Začasna oskrba - dileme

[Skuiki]

Meni ni lažje, meni je z vsako oddajo težje.

Pa ne zaradi moje čustvene navezanosti na žival, ampak zaradi skrbi, če bo za žival primerno
poskrbljeno, če bo res šla vsaj "na enako dobro ali (raje!) boljše", sploh pri živalih, ki so na
karkšenkoli način "specifične" glede karakterja, potreb ali vzpostavljanja stika z okoljem
in ljudmi.

S svojo čustveno navezanostjo na žival v bistvu precej zlahka opravim, skrbi me pa navezanost
živali name in stres v katerega jo spravljam, če ji podrem vse, česar se je v začasnem domu
oprijela (in večina je v začasnem domu po mesece) in jo preselim nekam, kjer si bo morala
vse zgraditi na novo.

Je pa odvisno od živali do živali, kako reagirajo na nove ljudi in spremembe. Najtežje je meni oddati tiste,
ki se "z vsemi štirimi" upirajo odhodu v nov dom in potrebujejo tam nato ogromno časa, da
zafunkcionirajo.

No, tole , kar sem napisala, je zdaj res opogumljajoče 

[Cats]

Jaz sem imela tri ekspres začasnike.

Prvi je šel nazaj domov čez tri dni, ker se nikakor ni ujel z mojo mačko in je bil cel cirkus. Jokala sem se k dež.

Drugi čez pol ure ni več bil začasnik. Posvojila sem ga.

Tretji je bil pri nas tri dni, odšel je v fenomenalno dober dom in sem še vedno presenečena, da sem njegov odhod prenesla z manj travm, kot sem pričakovala. Mogoče zato, ker sem pred njegovim prihodom bila stoprocentno naštimana na to, da bo tukaj le kratek čas. Pa je res hitro šel, čez tri dni. Če bi namesto tega bil tukaj tri mesece ali tri leta, si ne znam predstavljati, kako bi se od njega ločila. Imela sem srečo, očitno.

[king-roy]

Jaz sem imela problem z eno od mojih prvih začasnic-ko je odšla v nov dom sem jokala kot dež in bila presrečna, ko je naslednji dan prišla nazaj (alergija v familiji). Sem se že odločila,da bo mačka ostala z nami, pa je sama pokazala, da ona ne bi bila pri nas (lulanje po hiši, ipd...). V novem domu o tej težavi ni bilo ne duha ne sluha.
Sem pa takrat pogruntala, da se začasniki (večinoma) pri nas ne počutijo najboljše, ker jih na daljši rok žal ne morem imeti ločeno od mojih mačkov in le-ti niso preveč naklonjeni novim prišlekom.

Odkar imam polno hišo (2 psa in 3 mački) pa za stalno ne sprejmem več niti bolhe. Začasnike sprejemam samo še "po sili razmer" in uživam, ko se odpelje v nov dom in se pri nas doma spet spet vse normalizira.

[pridna]

Če imaš svoje živali in nimaš možnosti ločiti jih, je mogoče najprej za razmislit, kaj pretok določenega števila začasnikov pomeni za tvoje živali. Nekaterim menjavanje sostanovalcev pomeni velik stres, hkrati pa je treba računat, da vedno obstaja nek procent možnosti, da ti začasnik prinese neko bolezen (tudi, če je že izven karantene, ni nujno, da je bila pri njem zaznana oz. se je izrazila). Sicer je možnost majhna, ampak zavedati se je pa moraš.

Kar se tiče čustev in navezanosti na žival - ko ti je enkrat jasno, kaj delaš in zakaj delaš, potem ni tako zelo težko. Nasvete in izkušnje je pripravljeno deliti veliko ljudi.

Navadiš se pa ne. Vsaj jst se nisem nikoli.

[slavica]

V bistvu bi mene najbolj težilo to, ali sem izbrala prave posvojitelje, ali je živalci dobro.

Ker res ne znam z ljudmi. V službi ni problem. Imam službo, ki je osovražena s strani večine "blokarjev", zato dnevno kasiram marsikaj. Ampak dolgoletne izkušnje so mi dale sposobnost, da hitro pogruntam, kakšen pristop ubrati pri komu, zato me še zelo malokrat pošljejo v p.m. .
Ampak to je samo služba.

Problem je, ko so vpletena čustva, kar bi pri tem vsekakor bila, vsaka živalca bi bila vsaj malo vedno tudi moja. Bog mi je priča, da pri meni čustva in pamet ne hodita z roko v roki, konec koncev sem že dvakrat ločena  .

Takole bom naredila: najprej bom poštimala zdravje, potem pa se bom poskusila povezati s kakšnim društvom, če bo katero zainteresirano za sodelovanje z mano. Punce v društvih in na forumu imate veliko izkušenj in mi boste lahko dale koristne nasvete.

Za ločevanje in karanteno ni problem, živimo v dvostanovanjski hiši, en štuk je prazen (opremljen in z ogrevanjem sicer).

Yo, stokrat ti hvala za gangsterja  . Ko pride vsako jutro k meni v posteljo, se z glavico drgne ob moje lice in prede kot za stavo....se topim od veselja in ganjenosti,  .

Hvala, še kakšno izkušnjo bom z veseljem prebrala.

[slavica]

Yo, stokrat ti hvala za gangsterja . Ko pride vsako jutro k meni v posteljo, se z glavico drgne ob moje lice in prede kot za stavo....se topim od veselja in ganjenosti, .

P.S. čeprav točno vem, da me ima brihtnež najrajši takrat, ko je po njegovem čas za zajtrk  .

Kot rečeno, bomo videli po bolnici. Če bo zdravje OK, pa bom vsekakor naredila korak v to smer, ne morem drugače. Eh, Lavanda, ušeska bi ti bilo treba naviti, srčica  

[Patapižu]

Ne morem, da ne bi .
Slavica... pa, a ne bi ti raje punce palila (/zagrevala/vstavi poljubno) čez eno leto, ko boš vedela kako in kaj? Ker meni se zdi to kar nekaj... pozornost?

[neko]

Žužka, se strinjam.
Ne vem s čim bi naj Slavica sploh dala vtis 'iskanja pozornosti'. Ker ne najdem baze za tak očitek, se mi zdi pokroviteljski in zatorej žaljiv.
Jaz bom samo vesela, če bo imela pogum za to vrsto pomoči, pa četudi čez X-let.

[Patapižu]

Punce, prav imate. Naj namešča, ko bo pripravljena.

[slavica]