bi recimo ene dva naredila vzrejnega vsi ostali pa ne. Kako potem poteka karkoli naprej?

[Uma]

Ja, možno da ne bi naredil vzrejnega, samo na podlagi tega se lahko potem pritisne na vzreditelja, če je cilj presekat neko vzrejno linijo. Razumeš stvari morajo biti zavedene, zabeležene, vzrejna komisija se ne more it pogovarjat z vzrediteljem na podlagi ene navedbe na forumu, če pa bo podatek, da je toliko in toliko psov dobilo vzrejno prepoved pa se lahko.

O takšnih in drugačnih primerih je lahko govorit tukaj naokrog, potem pa nihče nič ne ukrene, pa ni važno za kakšno stvar se gre, ali je to da je nekdo pri vzreditelju kupil tudi nerodovniškega psa, pa to ustno pove, ne želi pa potem dat pospisane izjave da bi se lahko ukrepalo, ali je to dvom o kakšnih nepravilnostih, noben pa ni toliko da bi dal pisno pritožbo, ni važno za kakšno stvar gre, treba je stopit v akcijo. Mogoče se sicer ne bo zgodilo nič, ampak če ne poskusiš pa se sploh ne more.

Aja teycha, razlika pa je ali določen pes ni recimo za odlično oceno, ali pa da dobi vzrejno prepoved, plastično razlika je ali ušesa niso dobro postavljena ali pa so recimo poklopljena tam kjer ne smejo bit, prvo še ni za vzrejno prepoved, ampak mogoče eno oceno nižje, drugo je prepoved. In pa seveda kako so v standardu določene napake opredeljen ali kot izključujoče ali pač samo kot napake. Ker če so samo napake, potem je dejansko na sodniku, da oceni kaj in kako dobi pes, če so pa izključujoče, pa ni dvoma. Sama pasme žal ne poznam dovolj, da bi se lahko na podlagi napisanega opredelila o tvojih konkretnih stvareh.

[Jana]

Oprosti, sem ti prej pozabila napisat.

Ja, rodovniski psi nosijo imena in priimke. Ime ima v leglu vsak svoje, priimek pa vsi enak - naziv psarne, ce jo je vzreditelj registriral. Nimajo namrec vsi rodovniski psi "priimkov", ker pac nimajo vsi vzreditelji svojih psarn.

Vcasih je veljalo, da so se imena vseh psov (ne priimki), skotenih v enem koledarskem letu, zacela na isto crko. Zdaj ze kar dolgo temu ni vec tako, temvec morajo imeti vsi mladici v enem leglu imena na isto crko, katera pa to bo, se odloci vsak vzreditelj po svoje. Eni zacnejo pri prvem leglu pri eni crki in nadaljujejo po abecedi pri naslednjih leglih, drugi dolocajo "zacetne" crke imen mesano ...

Dobro je, da se naucis brati rodovnik. Zacnes pri imenih psov. Po priimkih bos ugotovila, kam in v katero vzrejo kaksen pes ali psica spada. V dobi interneta se da za mnoge pse najti podatke, kje so in kaj se z njimi dogaja, se posebej, ce se pojavljajo v vzreji, na razstavah ali v kaksnem od kinoloskih sportov. Mnogo je zdaj ze tudi osebnih spletnih strani lastnikov, kjer opisujejo zivljenje s svojim psom in se da zaslediti, s katerimi tezavami se srecujejo. Ce te pasma res zanima, ti ne bo pretezko presedeti ob kompjutru noc za nocjo in raziskovati.

[zabica2]

Tudi pri meni že nastaja miselni vzorec 

[MT Deli]

Morda en pripomba.
Večtedensko deževje ni ovira. Deli se tudi v dežju mirno odpravi na sprehod in se veselo zdivja. Seveda pa mora biti z mano (mojo najdražjo zavrti okoli malega krempeljčka, taka ubožica zna biti). Rabila sva sicer kar nekaj časa, ampak zdaj, ko ji je jasno da dež, veter, sneg in podobno ni ovira, greva kar mirno. Sploh kam bolj daleč od doma. In ni nobene panike če naju preseneti kakšen "vremenski pojav". Sploh zdaj, ko se ji je dlaka močno zgostila, voda kar kaplja z nje. Ne pride tako enostavno do kože.
O značaju (plašnosti) pa ne znam soditi. Vsaj Deli si ljudi nekako razdeli. Do nekaterih je strašno zaupljiva - smo preverili tudi v šoli - drugih pa ne prenese. In večina ljudi ki jih ne prenese se izkaže za problematične. Njeni presoji vedno bolj zaupam.

[teycha]

Kar se moje vzreje tiče. Vzrejo sem začela s samičko iz psarne Lantaka, ki je za vzrejo res previsoka, zato sem ji iskala čim manjšega samčka, a teh pod 41 cm skoraj ni. Na srečo sem takrat našla Finskega samčka - Ajka (gotovo najbolj kvalitetne vzrediteljice te pasme v Evropi - Dabljuu iz Finske), ki ima komaj 39 cm in sem parila z njim. Ker mi bistveno ni uspelo znižati višine mladičkov, sem vzrejo s prvo psičko Boni opustila, ter začela pariti njeno hčerko Loti, ki ima sama 38cm, kar je ideal pasme z Ajkom, saj sem sklepala, da bom bistveno znižala višino mladičkov. In res je ponavadi v leglu več kot pol mladičkov, ki imajo idealno višino - vpliv velikosti babice Boni se še vedno precej pozna na manjšini mladičkov, ki so previsoki za pasmo. Zato bom obdržala letos najmanjšo samičko od Loti in to parila z nizkim samčkom (žal ne najdem enega, ki ima 40cm, majhna ušesa, pravilno nošena, dobro okotenost in hrbtno linijo, srednje močno postavo ter stabilen in pogumen karakter) - pri tem pričakujem, da bo redko kateri mladiček še previsok. Žal pri izboljševanju pasme ne gre vse tekom enega legla, temveč desetletnih zelo načrtnih paritev. Zato se nekateri vzreditelji poslužujejo double breedinga, paritve z več samci v istem ciklusu psice, česar sama ne podpiram.

Kakor piše v tem odstavku: Boni si parila z Ajkom in nato hči Loti spet parila z Ajkom??? Al je samo meni čudno? Vzrejo z Boni si opustila kljub temu pa si imela z njo še 2 legli (Skupno 3)? Pri Loti boš šele v tretjem poizkusu z enakim samcem našla idealno samičko za nadaljno vzrejo (kljub temu da bodo že tretje leto mladiči z enako gensko zasnovo in imaš šans za popolno samico točno toliko kot si jih imela v prvem in drugem leglu). Število previsokih mladičev pa bo v nekem grobem procentu enako - se geni namreč z leti nič ne spreminjajo. Kaj pa so zelo načrtne paritve če so vse enake? Desetletnih - če bo šlo tako naprej jih bomo pri nas rabili več kot 30. In nikjer ne govorim o double breedingu ampak samo o drugem/novem samcu za eno leglo.

Drugo vprašanje glede paritev - sama sem se po D leglu zanimala, če naj še parim z Ajkom - želela sem si preizkusiti še kakšno drugo kombinacijo, zato sem se pri dveh zelo dobrih Belgijskih vzrediteljih (Fantatic's in Mancunian) zanimala za plemenjaka - žal sta se oba odločila prenehati z vzrejo, ker sta obupovala zaradi vedno bolj netipičnih samčkov, tako glede velikosti, kot velikosti in nošenja ušes, značaja, hrbtnih linij, barv... itd.). Ko sem ju spraševala za nasvet, sta mi predlagala, naj se poskusim vrniti nazaj na prednike, ki so bili ideal pasme - to pa sta bila dva izjemna plemenjaka Brenandi Starsearcher in Donald van Brandweis.Prvi je bil Ajkov dedek po mami, drugi pa po očetu. Ko sem ju spraševala, če sama poznata še kakšnega psa s tema dvema plemenjakoma, nista vedela, sta mi pa sama predlagala naj parim še naprej z Ajkom, dokler ne najdem še kakšnega samčka, ki ima oba plemenjaka v rodovniku in tudi sicer ustreza karakteristikam pasme. Za tokratno paritev sem že nameravala pariti z Avstralskim samčkom, ki živi na Norveškem, a so mi ga odsvetovali, da bi šla popolnoma ven iz linije, saj ima samček precej drugačno postavo, spet kar velika ušesa, sicer pa je simpatičnega karakterja (to so mi povedali lastniki ter eni, ki so z njim parili). Ugledanega sem imela še, psa Fanatic's Fosforja, a mi njegovi poljsko-češki predniki po očetovi strani niso všeč, ne glede rodovnika, ne po izgledu - sem se dopisovala z lastnikoma očeta in mame le-tega. Samček, ki ima še Donalda van Brandweisa v rodovniku je znan Poldy von Trajan, ki sem ga že pred leti videla na evropski razstavi v Zagrebu in je simpatičen samček, ampak spet kar visok (42 cm), če želim pasmo nižati na standard pasme, pravilno nosi ušesa, a ima spet prevelika, ima kar močno konstitucijo in srednje stabilen značaj, kar spet ne ustreza. Ogledala sem si še njegovega brata, ki živi v Avstriji, ki ima še večja ušesa, ki jih ne nosi pravilno, je tudi sam višji (44 cm), tudi bolj plašen, skratka, je spet odpadel. Prosila sem za pomoč še Nemški klub terierjev, ki mi je poslal plemenjake te pasme v Nemčiji, katere sem pregledala sama, lastnica samčka Ajka, ki je tudi sama mednarodna sodnica za terierje in velika poznavalka pasme, prosila sem za nasvete tudi oba lastnika obeh Belgijskih psarn - meni sta bila na izgled dva samčka simpatična, vendar so mi vsi trije odsvetovali paritve z nemškimi samčki - prvič, ker so previsoki, drugič, ker imajo po vrsti prevelika ušesa, tudi prenizko nošena, v Nemškem klubu terierjev so me opozorili tudi na težave z okotenostjo. Potem sem se kar nekaj časa posvetovala z angleško terapevtko s psi, ki ima tudi sama dva MTji, ki ju je že parila - ta dva sta terapevtska psa, imata pogumen, prijazen, odprt karakter, sta pa spet visoka 42 in 43 cm, prevelikih ušes, nepravilno nošenih, kar močne konstitucije, tudi slabših barv. Spraševala sem jo, če naj kljub vsemu najprej parim z njenim nižjim samčkom in šele hčerko od tega samčka, ki bo imela močnejši karakter, parim z Ajkom, ki je poleg dobrega karakterja tudi nizek, ima manjša ušesa, pravilno nošena, je bistveno šibkejše konstirucije itd., pa mi je sama svetovala obratno, naj parim z Ajkom, obdržim njegovo hči, ki bo imala čim manjša ušesa, bo čim nižja, imela šibkejšo konstitucijo in to potem parim še z enim značajsko čim močnejšim samčkom, saj se na ta način deduje več genov, s katerimi bi izboljšala tako zunanjost kot karakter mladičkov.

Torej so vsi samčki zanič: eni ker imajo prevelika ušesa, drugi ker so malo plašni, tretji ker so za 1 cm previsoki. Ja popolnega boš pa res težko našla. In to bo še težje, če kljub eni napaki še vedno pariš z enim in istim, ki naj bi bil popolen. Sicer pa če se ne proba s čim novim se itak ne da ugotoviti kaj bo ven prišlo.

In še zadnji razlog, čemu parim večkrat z Ajkom - poleg tega, da je nizek, da ima najmanjša ušeska, kar sem jih kdaj pri tej pasmi videla - ima izjemno dober značaj. Vsak, ki ga je kdaj videl bo potrdil, da je popolnoma neboječ, vsak ga lahko da v naročje, se z njim igra, je nor na agiliti, prinašanje predmetov, nima lovskega nagona, skratka, ni plašen, kot poznam sama praktično vse predstavnike te pasme, ki sem jih v dosedanjih sedmih letih spoznala. Sama sem sprva mislila, da je to normalno za pasmo. Kasneje sta me opozorila oba belgijska vzreditelja, vzrediteljica iz Finske ter lastnica Ajka, da ta pasma ne sme biti plašna, je pa taka postala pred desetletjem in pol, ker so nenačrtno parili pse te pasme. Takoj ko sem to izvedela, sem svojo Boni, ki je plašnega karakterja izločila iz vzreje, njena hči Loti, ki jo še vzrejam, pa je plašna bistveno manj od večine MTjev, ki sem jih spoznala. Ko sem iskala samčka, ki ima Ajku podoben karakter, ga za sedaj nisem našla. Pa sem prav zaradi tega želela pariti s kakšnim psom, ki tekmuje v agilitiju, ker so že zaradi treningov in več socializacije po moji logiki manj plašni. Spoznala sem oba švicarska samčka, ki sta bila že večkrat izvrstna na evropskih prvenstvih ter pet psom iz Nemčije, ki tudi redno tekmujejo, še bolj pa vzreditelja MTjev iz Nemčije, ki že od malih nog vzgaja mladičke za agiliti. No, spoznala sem, da niso tako zelo neplašni (vse štiri sem si ogledala letos poleti v Nemčiji), poleg tega so imeli vsi po vrsti velika, preširoka in prenizko nošena ušesa, tudi kar močno postavo (ki jo ima tudi moja Loti). Ko sem spet vse njihove slike, rodovnike, opažanja vzrediteljev, lastnikov in mene poslala lastnici Ajka, ter lastnikoma obeh Belgijskih psarn, so mi spet predlagali, da bo še vedno najbolj idealna paritev z Ajkom, od katerega naj obdržim nizko, najbolj pogumno samičko in to potem naprej parim - tu so mi celo predlagali inbreeding, vendar je le-to meni etično sporno, čeprav mi vzreditelji zagotavljajo, da je čisto OK.

Torej si zvedela da naj MT-ji nebi bili karakterno plašni po 5 letih lastništva in skotenih 3 leglih? Ampak samce pa dvakrat pogledaš, so malo plašni pa jih takoj izločiš, ker to ni ok za pasmo. In dvomim da ti kdorkoli svetuje da pari 1 psa in 2 psici (mamo in hči) 6krat zapovrstjo.

To, kar se sama v leglu trudim je to, da res ogromno časa preživljam in se posvečam socializaciji mladičkov, da bi z zgodnjo socializacijo pripomogla kaj bolj k razvoju močnejšega značaja mladičkov. Pri moji psički Loti, ki je bila v mojem prvem A leglu res plašna, mi je to lepo uspelo, tudi njeno mamo Boni, ki sem jo dobila kot popolnoma panično bitje od Lantake, ki se ni pustila ne dotakniti, ne dati na ovratnico, kaj šele dati v avto itd., sem v roku treh let lepo socializirala, da ji sedaj življenje ni več stres in kdor jo pozna ve, da je zelo nežna psička, ki se rada pride pocrkljati k ljudem, ki jih pozna, tudi vsakemu, ki pride na obisk dam ponavadi njo za vodit na sprehodu, ker je popolnoma neproblematična, z obema hodim na obiske v vrtce, šole, dom za ostarele, kar še bolj pripomore k njuni dobri socializaciji. Da bi mladičke kar najtesneje spremljala in nadaljevala svojo skrb za utrjevanje značaja, ter učila njihove lastnike, kako lahko sami mojo vzgojo nadaljujejo, so mladički pri meni v šolanju tako pri igralnih uricah, kot v mali šoli - me zanima, koliko vzrediteljev to nudi lastnikom svojih mladičev.

Igralne urice trajajo v povprečju v društvih 2 meseca po enkrat na teden (cca 8 obiskov) nekje celo več, mala šola recimo nekje 2 meseca po dve uri na teden (16 srečanj) spet nekje več. Vse to se odvije v prvem letu starosti - oziroma se do kakšnega 8 meseca že vse to zaključi. V tem času (1 leto) sem bila jaz vabljena na igralne urice/malo šolo cca 10X in sem tudi vedno prišla (grem lahko za nazaj po mailih preštet) prav tako sem delala po navodilih. Od tega ni bilo nič zato sem potem rajši odšla v strokovno šolo z licenco - po tem se je stanje drastično spremenilo seveda na bolje oziroma vsaj približno normalno.

Sicer pa, če bi sama imela kaj besede kar se vzreje tiče: na vzrejnih pregledih bi se moralo nujno testirati značaj in če samec ali samica pasemskemu standardu ne bi ustrezala, jima sama vzreje ne bi dovolila. Isto bi dala vzrejno prepoved samcem in samicah, ki so previsoki, nimajo pravilne hrbtne linije (baje je tega vse več, to so mi povedali vzreditelji iz Nemčije in Skandinavije), imajo preogromna in napačno ali prenizko nošena ušesa ter nekarakterne barve. Po moji logiki bi dovolila vzrejo res samo najbolj idealnih predstavnikov pasme, a s tem bi bile nacionalne kinološke zveze prikrajša ob večino svojega prihodka, zato se z mojim predlogom seveda ne bi strinjale. Na ta način bi mogoče kakšen procent MTjev nadaljeval z vzrejo in čez nekaj generacij bi zopet dobili zelo rasno tipične predstavnike pasme.

Glede na te pogoje upam da se zavedaš da Boni nikoli nebi prišla skozi (ne karakterno, ne vizualno) in ti nebi nikoli mogla vzrejati.

Teja, ne vem, čemu se glede težav z Daltonom ne obneš name - veš, da se vedno lahko in priznaj, da sem ti vedno pomagala. Zelo vesela sem bila, ko sem slišala, da sta začela z agilitijem, kar sem ti tudi sama svetovala, saj je za to res idealen. Sem ti pa povedala in tudi sama veš, da je bil v leglu največji mladiček in da ni primeren za razstavljanje in vzrejo - razen, če ga seveda ne bi vzrejala samo, da je enkrat pač očka - če te to zanima, takoj tvoje podatke posredujem trem največjim vzrediteljem v Italiji in gotovo se boste lahko dogovorili za paritev.

Glede njegovih težav sem se rajši odločila za pravega strokovnjaka, ki mi je veliko pomagal v več smereh. Pomagala si drugače res vedno ampak nasveti v mojem primeru niso pomagali. Aja, kdaj pa sva začela z agilitijem??? In dobro vem da je bil največji - kot odrasel naj bi še vedno imel 42 cm in 10 kil - po napovedih in vem da ni za vzrejo. Za paritev pa res lahko pošlješ ja, bi bila vesela - samo morava najprej še vzrejnega narest (ki ga po tvojih kriterijih sigurno padeva) ampak mogoče bo pa kdo vseeno hotel pariti s samcem, ki je še enkrat težji od samice in po standardu vsaj 6 cm prevelik, pa še ogromna štrleča ušesa ima.

Še to: ne vem, čemu naj bi bil vzreditelj odgovoren za to, kaj iz njegovega mladička nastane (to mi dopovedujejo nekateri dobri kinologi in vzreditelji) - skušam zagotoviti najboljšo paritveno kombinacijo, zdrave starše mladičkov, najboljšo socializacijo v leglu (me zanima, koliko vzrediteljev vsak dan vozi mladičke z avtom, da jih navaja na mirno vožnjo, pa na različne kraje in že tam vadi priklic, pa ima vsak drugi dan različne obiske, tudi lastnikov s psi, da se mladički tega navadijo, pa individualno dnevno dela z vsakim mladičkom po posebnem programu socializacije, testira v leglu na alergene v hrani itd.), prvo leto intenzivno šolanje, kjer predvsem lastnike učim poznavanja pasje psihologije, telesne govorice psa in jim dajem idejo, na kakšen način bodo svojega psa primerno socializirali in ga naučili kar sami hočejo. Povej mi, kaj mi še predlagaš da naredim? Že tako mi kar nekaj resnih kinologov
oporeka, da naj manj vlagam v delo z mladiči v leglu, naj ne nudim avtomatično z mladičkom tudi šolanja, naj ne bom vedno lastnikom na razpolago, ampak naj jih pustim, da se sami učijo, kot smo se vsi, ki smo prvič imeli psa sami učili.

nikjer ne piše da je kdo odgovoren - samo potem naslednjič rajši ne govori o karakterju, če vanj nisi prepričana, in prav tako ne o videzu če v resnici ne veš kaj bo nastalo. Ne pa da se govori kaj bo nastalo potem pa nastane čisto nekaj drugega - za to pa mislim da si lahko odgovorna.

In ja, ta pasma je točno to, za kar jo razglašam: idealna za aktivne ljudi, sploh družine z otroki, uživa biti ob lastniku, uživa v fizični aktivnosti, ni pa problematična, kadar jim zaradi več tedenskega deževja vsakodnevnega dirkanja ne moremo zagotoviti. Vsakega psa se da vzgojiti tako, da ustreza načinu življenja lastnikov - samo skapirati moraš potrebe in želje psa, jih upoštevati, ter postaviti doma jasna pravila. Čez glavo ti lahko zraste vsaka pasma - verjemi. Kot veš, se zadnjih 6 let bolj posvečam resocializaciji problematičnih (agresivnih, plašnih, skratka asocialnih) psov in povem ti, kljub še tako tragični preteklosti psa ali ne vem kakšni res genski predispoziciji plašnosti, agresivnosti itd., se da z načrtnim vsakodnevnim treningom (predvsem lastnikov, šele potem psa) iz skoraj vseh 'problematičnih psov' narediti lepo vzgojene pasje spremljevalce. Si upaš poskusiti - si pripravljena, da se vsak teden dvakrat vidiva in delaš po navodilih? Kdo pa ima s to pasmo težave - večinoma lastniki, ki sami nimajo avtoritete, ki ne znajo postaviti jasnih pravil, ne znajo psu postaviti mej, ki niso dosledni, niso vztrajni bolj kot terierska trma, ki bo izsiljevala, dokler bo upala, da bo nadvladala lastnika (če se ji lastnik seveda pusti izsiljevati). Prav zato vsako leto še bolj pazim pri izbiri lastnikov mladičkov in če prideš ob nedeljah pogledati letošnje mladičke in njihove lastnike, boš presenečena nad delom lastnikov...

To da se dvakrat na teden vidiva ponujaš sedaj ko je nastal problem? Kje pa so bili ti treningi takrat ko so bili obljubljeni (eno leto šolanja?). In po tvojih navodilih sem že delala pa se mi ni ravno izšlo. Dosledni, avtoritativni in trmasti drugače smo že od vsega začetka. Aha letošnji mladiči potem še vedno imajo šolo. Kako pa zgleda? Se najprej 1 uro malo do onemoglosti nadirkajo potem se pa 15 minut pogovarjate in naredite tri vaje? No sicer je že to napredek da se še vedno dobivate.

Če pa se ti zdi, da delam katere koli nepravilnosti pri vzreji, pa jih komot tudi javno napiši, samo jih boš morala utemeljiti tako, kot sem jih tokrat utemeljila sama... Kot vidiš, ne zaupam samo sebi, še dosti premalo vem o vzreji, ampak se ves čas posvetujem s skupino štirih verjetno v Evropi najboljših poznavalcev pasme, od katerih so trije bili tudi najboljši vzreditelji, ki radi pomagajo in svetujejo. Še to: Ajkova vzrediteljica Kati iz Finske, ki ogromno potuje po svetu in pozna res veliko mančestrov, se je nekaj let odločala s katerim samčkom naj pari, saj ni našla nobenega idealnega - za letos se je odločila, da bo parila z Ajkom, a žal ji je psička zbolela, tako, da en bo mogla pariti, ampak bo vzela mladičko samičko od Ajka za nadaljevanje vzreje... Prav tako se za paritev z njim zanimata vzrediteljici iz Švice in Nemčije - pa ni nikjer objavljen kot plemenjak, tako, da niti ne vem, kako sta do njega prišli - iskali sta ista dva samčka, ki sta prednika Ajka, kot sem iskala tudi sama. A na srečo je Ajk že starejši in se bo še največ naslednje leto vzrejal...

Utemeljila mislim da sem zaenkrat vse kar sem napisala, prav tako sem napisala javno...upam da ne bo kakšnih problemov. Sicer pa ali se ni že za te zadnje E mladiče greblo polno tujcev in psarn? In kakor mi je bilo rečno se naj bi Ajk že lansko leto paril v tujini?

Skratka, na strokovno raven vzreje ti predlagam, da se ne spuščaš, če pa že se, se najprej v tem temeljito izobrazi - sama še v tolikih letih ne bom upala reči, da kaj dosti o vzreji vem, čeprav po pogovoru z drugimi vzreditelji vidim, da vem več kot oni... Dvomim, da imaš več znanja in izkušenj od teh treh vzrediteljev, ki sem jih navajala in ki meni nudijo strokovno podporo in pomoč pri vzreji. Tako, da se raje posveti svojemu čudovitemu pasjemu spremljevalcu, če pa se ti zdi, da ti povzroča težave, ki jih sama ne zmoreš obvladati, sem ti odkar si me za mladička prosila povedala, da se lahko name vedno obrneš. Na podlagi nekaj psov moje vzreje, ki jih lastniki ne znajo 'skapirati' in pravilno vzgojiti, pa težko sklepaš na zgrešeno vzrejo... No, da vidim, če sprejmeš izziv, pa se boš ponovno čez eno leto takole na forumu javila, kako se je tvoj simpatičen samček spremenil...

O tem kar se tukajle piše ni še čisto nič strokovnega, tako da neke hude izobrazbe mislim da še ne rabim. Vem pa da o vzreji ne vem nič. In če te trije toliko pomagajo in vejo - kako to da v 5 letih še niste našli 'nadomestnega' samca za Ajka? S katerimi psi pa potem oni parijo - tudi z Ajkom? Za iziv pa: lahko najprej mojega enkrat pripeljem na vaš ograjen agiliti travnik (saj je že postavljen ane?) pa malo povadite kako primeren in nadarjen je za agiliti. Potem se bova pa naprej odločali. Prav?

In še kar se vzrejnih pregledov in prepovedi tiče: zaradi velikosti, prevelikih, prenizko nošenih itd. ušes ti pes ne bo dobil vzrejne prepovedi. Ušesa ima 99% MTjev prevelikih, zaradi nepravilne vzreje, kar se je začelo že dve desetletji nazaj. Sama se trudim to popraviti - moja Loti ima kar majhna ušesa, Ajk še manjša, če greš gledati vem vsaj za dva iz D legla, ki imata fantastično majhna ušesa, v E leglu štirje mladički (od 6) - torej sem na pravi poti.

Res je da imajo majhna ušesa - samo kaj pa imaš od tega če nobenega ne boš naprej uporabila, te geni za katere se tako trudiš se bodo potem itak kmalu izgubili.

Tudi velika večina MTjev je previsoka, v Nemčiji jih je ogromno samcev okoli 45cm, pri samicah je pa ena skrajnost okoli 42cm in druga skrajnost okoli 36cm. In ker se seveda take pse mirno vzreja, prihajajo MTji vedno višji. Sama zato parim mojo idealno visoko Loti 38cm z Ajkom, ki ima 39cm (Ajkova starša sta tudi mama 38cm , oče 40cm, pri Boni je mama 40cm in oče 44cm) in v dosedanjih leglih z Ajkom sem že večino mladičkov v leglu znižala na idealno višino, imam tudi dva samčka s 40cm višine, kar je idealno za nadaljevanje vzreje, zato sem oba lastnika prosila, naj kužka ne kastrirata in ju tudi nista.

Tudi teh, ki si jih znižala mislim da jih ne boš uporabila. Samce imaš pa res...samo še vedno prej rabiš popolnoma svežo psico, ki ni v sorodu z C in N.

Za tvojega samčka sem ti vnaprej povedala, da je bil že pri kotitvi tako ogromen, da smo ga komaj ven spravili in povedala sem ti, da bo višji od Boni ter zato za vzrejo ne bo primeren. Na razstavi zaradi tega ne bo nič trpel, itak je izjemno malo sodnikov takih, ki pasmo poznajo, še ti bolj iz Skandinavije, kjer je MTjev dosti.

Na razstavah itak da ne bo trpel če ga nanje ne vozimo, ker je pač ljubljenček, ki ni primeren za razstave.

Kar bi bil zame bil predmet za vzrejno prepoved te pasme: pes ali psica, ki več kot 2cm odstopata v višini (navzgor), da se zagotovi nižanje velikosti pasme, nepravilno nošena ušesa, ki niso taka kot pri Boni (kot so pri hrtih), ampak so lahko tudi pravilno prepognjena, vendar so nošena na stran (to je huda napaka), nepravilna hrbtna linija, ki je je sedaj v Nemčiji in Skandinaviji baje dosti, nepravilna okotenost (kar velja za vse pasme), nepravilnosti glede barv (ki se ne smejo prelivati, mapak morajo biti ostri prehodi iz črne na tan odtenek, pa nekvadrat postava (pri italjanskih psih sem že videla pravokotne v dolžino, pri nekaterih nemških pa po višini) - skratka, treba je vedeti standard pasme, tega pa imaš napisanega v priročniku za mladičke, ki si ga dobila skupaj z mladičkom, lahko pa ti ga podrobneje razložim, če te zanima..

Torej ne bomo naredili vzrejnega (ušesa, višina). Kako bomo pa potem z Italijani lahko parili če ne bomo imeli vzrejnega dovoljenja - na črno? Standar pa kar dobro poznam in vem kako naj bi MT zgledal tako da razlage ne potrebujem, hvala.

[Yo]

Jaz ostalega ne bom komentirala, ker manchesterjev ne poznam in ne morem nič svetovat. Ampak če sem že ravno nekaj pisarila v tej temi, bi samo tu nekaj dopisala:

joj, kako mi je žal, da je moje iskanje družinskega ljubljenčka sprožilo plaz neplodnih razprav, ki me res žalostijo, saj sem med ljubitelji živali pričakovala več strpnosti kot jo je zaznati v drugih forumih. 

Nikar naj te to ne žalosti. Sicer ne vem, katere točno forume misliš, ampak, ker jih dosti poznam... Tuljenje v en rog in slepo sledenje tistemu, ki ima okoli vratu obešen zvonec, ponavadi ni dobro. Je treba brat tako pozitivne kot negativne kritike, jih predelat, razmislit in se odločit. Verjemi, se na drugih forumih o istih ljudeh in psih debatira. Samo ponekod sodeljoči pač pišejo, kar je (trenutno) zaželjeno, drugod še kaj drugega.

Fajn je dobit čimveč informacij, se pogovorit s čimveč ljudmi. Odločiš se pa na koncu itak sam 

Veliko sreče!