Najprej vsem en sončen pozdravček iz naših krajev!
Bi bil že čas, da malo obrišem prah z Gitine teme. Torej: mi se imamo fajn, kaj fajn super!
Približno dva meseca je bila pesjanka več ali manj strogo prizemljena (uf, ne sprašujte kako je to izgledalo) ampak se je splačalo, ker sedaj nima nobenih problemov več.
Potem smo se vpisale na tečaj RO, kjer po dveh mesecih dela ugotavljamo, da je vodnica sicer štorasta (in hoče čisto preveč delati z rokami) pesjanka pa kljub dooooolgim tacam niti ne tako zelo, tako da nama še nekako rata naloge vsaj približno lepo izpeljati.
Še vedno je razvajena in scrkljana, prava mazica, ki obožuje ljudi in čohanje
Drugače pa polna energije in vedno pripravljena za igro (in jasno, neumnosti
)
Lepa, lepa.
Kako ste jo pa z vsemi štirimi hkrati spravili na sodček?
To pa tud mene zanima.
Prava lepotička je!
Vidim, da sem dolžna še en odgovor ... tale trikec (kako spraviš velikega psa v majhno škatlo) smo se učili v mali šoli, zgleda približno takole: pred psa postaviš veliko škatlo, ga naučiš da skoči vanjo (mi smo delali s klikerjem) potem pa škatlo postopoma zmanjšuješ, tako da mora pesjan že kar razmišljati kako bo spravil vse 4 tace noter. Ko to obvlada lahko potem tisto majhno škatlico zamenjaš npr. z narobe obrnjenim sodčkom tako kot smo to napravile midve z Gito. Bom prilepila ju3 še kakšno slikco od škatle za lažjo predstavo. Je pa to eden izmed njenih najljubših trikcev, če je sodček kje v bližini se z veseljem in brez ukaza sama spravi gor
No, vmes, proti koncu aprila smo praznovale tudi prvo skupno obletnico
Srčku moje: še na mnoga leta!
Ekola, pa še par morsko mokrih
Takole se mi pa namontira na posteljo, ko se kam odpravljam in poskušam spakirati potovalko
Jana. Vse pravice pridržane.
