Nasvet glede psa manjše rasti

teycha

še malo sramežljiv

Sporočil: 69

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #75 : petek, 04.12.2009 : 10:21:51 »

Ok. V svojem zadnjem postu sem postavila par konkretnih vprašanj in v svojem dolgem romanu mi konkretno itak nisi odgovorila niti na enega. Tako da jaz tukaj pomaham z belo zastavo ker se neki enovrstični fakti res ne morejo primerjati z ljubezenskimi romani. Vseeno mi je kaj počneš, kako uničuješ slovensko raznolikost in populacijo, koliko imaš doma uspešnih psov, na koliko vzrediteljev se obračaš, s kom pariš, kaj pariš, kaj ven dobiš in kako skrbiš za uspešen razvoj svoje pasme, ne zanima me kako vzgajaš in kako šolaš, kakšne trikce znate ter kako ste vsi tako zadovoljni itn. v nedogled. Jaz sem dosegla svoje - po več kot enem letu si se namreč spet vrnila med žive (po tistem ko so te na drugem forumu očitno potolkli do dna) in očitno si se sedaj pobrala pa se še vedno kuješ zelo visoko. Upam samo da bo čim več ljudi z leti pogruntalo, da ni vse zlato kar se sveti. Vrgla sem kost volkom zdaj naj se pa sami odločijo kaj bodo naredili z njo. Če ne drugega jo je vsaj zabica2 ze ugriznila in se bo v izbiro psa bolj natančno poglobila in ne bo verjela vsem lepim besedam.

Veliko uspeha ti želim še naprej.
Pa LP


	Logiran

Kalsang

živim tukaj

Spol:

Sporočil: 4.406

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #76 : petek, 04.12.2009 : 11:05:43 »

Sicer nisem volk, me pa zanima dvoje:

- Koliko socializacije je na vaših igralnih uricah/mali šoli dejansko izvršene, če so sodelujoči psi v bistvu mladiči iz istega legla in iste pasme?

- Ali ni ponavljanje legel v nedogled z istim samcem in samico prav tako produciranje mladičev kot parjenje vsakič z drugim samcem ne glede na njegovo kvaliteto? Glede na to, da že dobro poznate genetski material te kombinacije, kaj želite doseči z njenim ponavljanjem, saj so geni isti?


	Logiran

terier

nekaj malega že vem

Spol:

Sporočil: 136

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #77 : petek, 04.12.2009 : 18:03:32 »

Zelo dobro postavljeno vprašanje res - tudi
jaz bom kot vzreditelj odgovor za zanimanjem prebrala -
pa da se razumemo - vse dobronamerno !!!!!


	Logiran

azura

midi

Sporočil: 26

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #78 : torek, 08.12.2009 : 00:51:50 »

Draga Teja, nič se nisem vrnila med žive, ker vmes nisem umrla... Iz drugega foruma sem se poslovila prvič zato, ker sem opazila, da me je malo obsedel, da sem si res preveč časa jemala za vso pisanje tja gor. Drugič pa zato, ker če trikrat odgovorim, pojasnim in NOČEŠ razumeti, po tem ko mi je kar nekaj teh, ki so na forum odgovarjali, da ne kapirajo, česa ne kapiraš, potem je seveda logično, da te razlaga pravzaprav ne zanima, ampak kot moja 5 letna in 3 letna hči hočeš na vsak način doseči svoje, čeprav pač nimaš prav. Drugega kot otročje vedenje temu pač ne morem reči. Znova sem se oglasila na tem forumu po tem, ko so mi trije napisali mail in se mi zgražali, kakšne krivične obsodbe pišeš in naj vendar odreagiram. Se pa čudim od kje iz tebe veje toliko sovraštva in privoščljivosti.

Če te nič ne zanima, ne vem, kaj te potem zanima... Zakaj uničujem slovensko populacijo s tem, ko parim s samčkom, ki je najbližje idealu pasme? Saj res, v resnici sem trapasta. Glede na to, da nikogar ne zanimajo ne razstave ne vzreja od lastnikov mojih mladičkov, bi se res lahko pozanimala za najcenejše plemenjake in parila z njimi - teh mrgoli. Ali pa bi šla samo nekaj 100km čez mejo, je v Italiji tudi dovolj samčkov. Zakaj se pravzaprav res ukvarjam s tem, da iščem čim bolj idealne samčke? Ker hočem nekaj iz pasme narediti. Pasme, ki se mi je prirastla k srcu, ki mi veliko pomeni in za katero me žalosti, da se je v desetletju in pol vzreja drastično poslabšala - jasno, to so mi povedali sodniki te pasme, ki o njej kaj vedo (dva slovenska, ena belgijska in ena finska) ter kar nekaj vzrediteljev, ki vzrejajo dve desetletji ali več (no, nekateri ne vzrejajo več, na žalost tudi najboljši trije ne). To, da sem nekaj rezultatov že dosegla, vidim predvsem z D in E leglom - lahko se prideš sama prepričat. A še vsaj eno generacijo bo kakšen pes višji, imel večja ušesa. Če bi hotela, da se to hitreje dogaja, potem bi si obdržala več generacij psov, več preizkušala, tudi večkrat bi se šla inbreeding, imela, kot imajo veliki vzreditelji kar nekaj psic v solastništvu in bi jih dobila samo za nekaj mesecev, da bi pri meni skotile mladiče - a mene taka vzreja ne zanima, več kot eno leglo letno ne nameravam imeti, me preveč utrudi, pa tudi druge stvari imam, zaradi katerih si več časa za pse, kot si ga trenutno vzamem, ne morem (družina, služba, doktorat, umirajoča babica, bolna mami, razne skupine, ki jih vodim, pa delo s psi itd.). Ideal so mi rekli, da bi bil, da bi obdržala mladička ene manjše psičke in enega mojega mladička, ter tega parila ponovno z Ajkom, da utrdim tako višino, kot manjša ušesa. A trenutno študiram pluse in minuse tega inline breedinga ter se pogovarjam z nekaj vzreditelji in veterinarji, ker me pač skrbijo negativne posledice - in teh ne bi rada tvegala, ker mi ni fer lastnikom mladičkov dati mladička, ki zaradi 'višjega dobrega' ni fizično OK. Zaenkrat puščam to možnost enkrat v prihodnosti odprto, ko bom imela o tem bistveno več informacij in znanja, pa še takrat bom za pomoč, s kom koga pariti, povprašala te, ki mi že sedaj pomagajo. Kot vidiš, vedno znova priznavam, da še vsega ne vem in se pustim učiti - Teja, lepo bi bilo, če bi bila sama bolj ponižna in priznala tudi, da si dostikrat delala s kužo po svoje, da smo te vsi začudeno gledali.

Ni dolžnost vzreditelja, presneto, da ti še izšola psa, a ne? V trenutku, ko psa dobiš, je vse na tebi, da predvsem mladička čim bolje spoznaš, kakšna je njegova motivacija za delo, kaj lahko razbereš iz njegove telesne govorice, kaj za zanima, kaj mu pomeni največjo nagrado, na kakšen način ga boš 'okoli prinesla' da nekaj ne bo več delal ali pa da bo neko povelje zanesljivo osvojil, kako ga boš odvadila raznih razvad itd. Da bi vam vse to olajšala sem vam dala svoj priročnik za mladičke, kjer je ogromno o tem napisanega (praktično, ne teoretično), vedno znova sem odgovarjala na vaša vprašanja tekom igralnih uric in male šole, praktično sem vam pokazala, kako kaj delajte, ker ste se čudili, da z menoj vsi psi dobro delajo. Spomni se, kako fantastičen je bil tvoj kuža, ko sem prinesla nekaj ovir in smo se učili vodstva psa, spodbujanje njegovega zaupanja pred neznanimi ovirami - daleč najbolj se je izkazal, popolnoma neustrašen je bil in takrat sem ti predlagala - pojdita na agiliti, mislim, da bi oba uživala. Zakaj nisi šla, to je tvoja odločitev. Ne moreš pa vzreditelja kriviti, če te sedaj pes ne uboga in pojma nimam, kaj te pri njem toliko jezi. To nima z mojim delom z mladički nič opraviti. Ne verjameš? Bi verjela, če bi dobila mojo Bony. Prestrašeno, da se je še sama sebe bala, vse ji je bil tak stres, napor, tresla se mi je cele dneve, samo, da je slišala, da gremo dol ali v avto ali da mora na vrvico ali da ji moram tačke obrisati, se je kar polulala od strahu. Živ obup je bila. In meni je to bil izziv - usposobiti kužo, ki je bila očitno v prvih 8 tednih življenja hudo negativno zaznamovana z očitno agresivnim vedenjem psov do nje, pripraviti na življenje brez stresa. Takrat nisem imela pojma, kako se bom tega lotila. A posvetila sem se ji ogromno vsak dan, ji dala možnosti za pozitivno in vsakodnevno socializacijo in navajanjem na zvoke, novo okolje, vožnjo z avtom, dotike predmetov, pa na družbo psov itd., vse sem zelo pozitivno ojačevala in v nekaj letih sem zmagala. Največ mi pri vsem tem pomeni to, da sem vsak dan iskala ogromno načinov za vzgojo psičke. Pa takrat ni bilo toliko literature, internetnih strani (no, tudi sama nisem iskala), delala sem po logiki, nisem iskala nobenih strokovnjakov. V izziv mi je bilo psičko spreminjati na bolje. Ampak dobro, to je bil precej skrajen primer, ki ga noben lastnik mojega mladička nikoli ne bo doživel. Hotela sem ti povedati - tebi bi morala biti edina in ključna stvar vsakodnevno aktivno in ciljno naravnano delo s kužo toliko časa, da nekaj, kar te moti odpraviš. Za to ne rabiš nobenih knjig, strokovnjakov in ne vem česa. Če imaš malo empatije, dobro poznaš pasjo telesno govorico, dobro poznaš potrebe in motivacijo svojega psa, potem ti ni problem najti veliko idej, kako boš nekaj izboljšala. Potem preizkusiš in opazuješ, kako pes reagira. V smeri tvojega cilja ali ne. Če po nekaj ponovitvah ne reagira, kot želiš, zamenjaš taktiko. To je vse - vprašaj, kako se je umetnosti pasje vzgoje naučila Silvija Trkman - vsakodnevno ukvarjanje s psom, izumljanje vedno novih vaj, čim večja dinamika in veliko pozitivnega odziva ter ignoriranje napak. Torej, veselo na delo...

Še enkrat kar se tiče paritev z istim samčkom: žal je v tej pasmi tako, da ne uspem najti niti dva (se pravi še enega) samčka, ki je kar najbližje idealu pasme. Če bi ga našla, bi kombinirala paritve z njim. Po tem, ko sem si vzela nekaj let za spoznavanje MTjev in podrobnem študiju standarda pasme, sem lahko zaključila, kje je vzreja zašla iz standarda in zakaj. Potem mi ni bilo jasno, kje naj sploh začnem z vzrejo, ker sem videla toliko nujnih izboljšav pri vzreji. Pri prvem leglu sem upala, da bodo vsi štirje stari starši imeli čim močnejši vpliv, saj sem mislila, da je to, da so predniki svetovni in ne vem kakšni prvaki zagotovilio kakovostnih mladičkov. A razen Loti, ni bilo v leglu kaj bolj standardu ustreznega mladička, zato sem jo obdržala (no, ni res, tudi zato, ker sem jo skoraj tri ure kotila in je obstajala verjetnost možganskih poškodb in takega mladička ne bi oddala). Potem so me prepričali, naj najprej znižam višino mladičkov, zato sem iskala kar najmanjšega samčka - 40cm ali manj jih praktično ni. Takrat sem začela spoznavati vedno več vzrediteljev, ki so mi seveda dajali 1001 nasvet, meni pa je bilo zaradi neizkušenosti v vzreji še težko ločiti 'zrno od plev'. Ja, pa zelo naivna sem bila, da mi bodo vzreditelji dali najboljše možne nasvete... Našla sem štiri samčke v Skandinaviji, ki so imeli 40cm, zato sem sklenila pariti z enim od njih. Pri drugem leglu mi je tako uspelo ne toliko znižati višino, kot popraviti konstitucijo, velikost in nošenje ušes. To me je spodbudilo, da bi ponovila paritev v upanju, da se poleg tega tudi višina zniža. C leglo je bilo res čudovito - imeli so vsi razen ene psičke čudovito nošenje ušes. Potem me je ta višina tako jezila, da sem prekinila vzrejo z Boni in nadaljevala z Loti. In v D leglu se je prvič opazil napredek na bolje kar se tiče višini ter velikosti ušes ter pogumnejši karakter. Za E leglo sem na vsak način hotela pariti s kakšnim agilitašem, pa ni uspelo. Potem sem iskala nižjega samčka z majhnimi ušeski in pogumnim karakterjem, to je leto, ko sem hodila kar nekaj v tujino spoznavat plemenjake, pa ustreznega nisem našla. Najprej sem mislila, da pač eno leto ne bi parila in pridobila še eno leto za iskanje ustreznega plemenjaka (kot so to naredili omenjeni trije vzreditelji) ali pa vzela psičko iz mojega sorodstva in po nasvetu vzrediteljem začela z inbreedingom. To se mi je čisto uprlo. Ko sem vzreditelje spraševala, če paritev z istim samčkom pomeni, da so tudi mladički približno podobni, so mi zagotovili, da četudi je ista kombinacija, se lahko mladiči precej med legli razlikujejo, ponavadi na bolje, da pa ni zaradi tega nobene večje verjetnosti bolezni ali kakšnih napak na mladičkih. Zato sem se odločila ponovno pariti z istim samčkom in leglo je bilo res krasno: štirje ustrezno visoki mladički, večina jih je pogumnih, štirje imajo majhna ušeska - torej očitno učinkovita kombinacija. Ne predlagam pa mojega načina vzreje pri pasmah, kjer se najde več idealu podobnih samčkov - potem definitivno priporočam paritev z različnimi samčki, tudi zaradi omogočanja morebitne kasnejše optimalne inbreeding kombinacije. Zaenkrat sem sklenila kot prioriteto si dati izboljšanje značaja, zato bom parila izključno s samčki z dobrim značajem (imam že 4 samo v svoji vzreji) ter nižanje pasme, tako, da bom še dve generaciji parila izključno s samčki do 40cm visokimi (no, poskusite jih najti...). Če mi to dvoje v dveh generacijah uspe, se lotim še ušes, nazadnje konstitucije, kvalitete dlake in manjših popravkov. Kot rečeno, pa bo šlo to počasi, ker imam le eno leglo letno in vzrejam le eno psičko naenkrat... In to, da sama parim večkrat z enim samčkom, če bi malo pogledali strani vzrediteljev, bi videli, da uspešne kombinacije praviloma večkrat ponavljajo, nisem jaz nič novega izumila...

Torej Kalsang - nekateri starši imajo po 10, tudi 15 otrok, pa so si tako zelo različni, tako telesno kot značajsko - že to ti odgovori na tvoje vprašanje. Ne, če bi malo poznala genetiko, bi vedela, da je kombinacij pri paritvi zelo veliko, čeprav se večinoma dedujejo prve in v manjšini druge generacije, da se približno da predvideti, kakšni mladički bodo, a enaki niso nikoli, ker je kombinacij genov veliko in se ne da doseči, da bi se ista kombinacija genov dedovala - če bi se to dalo, bi bilo super... Če bi se pa hotela iti produciranje mladičkov, bi imela več psičk in z vsako vsako leto legla - a to me res ne zanima, je takih vzrediteljev veliko preveč. Sama vidim, da bi moralo biti eno prvih vprašanj vzrediteljem, če je zaposlen, ima službo. Če nima, potem logično, da 'potrebuje' producirati čim več mladičkov, če od tega živi... Dobri vzreditelji pa imajo praviloma letno samo eno leglo ali pa na več let eno leglo, a teh ni veliko....

Kar se tiče socializacije v mali šoli: sama sem bila s svojimi psi dvakrat v mali šoli ali na igralnih uricah in to pri priznanih kinologih (ne bom izpostavljala imen). To je izgledalo tako, da smo vsi spustili svoje pse in pustili, da se 'sami zmenijo', seveda so se preganjali, grizli, cufali, vlekli itd. Vse to je čudovita pasja igra - ja, za pse, ki jim je taka vrst igre všeč, drugim pa ni bila - vedno je bilo kar nekaj psov, ki so prestrašeno bežali, drugi pa seveda s še večjim užitkom za njimi, potem so začeli histerično cviliti, renčati ali celo grizti zasledovalce. Na tak način so značajsko šibkejši, bolj prestrašeni psi postali še bolj prestrašeni, značajsko močnejši psi pa so še bolj utrdili svojo željo po napadanju psov (čeprav le v igri) in doživljanju dominantnosti. To pa žal so stvari, ki lahko ostanejo za vso življenje - spet govorim iz izkušenj obeh psov, ki sta točno to doživela in sem imela potem ves čas cirkus, ker nista prenašala črnih psov ali pa kosmatih psov, sta začela rave 'preventivno' renčati itd. Kasneje, ko sem še imela mojega ovčarja, sem nekje prebrala, da je najbolj idealno, če se mladički po odhodu iz legla še naprej srečujejo, malo za igranje, ker se mladički res dobro poznajo in ni nevarnosti za kakšne napade, pa tudi za učenje igranja v skupini, ob drugih psih, da se naučijo svojo pozornost usmerjati bolj na lastnika kot na druge pse. In ko sem se za vzrejo odločila, sem sklenila, da bom nudila mladičkom tudi igralne urice in malo šolo. S tem, ko so bili samo oni v šolanju in bilo jih je največ 6, sem lahko zagotovila bistveno več osebnega dela, kot v še enkrat večjih, bistveno bolj heterogenih skupinah psov v pasjih šolah, mladički so bili na približno isti stopnji razvoja, zato smo lahko postopoma hkrati napredovali, vedno sem želela, da se tudi med samo spoznavate in si pomagate z nasveti, hkrati pa začetki šolanja niso bili individualni, ampak delo v skupini, s čemer se pomaga psu, da ne uboga samo doma, ko ni nobenih neželjenih skušnjav, ampak med skakanjem drugih lastnikov in mladičkov. Koliko je vsak napredoval, pa je bilo bistveno povezano s tem, koliko je čez teden pravilno vadil. In to se je hitro videjo. Ko smo se dobivali, sem vas samo korigirala in še to tako, da sem razložila, kaj s kakšnim načinom psu sporočaš in zakaj se odzove drugače, kot pričakuješ ter dala skupini in ponavadi tudi vsakemu posamezno navodila, kaj naj do naslednjega tedna bolj utrjuje. Lastniki mladičkov so me tudi opozorili, da smo srečanja imeli po 2, tudi 3 cele ure in ne pol manj, kot je to v pasjih šolah - to pa sem naredila zato, ker lastniki niso vsi iz moje neposredne okolice, ampak hodijo od vse povsod, letos trije iz štajerske prestolnice in okolice, prihodnje leto bo še bolj pestro - ena iz Gorenske, drugi iz Štajerske, dve družini iz obale. Zato ste vedno sami predlagali termin, ki vsem ustreza in smo se takrat dobili. Letos sem prvič delala tako, da smo se prvi mesec in pol male šole dobivali vsak teden, potem na dva tedna, sedaj zaključujemo na tri tedne. Ko se lastniki naučijo delati s psom in rabijo manj korekcij, je na meni samo še prikaz novih vaj - letošnji so res tako pridni lastniki, da delamo vedno več zabavnih trikov, ki vse bolj veselijo od standardnih vaj poslušnosti, čeprav jih delamo čim bolj povezano in dinamično... Skratka, šolanje psov istega legla je ideal, ki ga skoraj nikjer žal ni in zagotavlja zaradi enotnejših značajev, potreb, starosti psov učinkovitejše delo - tudi na netu je o tem že kar nekaj napisanega. Vsak lastnik sam pa mora glavno socializacijo opraviti v okolju, v katerem živi. Prve mesece svetujem zaradi še nedosežene imunosti mladička na nalezljive bolezni druženje s psi, za katere vedno, da so zagotovo zdravi, ki jih poznajo (in lastnike tudi), spoznavanja čim več različnega okolja, če se le da, povsod jemati kužka s seboj, po drugi strani pa v domačem okolju jasno utrjevati hierarhijo pri lastnikih, učenje zaupanja lastniku, ter za mladička predvidljivo okolje, kjer se bo počutil varnega in jasen, čim bolj enak urnik, ki najbolje pomaga pri navajanju na čistočo ter bioritem psa, kar pomeni tudi, da se nauči dopoldne, ko povečini lastnika ni, mirno prespati, popoldne, pa biti z lastnikom, kjer pač ta je. Največ težav je konstantno (seveda to ne velja samo za to pasmo) z lastniki, ki so ves čas doma in imajo nereden dnevni ritem, ki nimajo jasno zastavljenih pravil, ki se jih malo držijo, malo pa ne, ki ne znajo uveljaviti svoje avtoritete, ki prvo leto zares pozorno ne spremljajo psa in njegovo pozornost na kar največ načinov vežejo nase (to je najbolj idealno razvidno na sprehodih ali pa doma). Spomni se, ko smo hodili na sprehode, pa sem vam razlagala, da sprehod ne pomeni, da lastnik vmes bere časopis, pes pa počne, kar mu je bolja. Sprehod ne rabi biti časovno dolg, pač pa po tem, ko kuža opravi potrebo, čim bolj zabaven. In če mu je zanimivo biti z lastnikom, ne bo iskal drugih zabavnih stvari. Torej: ključno takoj, ko dobiš mladička je, biti zanj nekdo, kateremu lahko vedno zaupa, ki je predvidljiv, ki ga zna spodbujati v dobrem in ne kaznuje takoj (raje ignorira) napake ter išče načine ukvarjanja s psom, ki so psu zanimivi, ne njemu.

Ja, zabica je že rezervirala mladička za prihodnje leto, po tem, ko si je ogledala delo z mladički v mali šoli, se pogovorila z lastniki mladičkov, prebrskala morje internetnih strani o pasmi, po tem, ko sem jih ta vikend obiskala s psičkama in družino, nekaj ur kasneje pa še drugo družino iz obale, ki bo tudi dobila mladička in ki si je teden prej s še nekaj družinami ogledala delo malošolnikov ter se z lastniki pogovorila. Kot veš je to praksa, da dobijo res čim več objektivnih informacij o pasmi in vzreji od lastnikov mladičkov, ne le od mene. Praviloma jih napotim k njim najbližjemu lastniku mojega mladička, da se dogovorijo za rednejša srečanja in spoznavanja. Nisem tip, ki bi se hvalila, niti ne govorim, da je ta pasma za vsakega idealna - obratno, ko spoznam, kakšnega psa si želijo, jih večkrat napotim na njim ustreznejšo pasmo in so kar presenečeni. Ja, meni je ključno, da dobijo MTja ljudje, ki se bodo s to pasmo najbolje počutili in če bo medsebojno ujemanje večje, bodo drug z drugim tudi bolj uživali. Zato je cilj moje vzreje zadovoljen lastnik in pes, kdor pa ima kakršne koli probleme, ve, da se lahko name vedno obrne za pomoč. Še nikoli le-te nisem zavrnila in je tudi ne bom. A vsak sam se odloči, ali to možnost sprejme ali ne. Vsi pa vedo, da sem vedno zelo vesela vsakega stika lastnikov mladička, še bolj pa slik, poročanja o napredku, večkrat zadostuje samo nasvet po mailu in zmorejo sami nekaj spremeniti, če jim ne uspe, se ponavadi dogovorimo za obisk. Kaj je lepšega, ko to, da lahko vzreditelj večkrat obišče svoje mladičke in spremlja njihov napredek.

Tole naj bo dovolj glede mojih forumovskih oglašanj - mislim, da vsi veste za moj mail andreja.jereb3@gmail.com, ki ga pa dnevno gledam in kar se da ažurno odgovarjam, za razliko od forumov, na katerih res nisem. Uživajte s svojimi kužki in bodite drugim lastnikom kužkov s svojim odnosom do psa in okolja ter načinom dela z njim zgled. Kadar pa vam kaj ne gre, tuhtajte toliko časa, da ugotovite, kaj delati pri vašem delu s psom narobe, da kuža ne ravna tako, kot si sami želite - to je rešitev vseh pasjih zagat. In predvsem - bodite pozitivno naravnani, ne gojite negativnih čustev, to dokazano škodi zdravju - imejte se radi in iščite ter uživajte v pozitivnem in raje drugega opravičite, kot obtožite (jasno, če ni evidentnih dokazov o kakšnih zlorabah), boste videli, koliko bolj boste srečni in notranje mirni.


	Logiran

Gigosy

rad pišem

Spol:

Sporočil: 361

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #79 : torek, 08.12.2009 : 10:45:07 »

Citat: zabica2 , sreda, 25.11.2009 : 10:59:10

Pozdravljeni,

razmišljamo o nakupu manjšega psa. Zaradi slabih izkušenj, ki jih imam pri nabavi psa prek "prijateljev", se odločamo za nakup rodovniškega psa, vendar je iz nabora lepih smrčkov, kar težko izbrati pravega. Zato prosim lastnike psov za nasvet. Glede na razmere bi si želeli imeli manjšega psa, ki pa mu ne bi bilo težko preteči kakšnih 10 km, saj radi tečemo in se gibljemo v naravi, pa čeprav živimo v mestnem jedru. Niso nam všeč "damski" kužki. Kljub velikosti naj bo smrček le pes ;-) Pes bo v stanovanju, zato si želimo, da bi bilo dela z negovanjem dlake kar najmanj. Glede na naravo dela, bo naš bodoči smrček le redko brez družbe. Živimo v manjšem bloku z dvema najstnikoma, tako da majhni otroci niso problem. Nismo navdušeni nad psom, ki je laja zaradi lastnega veselja - saj vem, vse je odvisno od vzgoje, pa vendar.

Ogledovali smo si višavske terierje in gomilarje, pa nas skrbi morebitna preglasnost in (ne)možnost tekanja. Všeč mi je tudi mali šnavcer. In seveda množica ostalih smrčkov ;-)

Hvaležni vam bo za vsakršen koli namig, ki nam bo pomagal nadaljnje raziskovanje pasme. Za malimi pasmami se nisem nikoli obračala, saj sem bila vedno navdušena nad ovčarji vseh vrst. Vendar želimo psa imeti v svoji bližini - tako doma kot na poti. In na razmere bo majhen kuža najprimernejši. Zavedamo sem, da bo pes naš dolgoletni življenjski popotnik, zato se nam z nakupom ne mudi čez noč.

Hvala vsem vnaprej.

Citat: zabica2 , sreda, 25.11.2009 : 10:59:10

Pozdravljena zabica2!

Glede na vse prebrano priporočam kitajskega golega psa - zelo crkljiv, zelo navezan na lastnika, lahko zelo aktiven in prehodi tudi 8 ur in več aktivnega hribolazenja, 10 km teka je mala malica

Lahko pa prespi cel dan

Dlak v stanovanju ni, nega psa je zelo enostavna. Za vse ki nočejo golega psa pa obstaja odlakana različica ki ima daljšo dlako in enak super karakter kot goli

Idelani družinski psi.

Če malo pobrskaš po netu boš našla leglo vzrediteljice, ki je izredno odgovorna pri vzreji, mladički so super rodovnika, starši pa imajo opravljene vse zdravstvene preglede. Lahko pa me tudi kontaktiraš na ZS, pa ti pošljem link, kajti tu ne smem delati reklame


	Logiran

zabica2

novinec

Sporočil: 15

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #80 : torek, 08.12.2009 : 12:08:10 »

Gogosy, hvala za nasvet. Kot je bilo razbrati iz Azzurinega maila, sem se že odločila za MTja. Še pri njem me skrbi, da bi mu ne pohodili drobnih tačk. Kaj bi bilo še pri manjši pasmi Lips Sealed

Hvala vsem za namige in nasvete. Želim vam veliko prijetnih pasjih trenutkov, veliko dobre volje, predvsem pa strpnosti eden do drugega. Naj bo december še posebno lep in čim manj hrupen, predvsem zaradi vseh smrčkov (pasjih in mačjih), ki jim pokanje ni v veselje. Se pa vsekakor javim čez par mesecev, ko bo mali smrček pri nas doma. Mi ga že komaj čakamo Cheesy


	Logiran

Kalsang

živim tukaj

Spol:

Sporočil: 4.406

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #81 : torek, 08.12.2009 : 16:10:31 »

azura, hvala za izredno obsežen odgovor in dobronamerne nasvete, ki pa mogoče niti niso potrebni. Wink

Glede male šole - pojdi kdaj še kam pogledat, kako izgleda, npr. pri Švrku ali KD Krim, pa tudi v marsikaterem drugem dobrem kinološkem društvu. Če je tvoja edina izkušnja male šole truma psov, ki se podi po poligonu in se med sabo meni, boš presenečena. Vmes je preteklo kar nekaj vode in ti tečaji so zdaj zelo drugačni. Prepričana sem, da so veliko boljša priložnost za socializacijo in polaganje temeljev za delo s psom kot srečevanje mladičev istega legla.

Na moje prvo vprašanje pa mi v bistvu nisi odgovorila. Pa ne bom več spraševala. Dodala bi le, da očitno kjer je povpraševanje, "mora" biti tudi ponudba.

lp


	Logiran

enaNika

rad pišem

Sporočil: 312

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #82 : četrtek, 10.12.2009 : 01:10:07 »

Skozi tole gostobesedno debato se mi vedno bolj potrjuje dejstvo, na katerega bi želela opozoriti. Opisi pasem, pa kjerkoli gledam (knjige, revije, tudi tukaj) so čisto preveč pesniški in osladni. Preveč se poudarjajo dobre lastnosti, morebitne težave so pa kvečjemu mimogrede omenjene, pa še to ponavadi s pristavkom "ob slabi socializaciji in napačni vzgoji". Torej - v vsakem primeru kupiš idealnega psa, če pa vendarle ni tako zelo idealno, je pa vodnik zamočil.

Jah, se da, ja. Z veliko znanja, izkušenj in s pravim pristopom se da večino psov narediti čisto fajn. Ampak vsak ima enkrat prvega psa. In tudi po drugem ali tretjem še zdaleč nimaš toliko izkušenj, da bi lahko z vzgojo izravnaval prirojene odklone. Kar pomeni, da bo povprečni pasji lastnik lahko dobro vozil samo, če izbere psa, ki mu že v osnovi kar najbolj ustreza.

Seveda se pasme ne izbira samo na podlagi "kataloga". Ampak vseeno je opis pasme v kakšni knjigi ali na netu tista prva informacija, ki jo ljudje poiščejo. In če potem srečaš 10 predstavnikov pasme in jih 6 ne ustreza opisu, si še vedno misliš, da je to samo slučajnost, saj načeloma naj ne bi bili takšni. Potem pa dobimo en kup razočaranih pasjih lastnikov. Eni bodo vztrajali iz odgovornosti do živega bitja, prav srečen pa ne bo ne lastnik in ne pes. Drugi bodo psa odvrgli na avtocesti, ga zatolkli z macolo ali odpeljali v zavetišče. Pa je tega res treba?

Recimo, na pasmo manchesterski terier se niti najmanj ne spoznam. Skozi roke sem dala 5 psov, 3 pasme. Torej nisem začetnica, poznavalka pa tudi ne. Povprečna ljubiteljica psov pač. Če bi se slučajno zanimala za nakup ni prebrala opis pasme , tudi slučajno ne bi bila pripravljena na to, da bo treba odpravljati plašnost in dvigati samozavest pri terierju. Razen, če bi slučajno naletela na to temo in pisanje (iste avtorice?) v njej, ki se od uradnega opisa pasme razlikuje kot dan in noč.

Je tako težko reči bobu bob in popu pop? Je tako težko pripraviti interesente na to, da npr. škoti, šeltiji, pa tudi nekateri polarci radi bevskajo? Da te lovci ne šljivijo pet posto, ko padejo v sled? Da sicer pridejo nazaj, ampak da to lahko pomeni, da 2 uri sediš na najbližjem štoru in čakaš? Da pastirčki včasih pasejo tudi družinske člane in da so control freaki ? Itd. Saj to ne bi naredilo psov slabših. Pripomoglo bi pa k temu, da se bodoči lastniki res dobro pripravijo in lahko objektivno presodijo, ali jim pasma ustreza ali ne. No, vsaj tista peščica bodočih lastnikov, ki se pozanimajo, preden nabavijo psa. In ravno zaradi tega, ker je takih samo peščica, se mi ne zdi smiselno jih na nek način zavajati.

Se opravičujem; ne spada k temi, ki jo je začela zabica2. Spada pa k razpravi, ki se je potem razvila.


	Logiran

Lanabela

živim tukaj

Sporočil: 4.474

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #83 : četrtek, 10.12.2009 : 11:33:40 »

Če si dobiš nekaj knjig, v kateri je natančno opisana samo ena pasma (v času interneta in kreditnih kartic najti in naročiti takšne knjige ni nobena umetnost), potem dobiš dokaj dober vpogled v to, kako mora določena pasma zgledati na zunaj in navznoter. Kakšne so variacije, kakšni so tipi znotraj pasme in kakšna odstopanja so napogostejša. Pa na kaj konkretno morajo biti pozorni morebitni kupci. Značilno za te knjige je, da jih pišejo tisti, ki se z pasmo dejansko ukvarjajo in jo poznajo u nulo. Značilno je tudi, da so posebej poudarjeni "drawbacki" - torej značilnosti in posebnosti pasme, ki bi znali povzročati težave nekaterim lastnikom ali v nekaterih okoljih.
šele s tem osnovnim znanjem se odpraviš poizvedovat za rejci in si ogledovat konkretne psa na razstave. Če ne te lahko nategnejo kolikor si dolg in širok.


	Logiran

AngSeter

tukaj sem doma

Spol:

Sporočil: 2.679

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #84 : četrtek, 10.12.2009 : 17:25:08 »

Za nategnit kupca pa ni potrebno dosti, ko enkrat vidi tiste luštne učke... Roll Eyes

Na napakah se učimo... Ampak pametni se učijo na napakah drugih! Evil

Žal nas večina spada v prvo skupino. Undecided


	Logiran

teycha

še malo sramežljiv

Sporočil: 69

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #85 : nedelja, 11.04.2010 : 13:04:03 »

No da objavim še zaključek debate o vzreji manchester terierjev.

Citati azure z dodanimi datumi.

Citat

če te to zanima, takoj tvoje podatke posredujem trem največjim vzrediteljem v Italiji in gotovo se boste lahko dogovorili za paritev. (3/12/09)

In še kar se vzrejnih pregledov in prepovedi tiče: zaradi velikosti, prevelikih, prenizko nošenih itd. ušes ti pes ne bo dobil vzrejne prepovedi. (3/12/09)

Tudi velika večina MTjev je previsoka, v Nemčiji jih je ogromno samcev okoli 45cm, pri samicah je pa ena skrajnost okoli 42cm in druga skrajnost okoli 36cm. In ker se seveda take pse mirno vzreja, prihajajo MTji vedno višji. Sama zato parim mojo idealno visoko Loti 38cm z Ajkom, ki ima 39cm (Ajkova starša sta tudi mama 38cm , oče 40cm, pri Boni je mama 40cm in oče 44cm) (3/12/09)

Dalton je večji samčke in pričakujem, da bo imel okoli 42 cm plečne višine (19/3/08)

Odlično ti gre in res sem vesela, da sem ti dala Daltona, ker si odlična vodnica. (4/5/08)

Z Daltonom mirno hodi kamorkoli, ko bo utrujen, ga pač neseš. (4/5/08)

Si znana po svojem posploševanju, kritiziranju (no, si se lotila koledarja, lani si imela toliko idej, smo letos pričakovali, da jih boš uresničila), svoji nepremišljenosti (še sedaj mi ne gre iz glave tvoj planinski pohod, daleč prenaporen za nekaj mesečnega mladička) in temu, da so drugi krivi, če ti kaj ne gre. (4/12/09)

Dalton je bil danes na vzrejnem pregledu v Domžalah. Plečno višino so mu izmerili trikrat in najnižja vrednost je prišla 47 cm! Torej vzrejnega pregleda nismo opravili - samo zaradi velikosti. Tako da azura - tvoje zagotavljanje, da bo moj pes z lahkoto opravil vzrejni pregled in bodo Italijanske samičke v vrsti čakale na parjenje - se ni uresničilo. In tudi ne razumem kako ti je s tako skrbno načtovano vzrejo uspelo vzrediti takega kapitalca - ki seveda ni edini.

Pa me sedaj zanima naprej - McKruster, Jana - glede na to da je večina MT samcev in samic že S/K in ne morejo več na vzrejni pregled, me zanima ali se lahko kaj naredi v smeri, da se to vzrejno linijo prekine? Koga v katerem klubu je potrebno kontaktirati itd.? Ni mi namreč jasno kako se lahko starši psov, ki niso niti slučajno primerni za vzrejo niti ne sledijo standardu, parijo v nedogled v vedno istih kombinacijah?!


	Logiran

zabica2

novinec

Sporočil: 15

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #86 : sobota, 17.04.2010 : 23:03:24 »

Obljuba dela dolg - pes majhne rasti je že doma. Z njim pa tudi prve lužice ;-)

slika


	Logiran

missysb

rad prihajam sem

Spol:

Sporočil: 1.096

Re: Nasvet glede psa manjše rasti

« Odgovor #87 : nedelja, 18.04.2010 : 11:46:52 »

Čudovit je!


	Logiran

Strani: 1 2 3 4 5 [6] Gor

mojpes.net | o psih | nakup psa | Tema: Nasvet glede psa manjše rasti

« nazaj naprej »