mojpes.net
o psih pasme galerija forum zaščita živali posvojite psa

Dobrodošel/la, gost. Prosim prijavi ali registriraj se.
ponedeljek, 29.04.2024 : 10:02:25

Prijava z uporabniškim imenom, geslom in dolžino seanse.
* Domov Pomoč zemljevid po mojpesForumu Prijava Registracija
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zavetišče Horjul  |  Horjulčki se javljajo iz novih domov (Moderatorji: kaja, Smetka, Zavetišče Horjul)  |  Tema: Moja prva (črna) pasja radost - bivši Trzinček Rocco, po domače Roko
Strani: 1 ... 21 22 23 24 25 [26] 27 28 29 30 31 ... 370   Dol
Natisni
Avtor Tema: Moja prva (črna) pasja radost - bivši Trzinček Rocco, po domače Roko  (Prebrano 782686 krat)
0 članov in 15 gostov pregleduje to temo.
sonce rumeno
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.258


« Odgovor #375 : torek, 15.02.2011 : 13:38:31 »

 Kiss
Logiran
luna7
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 7.656


« Odgovor #376 : torek, 15.02.2011 : 15:01:07 »

A dej no, tole pocukrano ljubezen pa sem skoraj spregledala... joj, ta dva pa sta prava skupaj padla.
Da vam bo tako toplo še velikooooo let!  Kiss
Logiran
SunnyDay
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 5.364


« Odgovor #377 : torek, 15.02.2011 : 15:28:39 »

Baje je bil včeraj en praznik zaljubljenih, a ne Wink



 Cheesy Kiss
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #378 : torek, 15.02.2011 : 18:34:36 »

Citat
- ta mulc črni je elegantno, točno na polovici pregrizel močan 2 metrski povodec......PO mojem je povodec zgrickal iz čistega dolgčasa in ne zato, ker bi hotel kam iti, tako je vsaj deloval, mulc lumpasti.


Ponavadi je prvič iz čistega dolgčasa. Naslednjič je pa že namenoma. In dobiš super duper uničevalca jermenov. Priporočam, da si za takrat, ko bo dlje časa privezan brez nadzora omislite ketnco, ki je ne bo mogel pregristi - po možnosti prej, preden mu pride v navado (moja Lančka je pregriznila čisto vsak povodec ne glede na material, znala si je sneti vsako ovratnico, celo zatezno, če je bila privezana na tisti povodec, ki je cel iz ketne, samo zanka za prijet je usnjena, je pregrizla zanko. K sreči ni imela namena uiti, ampak je tako rada delala in je vedno pregriznila jermen oz, se snela, ko sem delala z drugim psom ali ko sem bila skrita in je prišla delat oz. iskat. Tako da je še okregat nisem mogla. Nazadnje sem jo morala privezovati na ketno za teleta)
Logiran
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #379 : torek, 15.02.2011 : 20:11:06 »

Nazadnje sem jo morala privezovati na ketno za teleta)
Lanabela, ne vem če me še kdo tkole nasmeji Grin!
Jaz sem nehala privezovat, ker vedno zažene paniko in pride pogledat (jo je poskusno privezal moj in takrat pa ni fore grizt in tekat za njim).
NO, verige za teleta pa res nisem sprobala, omg ...

MamaF, si se mi zdi pisala, da rabiš kratke povodce. Tudi taki se dobijo jekleni. Najmanjši kar ga jaz poznam je 3m, daš dvojno dolžino (se pravi da oba konca pripneš na ovratnico) pa imaš 1,5m. To bi pa že znalo bit dovolj kratko? Če rabiš link na spletno trgovino, kjer ga dobiš, ti pošljem.
Logiran
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #380 : torek, 15.02.2011 : 20:54:31 »

Prednost verige za teleta je ta, da je vse iz enega dela in  nima nobenega dela, ki ne bi bil kovinski: pride ketna za vrat in zatakneš tako, da ne more snet - se ne zateguje, in nimaš zanke za prijet, ki bi se jo dalo segristi. Tiste za najmanjše teličke so dovolj lahke za malo večjega psa. Ampak to je res samo za tiste najbolj gajstne.

Kovinski povodci se dobijo tudi kratki, vendar so dobri samo za privezat, delat z njimi je pa (za vodnika) skrajno zoprno.
Logiran
mamaF
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 9.066



WWW
« Odgovor #381 : sreda, 16.02.2011 : 00:00:47 »

Ej, punce super ste Smiley
@FŽ, hvala, sem že gledala v tisti spletni šacuni tudi 3 metrske zajle (sem tam kupila že mojo 8m) in imam v planu kaj takega nabavit. Vsekakor že zaradi tega, ker se mi zdi 3 m zajle bistveno lažje okoli v nahrbtniku nosit kot 3 metre ketnce Tongue Tisto tadrobno ketnco sem pa zadnjič morala moji ljubi hčeri kupit za "modni dodatek", pa so me že prsti srbeli, da bi ji jo odtujila in na vsak konec pripela en karabin, pa bi imela za v šolo za Roka Grin Saj mogoče bom pa res do nedelje kaj takega izvedla, kupim 2 m tadrobne ketne, pa 2 karabina, pa bo Cheesy
@Lanabela, pri vaši hiši se pa dogaja Grin Jooooj, da bi jaz mojega Roka kdaj k vam na počitnice poslala, kdo ve, kaj vse bi ga babnce naučile  Evil Grin Sicer pa mu ne puščam prilike, da bi si še utegnil privoščiti kak povodec, o ne. Če že grem z njim v trgovino ali na pošto, kjer ga privežem na drog za zastave (ja, ziher je ziher Tongue), grem pa samo takrat, ko že skoraj zapirajo, da ni zunaj nobene gužve in prilike za paničarjenje in sem v trgovini največ 5 minut, samo za kupit čike ali kako malenkost. Glih toliko, da se navaja na čakanje. Potem pa ga seveda izdatno pohvalim in greva naprej pohajat. Včasih sem pokukala skozi režo na oknu trgovine in ga viela, kako leži in nepremično strmi v vrata, kdaj bom nazaj. Povodca se niti ne dotakne v tako kratkem času.

Čeprav itak ni panike, kar se čakanja v šoli tiče. Roko je čisto priden v boksu. Včasih se mu v sosednjem boksu pridruži še kateri od "tavelikih" šolarjev, ki čaka na inštruktorja, da mi končamo predavanje. Pa tudi nekateri moji sošolci včasih katerega od svojih psov kar tam "odložijo".

No, moram poročati, kako nama gre v šoli. Superrrrrr Cheesy Jaz sem vsakič bolj navdušena, Roko pa je tudi vedno bolj kooperativen, piflarček moj Kiss Pa še lep lahek usnjeni šolski povodec sva si kupila v šoli in zdaj sva prav fensi Wink Tistega pregriženega pa sem trdno sešila skupaj, ker ga imam rada za večerne sprehode, ima namreč odsevni trak in se bolj varno počutim med šetanjem ob cesti. Za delo v šoli in za vaje nasploh pa je bil itak preokoren z vsemi rinkami in karabini.
Zdaj je mene dva tedna matrala ena viroza, ki ji ni hotelo biti konca in sem bila temu primerno bolj "meglena". Sicer sem čudežno ozdravela vsak vikend (kot v starih cajtih - takrat je bil razlog pohajanje in žuri, zdaj pa ... šola Cheesy ), potem pa sem že ponedeljek spet "skupaj zlezla". Ampak sem se vseeno trudila vsak dan odvleči se na delovni sprehod in na najino "vadbišče", da sva delala domače naloge, "sedi" in odmik, "prostor" in odmik, hojo "zraven" ... in moram reči, da se je pridno delo res obrestovalo.
To nedeljo sva namreč rasturala  Cheesy še naš taglavni strogi inštruktor Ljubo naju je pohvalil, to je že velika čast!
Res sem ful ponosna na mojega piflarčka, predvsem zato, ker se tudi v šoli zna izkazati in ne samo doma, ko sva sama Smiley

In najbolj fajn stvari v šoli se šele začenjajo, zdaj smo že dvakrat po naših malošolskih vajah na tamalem poligončku odmarširali na tavelik poligon in vadili skupaj s Tavelikimi in Tapametnimi psi Smiley Wauuuu, jaz sem bila prvič tako vznemirjena, da so se mi kar roke tresle, se mi je zdela taka čast hodit po poligonu v parih s Tapametnimi! Ko vidim, kako obvladajo, me mine vsa utrujenost in dobim ful volje za naprej. V glavnem, super je, da imaš ob sebi med vajami ene take vzornike, ki ti še sproti pomagajo in te popravljajo in vzpodbujajo.

Kljub temu, da sta oba inštruktorja v naši šoli zelo stroga in natančna in nas "kregata" za vsako napakico, je meni prav užitek hodit v šolo, res (piflarca Tongue).

V glavnem - poslušnost je Roku zaenkrat všeč, "plenske igrice" in igrače nasploh pa ga ne zanimajo kaj prida. Pa vsak dan privlečem iz škatle kak nov kos, ki bi ga utegnil pritegniti, pa ni kaj dosti interesa. OK, za cunjo na vrvici se sicer rad cuka, vendar jo hitro odloži in ga ne zanima več. Ostale igrače podobno - malo cukanja, potem pa se z igračo vleže na tla in bi jo seveda glodal in žvečil. Sploh ga ne zanima, da bi igračo nosil in tekel z njo ali kaj takega, on se zanjo z mano bori, čim pa ga pohvalim, jo izpusti in me čukasto gleda Huh

To nedeljo smo malošolarji ravno vadili hojo "zraven z ustavljanjem" tik ob naši ograjici, medtem pa so na velikem poligonu vadili nevemkaj z motnjami. Inštruktor je petkrat ustrelil z zračno pištolo v zrak in Roko je zamrznil. Jaz sem ga takoj poskušala razvedriti z vabilom na tekanje in priboljškom, inštruktorica je rekla, naj se poigrava z igračko, toda kaj, ko igrače niti malo ne šmirgla ... Sad POtem je bil ene pet minut kot ena boga revca z repkom med nogami, niti premakniti se ni hotel. Nekako sem ga zvabila proti tunelu, ker mu je tekanje skozi tunel sicer v velik užitek, ampak do tunela je že prišel, ven pa ni več hotel (verjetno se je notri počutil varnega, revež preplašeni).
Ben, na srečo je vse to trajalo samo še par minut, Taveliki niso več pokali in očitno se je kaj kmalu spet počutil varno, tako da je naslednjo uro "pouka" spet normalno in skoncentrirano delal in se celo pohvalno odrezal pred inštruktorjem.

Bom vprašala naslednjič inštruktorja, kako naj hendlamo s temle strahom pred pokanjem (prvič smo ga spoznali za novo leto, ko se pokanja samega sploh ni bal, ko pa je prvič videl ognjemet je bilo vsega konec - tresenje, ždenje v kotu in cviljenje še dve uri). Sem mislila, da je že pozabil na novoletne šoke, pa očitno ni Sad
Kaj pa ve pravite? S čim naj si/mu pomagam? Na žalost pokanje pride nenadoma, tako da se jaz ne morem vnaprej pripraviti, da bi mu pozornost že prej odvrnila ali s kakšno vajo, ali z igro ali s priboljškom. Ko pa prvič poči, dobi samo izbuljene oči in "zamrzne" in ne sliši nič.
Zanimivo pa je, da se recimo pokanja biča, ki ga uporabljajo pri obrambi, ne boji. Včasih se po našem pouku jaz pač še malo zadržim ob poligomu in gledam, kako se Taveliki učijo obrambe in Roko seveda "gleda" z mano. Ponavadi leži na tleh ves zmatran in ga vse vpitje, lajanje velikih NO-jev in pokanje biča sploh ne doseže, kot da ni nič.

Mogoče bi morala poskusiti nekako zrežirano sinhronizirati pokanje z zračno puško z nečim prijetnim (da recimo prijatelj zunaj strelja v tačo ali zrak), jaz pa Roku ponudim kaj fajn slastnega za jest ali pa ga cartam ta čas? Kaj mislite, bi kaj pomagalo?

No, ko smo ravno pri režiranju - tole je moj sine zrežiral tik pred spanjem, ampak ne glede na "umetni aranžma" (beri - Roka si je prinesel na že obloženo posteljo) so še zmeraj vsi akterji na svojem "prostoru" Cheesy


Lep pozdrav od srečne in ponosne piflarske mameF Kiss
Logiran

Unikatne tablice in portretki
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #382 : sreda, 16.02.2011 : 12:15:21 »

To, da so na vadbišču, kjer je hkrati več tečajev pokali brez vnaprejšnjega opozorila je zelo nesramno, naj vaš inštruktor zahteva, da drugič prej povedo.
Potem imaš dovolj časa, da se evakuiraš na varno razdaljo. Na splošno bolječi psi pokanje najlažje prenašajo, kadar so "v nagonu" - se igrajo, skačejo, iščejo....Če bi radi psa privajali na poke, potem se vsaj na začetku tega ne sme delati na vadbišču (ker pes zelo hitro poveže pokanje z vadbiščem in potem tam sploh ne noče biti, kaj šele delati). Za navajanje boječih psov na poke, se na začetku dobro obnese pokanje vrečk za kakce na dovolj veliki razdalji od psa (razdalja je dovolj velika takrat, ko psa ne moti in ne reagira na pok) med sprehodom, ko je pes sproščen. Pa fejst futrat ali drugače nagrajevat med pokanjem, če ne reagira.

pri psih, ki nimajo veliko plenskega nagona, se da veselje do igre izgraditi. delaš tako, kot da bi učila trikce - igro s predmetom še dodatno nagradiš s hrano.
Logiran
SunnyDay
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 5.364


« Odgovor #383 : sreda, 16.02.2011 : 12:21:46 »

Lanabela, ne vem če me še kdo tkole nasmeji Grin!
Tudi taki se dobijo jekleni. Najmanjši kar ga jaz poznam je 3m, daš dvojno dolžino (se pravi da oba konca pripneš na ovratnico) pa imaš 1,5m. To bi pa že znalo bit dovolj kratko? Če rabiš link na spletno trgovino, kjer ga dobiš, ti pošljem.
A prosim še meni lahko? TNX!
Logiran
sonce rumeno
rad prihajam sem
*
Spol: Ženska
Sporočil: 1.258


« Odgovor #384 : sreda, 16.02.2011 : 14:31:44 »

MamaF, če boš Rokija še kdaj puščala pred kakšno trgovino, pošto, knjižnico... Varnostnike se da fajn nahecati, da ti čuvajo kosmatinca. Jaz sem Živca samo 1x pustila pred trgovino samega (sem šla samo kruh kupiti), pa sem na vsake pol minute laufala ven gledati, če je še tam in če je OK. Undecided Sem si rekla takrat: "Nikoli več!!!" stop Vsakič naslednjič sem varnostnike prosila za varstvo in vedno sem naletela na prijazen odziv. Kiss Ziher je ziher; žal hodi dandanes po svetu vse sorte ljudi... Undecided
Logiran
mamaF
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 9.066



WWW
« Odgovor #385 : sreda, 16.02.2011 : 18:08:50 »

@Sonce rumeno, jaz sem začela s pošto (moram pa poudarit, da živim v majhni vasi in je tudi pošta majhna, tako, da imaš od vhoda do pulta točno 6 korakov Wink Tačas, ko sem plačevala za znamko, sem seveda z enim učem gledala nazaj skozi steklena vrata, da je Roko videl mene in jaz njega. No, tako še zdaj nadaljujeva, res pa je, da grem z njim na pošto šele zvečer, ko zunaj ni nobene gužve oz. prej preverim, če notri ne čakajo v vrsti, da jaz takoj opravim svoje, tako da je njegovo čakanje čim krajše in da ga ne zafrknem s kakšnim stresom (oz. ljudmi okoli, ki bi ga hoteli božat ali kaj takega).
Pred trgovino pa sva hodila skupaj s sinom parkrat. Za začetek je dvakrat on počakal z Rokom, potem sva to nadgradila tako, da sva psa pustila samega zunaj, jaz sem šla v trgovino, sine pa je ostal v predprostoru trgovine in ga nadzoroval skozi stekleno steno (moj "privez" je par korakov od vhoda, vendar dovolj stran, da ljudje ne hodijo mimo privezanega psa - tega pa ne bi počela, ker nikoli ne veš, kdo ga bo hotel pobožati ali kaj takega in kako bo pes reagiral). No, zdaj grem občasno, recimo enkrat tedensko malo pred osmo zvečer z njim na sprehod tako, da se še po cigarete ali čigume ali kake priboljške zanj ustavim v trgovini. Tako pozno grem pa samo zato, ker je takrat pred trgovino čisti mir, samo kak kupec je še okoli, pa tudi notri ni za čakat in sem v max. 5 minutah spet zunaj.
Ampak - ne predstavljam pa si, da bi ga morala pustiti kje pred trgovino ali lokalom v kakem tujen kraju oz. kje drugje brez varstva. O ne, bi se mi strgalo od skrbi. Še tega ne vem, če bi ga upala v avtu pustit za pol ure na parkirišču kje drugje kot v domači vasi ...
Tega še itak nikoli nisem sprobala, niti doma na dvorišču ne ... bo treba začet postopoma (najprej doma, seveda) , za vsak slučaj, ker včasih verjetno prav pride, da te pes par minut počaka v avtu, samo jaz za zdaj še nisem imela te potrebe.

@Lanabela, prav imaš, o "incidentu" s streljanjem se bom pogovorila v nedeljo z inštruktorjem. No, ker si me opozorila, da je možno, da bi Roko začel povezovati streljanje in strah z vadbiščem, sem šla malo prej najprej na daljši sprehod, nato pa še na naše vadbišče. Super je bilo, ker sva bila čisto sama. Sem ga pa res opazovala, kako se obnaša. Na srečo je čisto razigrano tekel ob meni na vadbišče, potem sva se najprej malo poigrala (lovljenje mene in igrače) potem pa sva še povadila hojo "zraven" tik ob ograjici, tako kot smo to delali v šoli. Ker se je ravno ob tej ograjici takrat zgodil tisti strah, sem bila še posebej zaskrbljena, da morda ne bo hotel blizu. Na srečo nama je šlo vse gladko Cheesy sem fuuuul vesela - vajo je delal zelo lepo in po vsaki vaji se je z veseljem poigral z novo igračo Cheesy Sem mu namreč nabavila eno majhno piskajočo kuro in aleluja!!! - prvič se je zgodilo, da je to igračo dejansko nosil okoli, z njo šibal skozi tunelček in nasploh norel z njo kot s pravim plenom! Veseeeela Cheesy
Seveda sem ga strašno hvalila in nagrajevala še s priboljški za vsako serijo prinašanja, za konec pa sem kuro zamenjala s kosom hrenovke.
No, za konec je bil Roko še posebej nagrajen, ker je mimo prišla naša inštruktorica, ki sicer vodi ob sredah vaje s "tavelikimi" in Roko je bil ves srečen, ko se je še ona poigrala z njim, ker jo obožuje Cheesy
In ona naju je zelo pohvalila, da sva pridna in oh in sploh, ker prideva vadit tudi med tednom, edina med malošolarji Wink (no, ja, midva imava do vadbišča peš 20 minut, ostali se morajo zbasat v avto in pripeljat par km).

Tako - v glavnem danes sem kljub deževnemu vremenu dobre volje, ker imam tako zlatega piflarčka, ki je končno zaštekal, da se je fajn igrati tudi z igračko, ne pa samo z mamo, ki beži proč Grin in se skriva in pa s smetmi ob cesti Evil
Logiran

Unikatne tablice in portretki
mamaF
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 9.066



WWW
« Odgovor #386 : sreda, 16.02.2011 : 19:10:52 »

Aja, sem pozabila napisat - pri nas je vse tako majhno, da varnostnikov (pri trgovini) sploh nimamo. Si bom pač pomagala s spremstvom, če bo treba kdaj za več časa kam skočit pa psa zunaj pustit (saj imam dva mulca, pa naj malo pomagata, a ne Wink
Logiran

Unikatne tablice in portretki
Lanabela
živim tukaj
***
Sporočil: 4.474


« Odgovor #387 : sreda, 16.02.2011 : 19:14:54 »

Super sta.

Saj zato, da začnejo povezovati pokanje z vadbiščem je potrebnih par ponovitev. Smo pa imeli nekaj takih primerov in precej dela, da smo jih spravili v red.



Logiran
mamaF
midi
***
Spol: Ženska
Sporočil: 9.066



WWW
« Odgovor #388 : sreda, 16.02.2011 : 22:35:36 »

Smo pa imeli nekaj takih primerov in precej dela, da smo jih spravili v red.
Verjamem. Saj zato me je pa pošteno zaskrbelo, ko si to omenila, ker res ne bi bilo fajn, da zaradi take neumnosti  fant ne bi hotel niti blizu vadbišča več.
Namreč - na silverstrovo, ko je prvič videl ognjemet, ker sem ga ravno takrat lulat peljala (pa kdo si je mislil, da bodo začeli že on deseti zvečer rakete spuščati v soseščini Angry ) in se je ustrašil do amena, je potem še vsaj tri dni pri izhodu iz hiše z repom med nogami gledal v tisto smer. Če sem ga hotela peljati na sprehod (ali lulat), sem morala skozi vrata in v desno, namesto v levo (tam je še zmeraj videl nevarnost) in iti po drugi strani okoli hiše in šele nato na cesto in naprej v smeri, kjer je bil takrat tisti ognjemet.
Da ne govorim, da sem ga na novoletno jutro komaj skozi vrata ven dobila, da je šel vsaj potrebe opravit. Čista panika, ti rečem. No, na srečo sva to prebrodila, ampak sem pa 100%, da od takrat očitno vsak pok povezuje s tisto silvestersko grozo ...

Ko bo prilika, bom pa res naštimala koga z zračno puško, da bomo lepo počasi in "od daleč" in seveda pripravljeni vnaprej z igro ali pasjo prijateljico ali s hrano oz. neko fajn zabavno zaposlitvijo postopoma prebrodili ta strah.

Saj je bilo podobno s hrupom pikamerja (pnevmatskega kladiva), ki sva ga slišala na 500 m še v gozdu, jaz pa sem vedela, da prihaja z gradbišča ob eni cesti. Roko je zamrznil in ni hotel naprej, no na srečo mi ga je uspelo s palicami in tekanjem pred njim toliko "raztresti", da je "pozabil" na hrup v daljavi in mi sledil naprej po gozdu. In sva šla namenoma naravnost proti izvoru hrupa (gradbišču), da je tudi videl vse te stroje, in jaz sem kot en dvorni norček skakljala okoli njega in ga animirala s priboljški, da si je recimo po enem tednu upal priti tako blizu parkiranega bagra, da ga je tudi povohal. In potem sva čisto vsak dan hodila gledat to gradbišče, jaz sem še ful navdušeno pozdravljala delavce in občudovala bagre in vse te stroje in po enem mesecu lahko hodiva mimo, kot da ni nič. Ampak sem si to res zadala kot en tak projekt, počasi, počasi in vztrajno, pa je ratalo.
Jah, opažam, da je tale moj črnuhec kar plašna dušica, novih reči si ne upa kar "napasti", je zelo zadržan in rabi kar en svoj čas, da se počasi navadi.

Aja, še to vam moram povedati - šele odkar hodiva iz šole po eni drugi poti, sem opazila, da si ni upal prestopiti rešetk v tleh (pred osnovno šolo). Prvi teden nisem niti opazila, da mi ob srečanju z rešetkami ravno toliko nategne povodec, da se jim je izognil po zelenici. Drugi teden pa nisem imela flexija in ni bilo druge kot iti po sredi poti ob meni in zabremzati pred njimi. Hvala bogu za mojo neskončno pamet Tongue  Evil sem se takoj spomnila, da moram zadevo narediti zabavno. Pa sem začela teči malo nazaj in malo naprej in on seveda ob meni ves vesel in kar naenkrat sva "hop" preskočila rešetke, pa še enkrat in še enkrat in seveda je bil "priiiiiiden" in od takrat zdaj vsako talno rešetko malo bolj "na poskok" premagava, pa je.
Res deluje tale pozitivna motivacija, nikoli (v mojem prejšnjem, samo mačjem življenju Smiley )nisem mislila, da je to tako učinkovito.
Logiran

Unikatne tablice in portretki
fižolova župca
živim tukaj
***
Spol: Ženska
Sporočil: 3.076


« Odgovor #389 : sreda, 16.02.2011 : 23:21:26 »

Ni čudno da si lahko ponosna nanj, če pa tolko truda vložiš vanj. Lušten pesjanček je Smiley.
Za novo leto ali če bo prisoten pri ognjemetu, se splača kar dat pred začetkom nekaj zeliščnega za umirjanje, da se ne muči preveč, ker tisto je res tu mač.
Sicer je pa pri nas tudi večkrat nakazala, da bi se z veseljem bala pokov. Pa sem vedno na hec in norenje obrnila. Lahko vadiš z vrečkami ali pa ta malimi vodnimi balončki napolnjenimi z zrakom. Prej ga daš na sedi in nakuriš s posebej dobro hrano, recimo kar koščki mesa ali pa ga navadiš na neko komando, ki pomeni 'počlo bo, pripravi se'. Jaz sem ji med pokci tako z ocvrtimi piščančjimi medaljoni pred nosom mahala, da je bila čisto preč od vonja in samo na to skoncentrirana (hrana mora bit res taka, da nanjo totalno pali). Ko je fokusiran, počiš in nemudoma nagradiš. Začneš na domačem terenu s poki iz daljave (mulčki ti bodo pomoje z veseljem vrečke pokali) oz. tišjimi zvoki, ko vama že gre pa tudi kje drugje z močnejšimi zvoki (vzameš debelejšo vrečko, nabaviš pasje bombice ali prosiš ta malega, naj ti na prazen tetrapak od malih sokcev skoči, v šoli to ziher radi počne, kaj ne bi še doma, hehe).
Če boste tolk pridni kot ste vi sicer za vaje, se je edino za bat, da boš počasi natrenirala slinjenje v potokih ob vsakem pokcu Wink.

Plensko igro narediš zanimivejšo tako, da delaš res kratke sekvence, magari le minutko, dokler ga zanima, nehaš obvezno ko je na višku zanimanja (ne si rečt 'samo še malo', potem pa on spusti in gre po svoje), ne daš mu jo za žvečit na koncu, ampak mu jo pobereš in ponoviš jovo na novo, ko je spet za.

Ena možnost če ti grize povodce je, da jih namažeš z nečim grenkim (olje iz grenivkinih pečk je recimo svinjsko grenko), mu bo žal da je probal. Ketnca je fajn, če jo le pusti pri miru, sicer zna it tudi kak zob od grizenja železa pri fajn gajstnih.
Logiran
Strani: 1 ... 21 22 23 24 25 [26] 27 28 29 30 31 ... 370   Gor
Natisni
mojpes.net  |  Kajin kotiček  |  zavetišče Horjul  |  Horjulčki se javljajo iz novih domov (Moderatorji: kaja, Smetka, Zavetišče Horjul)  |  Tema: Moja prva (črna) pasja radost - bivši Trzinček Rocco, po domače Roko
Skoči na:  

domov | o psih | pasme | galerija | forum | zaščita živali | posvojite psa | piškotki | admin | splošni pogoji

2000-2023 Jana. Vse pravice pridržane.
Vsako kopiranje vsebin ali njihova uporaba v nasprotju s
splošnimi pogoji uporabe mojpes.neta je prepovedana.
Powered by SMF 1.1.20 | SMF © 2013, Simple Machines